Tanja Fajon - kolumna

Komentar Tanje Fajon ob 60-letnici podpisa rimske pogodbe: Socialni demokrati pozivamo k hitri oživitvi Evrope!

Pred nami je Evropski vrh v Rimu. Voditelji Evropske unije in držav članic bodo ob okrogli obletnici ustanovitve skupnosti (podpisa Rimske pogodbe), ki nam že 60 let zagotavlja mir, a njeni šivi žal že dolgo pokajo, razpravljali, kako naprej. Glede na zadnja dogajanja si od Vrha ne upam obetati veliko nove vsebine.

Povod za to je tudi nedavno spisana »Bela knjiga«, ki jo je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bolj navrgel kot vsebinsko predstavil in je zgolj skupek možnih scenarijev, o katerih naj bi šele začeli razpravljati. Juncker v uvodu sam pravi, da »gre za začetek, ne konec procesa«, in upa, da »se bo odprla poštena in široka razprava.«

Gospod Juncker je pozabil, da mnogi že leta dolgo pozivamo k razpravi. In da razprave tudi potekajo. Tudi v okviru Evropske komisije. In četudi slednja ne more predpisati smeri razvoja držav članic, ima na voljo številne instrumente, na osnovi katerih lahko meri naravnanost evropskih državljanov in tudi jo. Zato sem od predsednika vendarle pričakovala, da bo zavzel neko stališče, izrazil mnenje, preferenco. To možnost vsekakor ima.

Tako pa scenariji, ki jih je predstavil, niso nič novega, so zgolj široka paleta, o kateri že dolgo ugibamo in ki pri državljanih vzbuja negotovost v nadaljnji trden obstoj skupnosti.

Da bi lahko vrh v Rimu postregel z rezultati, ki bi obetali spremembe, bi morali voditelji pred seboj vendarle imeti pravo belo knjigo, smernice, stališča, trdne vizije, ki bi upoštevale preteklost EU in sedanjost sveta ter želje državljanov. EU namreč obstaja prav zaradi njih!

Evropski Socialni demokrati vse evropske voditelje pozivamo, naj Vrh v Rimu zaznamuje predvsem vrnitev k socialnim koreninam Evropske unije. Želimo blaginjo za vse Evropejke in Evropejce, dostojno življenje in delovne pogoje ter priložnosti za izboljšanje življenja. Želimo odprto in tolerantno Evropo, ki bo temeljila na enakosti med vsemi ljudmi ne glede na barvo kože, spol, veroizpoved, spolno pripadnost.

Želimo boljše, trajnejše rešitve za učinkovito upravljanje z migracijami in integracijo prišlekov v svoje družbe. Evropa mora postati bolj samozadostna, ko gre za vprašanja zunanje in notranje varnosti. In postati mora močna globalna sila, krepiti mora mir, človekove pravice, cilje trajnostnega razvoja in boj proti podnebnim spremembam.

Bojim se, da bodo voditelji Vrha zgolj pavšalno razpravljali o vseh posameznih scenarijih. Bojim se, da bodo kot že vse prevečkrat do sedaj obljubljali s figami v žepih ali zagovarjali zgolj zaprte nacionalne interese, da se bodo odločali na osnovi prenapihnjenih strahov, ki se v nekaterih državah širijo zaradi škodljivih populističnih manter.

Namesto moči argumenta so prav populizem, instant sodbe in stereotipi največje masovno orožje mobilizacije državljanov s strani evroskeptikov in desnih in levih skrajnežev. To je nevarno, ker pomeni uničenje naporov tistih, ki vedo, kaj prinaša nesodelovanje, izolacija, kaj pomeni vojna. Zelo lahko je nekaj podreti, a kaj pride za tem?

Prepričana sem, da bi v Rimu v razpravi o EU moral prevladati zgodovinski spomin: da je EU nastala kot mirovni projekt. Zato je edino možno stališče, da imamo eno in edino Evropsko unijo, v kateri mora vladati solidarnosti glede temeljnih vrednot EU, to pa je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanja mednarodnih pogodb. Na tej točki si EU ne bi smela dovoliti nikakršne neenotnosti. To bi moral biti edini evropski »meni«.

Voditelji morajo razmisliti, katere so še ostale skupne politike, ki so nujne za povezovanje evropskega tkiva – ali je to bančna unija, varnostna politika, davčna politika, ipd.

