Predsednik Židan: Socialni demokrati gremo v drugi krog županskih volitev z velikim optimizmom

“Socialni demokrati smo zadovoljni z nedeljskim izidom lokalnih volitev, saj smo izboljšali rezultat iz leta 2014 ter povečali število svetnic in svetnikov SD v občinskih in mestnih svetih,” je povedal predsednik SD Dejan Židan v izjavi za medije po prvem krogu lokalnih volitev. Po delnih neuradnih izidih je bilo izvoljenih 335 svetnic in svetnikov iz vrst SD po proporcionalnem volilnem sistemu in 21 svetnikov v občinah, kjer volijo po večinskem volilnem sistemu.

Prav tako je bilo v prvem krogu županskih volitev izvoljenih 14 županj in županov iz vrst SD (od tega v mestnih občinah Murska Sobota in Velenje) ter dva (2) skupna kandidata (v občinah Hajdina in Prebold), izvoljenih pa je bilo tudi devet (9) samostojnih županskih kandidatov, ki so imeli tudi podporo SD na letošnjih volitvah.

V drugi krog se je uvrstilo še osem (8) kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), en (1) skupni kandidat (v občini Slovenske Konjice) ter osem (8), ki jih podpiramo tudi Socialni demokrati.

“Rezultat županskih volitev je po prvem krogu dokaz dobrega dela tako dosedanjih županov, stranke na terenu in tudi izbora županskih kandidatov,” je poudaril Židan in napovedal, da “gremo Socialni demokrati tudi v drugi krog lokalnih volitev z velikim optimizmom”.

“Velike možnosti za izvolitev v drugem krogu imata kandidat SD za kranjskega župana Matjaž Rakovec in kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek,” je poudaril Židan, ki se je ob tem zahvalil vsem volilkam in volilcem za zaupanje ter jih pozval, da se udeležijo tudi drugega kroga županskih volitev v nedeljo, 2 . decembra.

Po Židanovih besedah smo Socialni demokrati stranka, ki razume, da ne moreš delovati na državni ravni, če ne deluješ tudi lokalno. Kajti če ne deluješ lokalno, poslanci nimajo dovolj informacij, kaj so želje, potrebe in usmeritve s terena.

“Izidi volitev na lokalni ravno so tudi rezultat prepoznavnosti posameznikov,” je spomnil Židan in dodal, “da se na lokalnih volitvah delno voli stranka, predvsem pa se voli ljudi”. “Stranka SD ima veliko članov, ki so prepoznavni, in to se na koncu pokaže tudi na rezultatu lokalnih volitev,” je dejal predsednik SD. Ob tem je opozoril, da morajo biti v stranki zadosti razumni, da tega rezultata ne opevajo, saj je treba delati naprej.

Tudi po mnenju vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana smo v stranki lahko zadovoljni z izkupičkom po prvi etapi na lokalnih volitvah. “A se hkrati zavedamo, kje so naše šibke točke,” je dodal Han in ob tem izpostavil predvsem rezultate v nekaterih mestnih občinah. “A verjamem, da bomo s trdim delom Socialni demokrati ponovno izboljšali pozicijo tudi v mestnih središčih,” je napovedal vodja poslancev SD.

Komentar dr. Milana Brgleza: Globalni dogovor za migracije in Republika Slovenija

»Človekove pravice so univerzalne in nedeljive. Tudi človekova svoboda je nedeljiva: če je zanikana komerkoli na svetu, je torej posredno zanikana vsem ljudem. Zato ne smemo ostati tiho v soočanju z zlom ali nasiljem. Tišina ju le vzpodbuja.« (Václav Havel)

Globalni dogovor za varne, nadzorovane in urejene migracije (Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration) iz leta 2018 je za namene izražanja politične volje (pa tudi kot dokaz izražanja pravne zavesti) v mednarodni skupnosti in Organizaciji Združenih narodov (OZN) potrebno brati skupaj z leta 2016 v Generalni skupščini OZN sprejeto Newyorško deklaracijo o beguncih in migrantih (The New York Declaration for Refugees and Migrants).

Če ju beremo skupaj, je tako neposredno mednarodnopolitično kot posredno mednarodnopravno dovolj jasno razlikovanje med begunci in migranti. Problem sploh ni v dokumentih. Zato na vprašanje, kje v Globalnem dogovoru velja kaj in kako popraviti, ne bomo dobili (prepričljivega) odgovora.

Tudi tako imenovani problem neustreznega razlikovanja beguncev in migrantov je zato izrazito notranjepolitičen. Je zadnji v nizu odzivov in obtožb v medijih in na družbenih omrežjih, kaj bi pomenil naš pristanek na Globalni dogovor za varne, nadzorovane in urejene migracije 11. in 12. decembra v Marakešu. Obtožb denimo o nacionalni izdaji na osnovi zavajajočega tolmačenja Globalnega dogovora (mag. Branko Grims), o uničevanju zahodne ali evropske civilizacije (Ivan Janez Janša), o odpovedovanju nacionalni suverenosti in uvozu migrantov (mag. Zmago Jelinčič Plemeniti) ali o nerazumevanju človekovih pravic, kot jih določata naša ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah (prof. dr. Boštjan M. Zupančič).

Zato je Havlov citat danes še kako aktualen pri našem razumevanju, upoštevanju in spoštovanju celotne Ustave Republike Slovenije in pomena človekovih pravic v njej. V notranji in zunanji politiki. Problem je pravzaprav v nas. In v Evropski uniji (EU). Prav na zahtevo EU Globalni dogovor namreč ne ustvarja nobenih pravnih obveznosti – ne na ravni mednarodnega ne na ravni nacionalnega prava ali prava EU. Je pa z njimi skladen.

Gre za politično zavezo ali deklaracijo, ki je utemeljena na obstoječem mednarodnem pravu, na vrednotah državne suverenosti, delitve odgovornosti in sodelovanja, nediskriminacije ter spoštovanja človekovih pravic. Na pogajalsko zahtevo EU jasno razlikuje med begunci in migranti, saj želi preprečevati nekontrolirane in neurejene migracije. Tudi poudarek na dolžnosti države izvora, da znova sprejme svojega državljana, je bila zahteva EU, ki mednarodnopravno ni tako enoznačna.

Govori tako o človekovih pravicah migrantov, ki jih imamo že kot ljudje (za njih ne uvaja nobene nove), kot o njihovi dolžnosti spoštovati pravni red, običaje, tradicijo in kulturo države, kjer se nahajajo. V okvir nujnega mednarodnega sodelovanja pa so vključene tako države in družbe izvora, tranzitne države in družbe ter (ciljne) države in družbe sprejemnice.

A v času, ko še vedno predsedujemo Svetu za človekove pravice OZN, bi glede na aktualne politične in družbene odzive, pa vsaj od soočanja z množičnim prehajanjem migrantov in beguncev konec leta 2015, ne zmogli več oblikovati političnega (in žal tudi družbenega) soglasja za vsebinsko enako temeljno družbeno pogodbo, ki utemeljuje našo državo – Ustavo Republike Slovenije.

Podobno tudi vse države članice ne bi več sprejele Evropske unije, ki »temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.«

Ker pa za nas še veljata obe, naša Ustava in Pogodba o Evropski uniji, je tudi opredelitev do Globalnega dogovora o varnih, nadzorovanih in urejenih migracijah tako pomembna. Govori namreč o nas samih.

dr. Milan Brglez

poslanec SD in strokovnjak za mednarodne odnose

Poziv predsednika Židana pred nedeljskimi lokalnimi volitvami: Glas za Socialne demokrate je glas za uspešno lokalno skupnost

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je volivke in volivce pred nedeljskim glasovanjem pozval k udeležbi na lokalnih volitvah. Kot je v nagovoru državljankam in državljanom dejal predsednik Židan, glas za Socialne demokrate pomeni glas za lokalno skupnost, kjer se poskrbi tudi za tiste, ki jim je težje, hkrati pa za lokalno skupnost, kjer se lepše živi. “Govorimo o urejenih otroških igriščih, knjižnicah, vrtcih in šolah ter drugim stvareh, ki so tako zelo pomembne nam, ki živimo v lokalnih skupnostih,” je dejal Židan.

Židan je zadnji dan volilne kampanje obiskal nekatere gorenjske občine in tam podprl kandidate SD. “Upam si napovedati, da se bomo Socialni demokrati letos še bolj okrepili tudi na lokalnem nivoju. Želimo pokazati, da našim obljubam sledijo prava dejanja,” je napovedal Židan ob obisku na Gorenjskem. “Nekatera imena naših županskih kandidatk in kandidatov so zagotovo pozitivno presenečenje, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo energijo in znanje za vodenje občin,” je poudaril Židan.

 

“Imamo ambicijo, da na letošnjih lokalnih volitvah, povečamo število županj in županov ter svetniških mest v posameznih občinah,” je poudaril Židan ob današnji podpori županskemu kandidatu Daliborju Šolarju v Radovljici. “Izkušnje kažejo, da Socialni demokrati znamo in zmoremo uspešno voditi občine, da imamo prave ideje, ki jih tudi izpeljemo, zato lahko državljanke in državljani kandidatom iz vrst Socialnih demokratov zaupajo prihodnost lokalnega razvoja,” je še dodal Židan.

“Želimo si, da bi še bolj soustvarjali razvoj v občinah, da bomo izpeljali nekatere projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo voditi razvoj v smeri Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse,” je povedal Židan med današnjim obiskom pri županu SD Tomažu Mencingerju na Jesenicah.

“Na letošnjih lokalnih volitvah nastopamo s 65 županskimi kandidatkami in kandidati, od tega 58 stranke SD, v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica, Celje, Kranj, Velenje, Murska Sobota in Ptuj ter 7 skupnimi kandidati v občinah Črnomelj, Hajdina, Komen, Loška dolina, Miren – Kostanjevica, Prebold in Slovenske Konjice,” je naštel Židan.

“V 156 občinah kandidiramo z listami kandidatov SD za občinske in mestne svete. Ob tem Socialni demokrati podpiramo še 27 županskih kandidatk in kandidatov, ki kandidirajo bodisi kot neodvisni ali pa s podporo večih strank,” je še navedel predsednik SD v izjavi za medije na Jesenicah ter pozval volivke in volivce, da se množično udeležijo nedeljskih lokalnih volitev in s tem aktivno sodelujejo pri izboru ljudi, ki bodo v prihodnje vodili njihove občine.

Židan ob 100-letnici konca prve svetovne vojne: “Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas.”

11. novembra se z veseljem pa tudi žalostjo spominjamo 100-letnice konca prve svetovne vojne. Z veseljem zato, ker se je po štirih letih ta nesmiselna morija vendarle končala, z žalostjo pa zaradi spomina na brezmejno trpljenje in nešteta izgubljena človeška življenja.

Niccolò Machiavelli je v svojem delu»Zgodovina Firenc« zapisal: “Vojne se začnejo, ko si to zaželiš, ne pa tudi končajo” (»Comincionsi le guerre quando altri vuole, ma non quando altri vuole si finiscono«, Zgodovina Firenc (1526), III. knjiga, 7. poglavje.). Kako resnična je ta trditev se je pokazalo tudi v primeru prve svetovne vojne, vojne, ki naj bi se končala v le nekaj mesecih. A na koncu se je ta uničujoča vojna razvlekla na dolga štiri leta. Po štirih letih, 11. novembra 1918, zgodaj zjutraj, so sile antante in Nemčija podpisale premirje, ki je začelo natanko ob 11. uri. Novica je hipoma, predvsem pa z velikim olajšanjem zaokrožila po svetu.

Štiri letno obdobje trpljenja se je vendarle končalo. Končala se je vojna, ki na koncu ni razrešila prav nobenega od problemov, ki so do te vojne pripeljali. Za seboj je pustila le tragično bilanco: več milijonov žrtev, brezmejne človeške stiske, opustošene pokrajine, izčrpano in porušeno Evropo ter zlom štirih velikih imperijev. Prva svetovna vojna je popolnoma spremenila politični zemljevid Evrope in dotedanjo mednarodno porazdelitev moči ter hkrati nesluteno vplivala na nadaljnji tok zgodovine 20. stoletja.

Ta vseobsegajoča, resnično svetovna vojna je v svoje uničujoče kolesje potegnila obsežne materialne in človeške vire, tudi slovenski narod, ki je umiral na frontah, v zaledju, izgnanstvu in internaciji. Zlasti na območju kjer je divjala Soška fronta, na to strašno izkušnjo še danes, 100 let kasneje, spominjajo številna obeležja in prenekatero grobišče, ki sicer nemo, a nedvoumno pričajo o krvavi vojaški izkušnji prve svetovne vojne.

Gre za dragoceno dediščino in neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju o krhkosti in dragocenosti miru. O tem, da tudi blaginja in razvoj nista zagotovilo za mir. Kajti tudi desetletje pred prvo svetovno vojno je veljalo za vrhunec človeštva in evolucije. Razvoj, zmanjševanje revščine in širjenje demokracije so utrjevali zmotno prepričanje, da vojne niso več mogoče. A prva svetovna vojna se je kljub temu zgodila!

Ne glede na stopnjo razvitosti, ne glede na blagostanje, mir nikoli ni bil in nikoli ne bo samoumeven, čeprav ga kot samoumevnega še vedno prepogosto in preveč lahkomiselno dojemamo.

Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas, tako posameznikov kot držav. Terja dosledno spoštovanje človekovih pravic, pristno solidarnost, nenehno zavračanje kakršnihkoli predsodkov in nestrpnosti ter odločno zoperstavljanje sovražnosti.

Le tako lahko upamo, da se izkušnje, kot so izkušnje slovenskega vojaka avstro-ogrske vojske Filipa Jurkoviča nikoli več ne ponovijo.

Filip je namreč v svoj 360 strani dolg dnevnik zapisal sledeče boleče besede: “Moje srce vas globoko obžaluje, vi predragi tovariši, ki tukaj spite, in čutim vse vaše srčne bolečine, ki so vas pred smrtjo obdajale. Ah, tovariši, vojska je grozna in preklet bodi na veke tisti, ki je tisto prvi začel. Danes ste dali vi življenje, jutri morda mi, zato počivajte sladko. V Bogu pridemo tudi mi gotovo za vami, kateri dan in uro, pa vam, ljubi tovariši, ne znam odgovora, zato na svidenje v Večnosti.”

Spoštovani državljanke in državljani,

naj gre ob tej visoki obletnici, 100-letnici konca prve svetovne vojne, naš hvaležen spomin vsem padlim, predvsem našim rojakom, 35.000 slovenskim možem in fantom. Naše misli pa naj bodo usmerjene v prizadevanja za medsebojno sožitje, razumevanje, solidarnost in sodelovanje. Le tako lahko računamo na prihodnost, ki nam bo prizanesla z grozljivo izkušnjo vojne.

Sogovorniki na omizju Tanje Fajon opozorili na nevarno razraščanje sovražnega govora in nestrpnosti v družbi

Sovražni govor je v zadnjih letih postal nekaj normalnega, so opozorili udeleženci omizja z naslovom “Proti kulturi strahu”, ki jo je v Ljubljani pripravila evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. Kot so poudarili sogovorniki, odgovornost za to nosijo tako politiki kot tudi mediji. Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost, ker je sovražni govor postal del mainstreamovske politike, širjenje ideje strahu in ksenofobije pa nekaj normalnega. Opozorila je, da se po Evropi širijo neofašistične ideje in sovražnost, tudi v vrstah slovenske opozicije. Odgovornost za to po njenih besedah v veliki meri nosijo tudi mediji. “Če ne bomo ukrepali proti sovražnemu govoru in nestrpnosti ter si prizadevali za normalno Slovenijo in razumno Evropo, me resno skrbi,” je dejala evropska poslanka Fajon.

Na vlogo medijev je opozorila tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Vprašala se je, ali so javna občila dolžna, zaradi navidezne objektivnosti, nekomu, ki zagovarja človekove pravice, postaviti nasproti antisemita ali rasista ali pa so tudi mediji odgovorni za to, da v javno razpravo ne prepuščajo glasov, ki netijo sovraštvo in nestrpnost. Bašić Hrvatinova, ki pojav sovražnega govora spremlja že 20 let, je dejala, da so ves čas opozarjali, da bo to postalo nekaj normalnega. Se je pa v dveh desetletjih spremenilo to, da so se nekoč avtorji sovražnega govora skrivali pod plaščem anonimnosti, danes pa se podpišejo z imenom in priimkom ter dodajo še naslov in telefonsko številko, je ponazorila.

Kritična je bila do levice, ki da je bila zaradi zagovarjanja liberalnih vrednot strpna do nestrpnih in z racionalno razlago poskušala razložiti, da tovrstni pojavi niso v redu. V določenem trenutku je liberalni diskurz prevzela desnica, ki zdaj zagovarja svobodo izražanja, in sicer v tem pomenu, da lahko kdorkoli govori karkoli, ne da bi bil za to kaznovan, je opozorila.

Novinar tednika Mladina Jure Trampuš pa je poudaril, da je sovražni govor danes organiziran in financiran. Spomnil je, da je med kampanjo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami SDS dobila sredstva iz tujine, da je financirala svoje oglase v medijih, na svetovnem spletu, Twitterju in drugod. “Sovražni govor je postal zelo nevaren, ker je voden z določenim namenom. Ta namen ni samo prevzeti oblast, temveč zasejati strah in spreti ljudi med sabo, zato da je pot do oblasti lažja,” je opozoril Trampuš.

Odvetnica Nataša Pirc Musar je menila, da se v družbi preveč meša sovražni govor kot kazenskopravna kategorija in sovražni govor nasploh. Po njenem mnenju je kazenskopravna kategorija tovrstnega govora tisto, kar mora biti prej izjema kot pravilo. “Kazenske sankcije so tisto, česar se mora država najmanj posluževati,” je poudarila Pirc Musarjeva. Kot je dejala, “izvirni greh” za sovražni govor leži v politiki, od koder se širi v vse pore družbenega življenja – najprej v medije. “Mediji dajo možnost razširjati neprimerno govorjenje iz ust politikov in iz medijev do vseh prebivalcev države,” je povedala Pirc Musarjeva.

Politični analitik dr. Alem Maksuti s portala Homopolitikus je menil, da se nacionalistične ideologije v času gospodarske in moralne krize ponujajo kot pobeg. Po njegovih besedah potuho v njih najdejo predvsem ljudje, ki so v šibkem socialnem položaju ali se počutijo socialno prikrajšane.

Omizja so se kot gostje med drugim udeležili tudi predsednik SD in Državnega zbora mag. Dejan Židan, poslanca SD dr. Milan Brglez in mag. Marko Koprivc, pravosodna ministrica Andreja Katič ter državna sekretarja dr. Dominika Švarc Pipan in dr. Jernej Štromajer.

V SD trdno podpiramo globalni dogovor ZN za varno, učinkovito in dolgoročno upravljanje z zakonitimi migracijami in begunci

Predsedstvo SD je sprejelo sklep o jasni podpori stranke globalnemu dogovoru Združenih narodov za varno, učinkovito in dolgoročno upravljanje z zakonitimi migracijami in begunci. Socialni demokrati vztrajamo, da globalne izzive lahko rešujemo samo skupaj.

Marakeška deklaracija ne odpira vrat za migracijo, ne izenačuje migrantov in beguncev ter ne prinaša nič, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, evropskim in slovenskim pravnim redom ali suverenostjo držav.

Vsakršno manipulacijo glede vsebine dokumenta, zavajanje javnosti in neodgovorno ustrahovanje desne politike je nedopustno in ga ostro zavračamo.

Socialni demokrati pričakujemo, da bo Slovenija na vrhu v Marakešu, ki bo odločal o dogovoru ZN o migracijah, v začetku decembra zastopana na visoki politični ravni. Slovenija ne sme slediti vzoru tistih držav, ki zmotno verjamejo, da lahko svetovne izzive rešujejo same, v izolaciji in zunaj okvirov globalnih dogovorov.

Predsednik SD Židan v Mariboru podprl kandidatko SD za županjo Alenko Iskra

Mariborski Socialni demokrati smo predstavili program pred lokalnimi volitvami. Nosilka liste je županska kandidatka SD Alenka Iskra, ki sta jo prišla podpreti tudi predsednik SD Dejan Židan in nekdanji župan Boris Sovič. Židan je ob tem izpostavil njeno pripravljenost za sodelovanje.

Predsednik SD Dejan Židan obžaluje, da mesto, ki ima vse potrebno za to, da bi bilo eno najbolj uspešnih, stoji na mestu. Kot je dejal, se v zvezi z Mariborom premalo govori o uspehih, pač pa predvsem o zamujenih priložnostih, neizpolnjenih obljubah in nečednih stvareh, ki so povezane z mestom in tistimi, ki ga vodijo. Zaradi meščank in meščanov se mora to spremeniti in nadaljevati, kjer je mesto nekoč že bilo, ko smo Socialni demokrati vodili občino.

“Če danes vprašamo ljudi v mestu, kdo je tisti, ki je Maribor pokazal kot mesto uspeha, jih bolj ali manj večina odgovori Boris Sovič,” je dejal Židan, ki je ob tem tudi izpostavil vrhunsko delo nekaterih mariborskih ustanov, kot sta klinični center ali univerza, ki pa niso deležne podpore, kakršno bi si zaslužile in bi jo potrebovale. Vendar za to po njegovem ni kriva Ljubljana ali Slovenija niti ustanove same, pač pa politika, ki se ni uspela poenotiti.

Kandidatki za županjo Alenki Iskri se je zahvalil, da se je pripravljena izpostaviti, ob tem pa je dejal, da prav ona predstavlja to, kar Maribor potrebuje – znanje, energijo in dokazljivo uspešnost vodenja ter željo po sodelovanju. “Jasno je, da posameznik velikega mesta, kot je Maribor, ne more premakniti z mrtve točke, kjer trenutno stoji. Človek, ki zna sodelovati, zna voditi projekte in ima za sabo uspešne zgodbe, pa lahko predstavlja upanje,” je dodal Židan.

Iskra je med programskimi točkami kot eno od prioritet izpostavila reševanje problematike mariborske knjižnice, v zvezi s katero se je zavzela, da jo ohranijo na sedanji lokaciji Rotovškega trga, saj bi s tem poskrbeli tudi za lepši videz samega trga. Tako pri tem kot pri nekaterih drugih objektih bo po njenem treba poiskati evropski denar, vendar brez izdelanih projektov na to ne gre računati.

V primeru uspeha na volitvah bo delala tudi na tem, da Maribor postane središče vzhodne kohezijske regije, v ospredju njenega programa pa bo tudi stanovanjska politika. Med prioritetami mesta mora po njenih besedah biti tudi sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na področju socialne politike.

Minister Prešiček ob dnevu reformacije pozval k branju knjig in postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru

Na Ravnah na Koroškem je bila osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na gibanje, od katerega je minilo več kot pol tisočletja in je v slovenskem prostoru poskrbel za prevetritev družbenih, kulturnih in verskih razmer. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček. Osrednje državne proslave na predvečer praznika so se v kulturnem centru na Ravnah na Koroškem med drugim udeležila tudi poslanca SD dr. Milan Brglez in Jani Prednik.

“Dan reformacije naj bo spodbuda za vse, da posežemo po knjigi, saj je branje osnova, na kateri posameznik gradi izobrazbo in kritično refleksijo sveta,” je poudaril minister za kulturo Dejan Prešiček. Ob tem je pozval k postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru.

Minister je v slovesnem nagovoru na predvečer praznika med drugim spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture, saj je vplival ne le na razumevanje jezika, temveč posredno tudi na razvoj izobraževanja. Ob tem je poudaril, da se moramo zavedati, da protestantske vrednote presegajo religiozni okvir, saj nas med vrsticami Luthrovih tez nagovarjajo poštenost, demokratičnost, kritičen odnos do avtoritet in odgovoren odnos do dela.

“Te ideje nas povezujejo v skupnost, ki zavrača stranske produkte vse premočnejše medijske prisotnosti v dobi visokotehnološke reformacije. Odločno postavimo mejo lažnim novicam, ki z uporabo neverodostojnih podatkov nagovarjajo naša čustva in obidejo razum. Jasno postavimo mejo sovražnemu govoru, ki omalovažuje drugačne in v našo skupnost vnaša nemir,” je poudaril minister iz vrst SD.

Izpostavil je, da dialog kot eno osnovnih sporočil reformacije tudi pol tisočletja po njenem nastanku ne sme zbledeti. Ob tem je poudaril pomen slovenskega jezika kot bistvenega dela narodne in kulturne identitete, saj nas je skozi stoletja povezoval in združeval, in vse pozval k branju.

“Ljubezen do branja v maternem jeziku je vrednota vseh nas, ki jo v času, ko se jeziki, tudi slovenski, soočajo z izzivi globalizacije, kaže skrbno negovati in spodbujati,” je dejal minister in spomnil še, da so med vrednotami protestantov v ospredju tudi strpnost, solidarnost in razumevanje, ki nas nagovarjajo k spoštovanju različnih jezikovnih in kulturnih tradicij, ki sobivajo na našem prostoru.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju je nastal tudi prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.

Velenjski župan Kontič si želi nadaljevati z razvojnimi projekti

Velenjska občina je v zadnjih osmih letih naredila velik korak naprej, ampak delo še ni dokončano, je na novinarski konferenci povedal župan Bojan Kontič, ki se poteguje za nov mandat. Kot je dejal, bo velenjska občina z resnim črpanjem evropskih sredstev začela v začetku leta 2019, v ospredju novega mandata pa so razvojni projekti.

Kontič, ki kandidira s podpisi podpore in Socialnih demokratov, si želi predvsem izpeljati projekt obnove starega mestnega jedra ter urediti prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru. Meni, da so v zadnjem mandatu, “kljub metanju polen pod noge”, izpeljali vse zastavljene razvojne projekte, razen tretje razvojne osi. Po Kontičevih besedah se tudi ta projekt premika z mrtve točke. Poudaril je, da je skupaj s člani Socialnih demokratov obiskal vse krajevne skupnosti v velenjski občini, na teh obiskih pa so občani izrazili svoje predloge, pomisleke in nasprotovanja. Njihovo mnenje je bilo podlaga za njihov volilni program, je dejal Kontič in dodal, da z občani tvorijo koalicijo.

Med drugim se Kontič zavzema tudi za razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, rekonstrukcijo in nadzidavo Doma za varstvo odraslih Velenje, kolesarsko povezavo Velenje-Dolič, širitev poslovne cone Stara vas, ureditev urbanega parka, energetsko sanacijo Bazena Velenje in podružnične osnovne šole Plešivec, izgradnjo vrtca v Vinski Gori, doma krajanov v Podkraju, večnamenskega doma v Šentilju in obnovo Goriške ceste.

Novogoriški županski kandidat Sebastjan Komel želi slišati mnenja ljudi

Kandidat za župana v Mestni občini Nova Gorica Sebastjan Komel je skupaj s predsednikom SD Dejanom Židanom sredi mesta odprl pisarno, Vizionarno, v kateri bo vsakodnevno na voljo za pogovor. “Prepričan sem, da imamo občani dve možnosti – da opazujemo dogajanje v občini ali pa aktivno sodelujemo pri njenem razvoju. Najlažje je kritizirati, vključiti se v delo občine in aktivno doprinesti k hitrejšemu razvoju pa je veliko težje in odgovornejše,” je poudaril Komel.

Gospodarski razvoj je po njegovem mnenju osnova, temelj za razvoj vseh ostalih področij. Občina bi morala podjetnikom ponuditi spodbude za nove investicije in s tem tudi nova delovna mesta. To pomeni urejanje novih poslovnih con, kjer bi lahko podjetniki in obrtniki kupili zemljišče in gradili pod ugodnimi pogoji. Drugi pomemben poudarek Komelovega programa so mladi. Na Goriškem bi rad ustvaril razmere, da mladi ne bi več odhajali, pač pa bi se začeli celo vračati. Novogoriška občina bi jim morala zagotoviti, da bi tisti, ki bi to želeli, lahko začeli z lastno gospodarsko dejavnostjo. Predvsem pa bi potrebovali več novih stanovanj. Pomembna bi bila tudi infrastruktura. Komel si želi izgradnje novega priključka na hitro cesto, zaključek gradnje vodovodnega omrežja do vseh občanov v novogoriški občini in boljše ravnanje z odpadki na Goriškem.

Posebno pozornost bi namenil tudi področju športa. Razmišlja, da bi bilo treba vso športno infrastrukturo umakniti iz centra mesta na obrobje. Tam bi uredili velik športni park z vso potrebno infrastrukturo za športe, ki so razviti v občini. Občinska sredstva pa bi med športna društva razdelil na boljši način od dosedanjega, je zagotovil.