Ostale vsebine so verjetno lahko stvar razvoja, ne nazadnje, tesnejšim povezovanjem določenih držav smo priča že sedaj. Tega verjetno v prihodnje ne bomo mogli preprečiti. Vendar to ne pomeni ne Evrope različnih hitrosti, ne izločanja, ne odrivanja. Zahteva pa od držav, tudi od Slovenije, jasno definirane interese, ki seveda ne morejo biti zastavljeni za čas mandatnega obdobja vlad(e) in političnih predvolilnih kampanj, marveč dolgoročno. To je trenutno velik problem v večini evropskih držav.

Upam, da se bodo voditelji zelo iskreno lotili vseh teh izhodišč in v svojih sklepih predstavili zasnove za pravo belo knjigo, ki bo jasno začrtala pot prihodnje Evrope kot vizionarske moderne skupnosti, ki je sposobna dialoga in dejanj. Če tega ne bo, bo rimski Vrh zgolj predstava lažnih rokovanj, objemov in nasmeškov ter seveda praznih besed, ob čemer bodo (in bomo) najkrajšo spet potegnili državljanke in državljani.

Podpredsednica Socialnih demokratov mag. Tanja Fajon je kot evropska poslanka še podpredsednica Skupine Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu, aktualni komentar pa je bil objavljen tudi na spletnem portalu www.fokuspokus.si.

Anja Kopač Mrak o predlogu Družinskega zakonika

Ministrica Kopač Mrak: Osnovni cilj Družinskega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih

Ob obravnavi Družinskega zakonika na seji Državnega zbora je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak poudarila, da gre za drugi poskus modernizacije slovenske družinske zakonodaje, ko je prvi, pred petimi leti, propadel zaradi referenduma, ker je zakonik urejal tudi pravice istospolnih partnerjev in prepovedal fizično kaznovanje otrok. “Obe, takrat sporni vsebini, sta danes že urejeni v drugih zakonih, na skoraj enak način, kot je bil predlog Družinskega zakonika pred petimi leti,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Tako po besedah ministrice predlog Družinskega zakonika ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom in po njenem je vsakršna razprava o tem vprašanju, razprava o nečem, česar v zakoniku ni. “Danes je tu v DZ razprava, ki je namenjena zgolj sama sebi in nabiranju političnih točk, tistih, ki jo sprožajo,” je dodala ministrica. Glede na to, da je na področju otrokovih pravic in koristi še vedno aktualna zakonodajna iz leta 1976, je ministrica izrazila pričakovanje, da se v tokratnem poizkusu sprejme sistemska prevetritev zaščite otrokovih koristi – Družinski zakonik.

Zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih, sta po besedah ministrice osnovna cilja zakonika, kar je po njenem tudi razlog za prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča. “Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu,” je poudarila ministrica Kopač Mrak.

Ministrica Kopač Mrak povzema, da predlog zakonika jasno določa koliko časa lahko ukrep traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa ter uvaja tudi t.i. načelo najmilejšega ukrepa, da se ob odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabi tisti, ki otroka še zaščiti in hkrati čim manj posegel v pravice staršev, odvzem otroka staršu pa je v Zakoniku predviden kot skrajni ukrep.

Glede definicije družine, o kateri je bilo veliko tudi spolitiziranih polemik, pa ministrica poudari, da je družina definirana kot življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. “Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je povedala ministrica, med pomembnejšimi novostmi Zakonika pa izpostavila možnost mediacije v družinskih sporih, programe v podporo družine, ki so namenjeni zlasti spodbujanju pozitivnega starša in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanje odnosov v družini in aktivnemu preživljanju prostega časa, pripravlja pa se tudi podlaga za sprejetje resolucije v družinski politiki, ki bo temeljni strateški dokument na področju družin ter predlaga ustanovitev Sveta za otroke in družino.

“Gre za zakon, ki ga v Sloveniji potrebujemo, ki je prestal obsežno javno razpravo in je usklajen s stroko,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, “da zakonik podpirajo tako v Skupnosti centrov za socialno delo, Sodnem svetu, na Vrhovnem sodišču, Socialni zbornici, ter druge institucije”.

Poslanka Marija Bačič je v stališču Poslanske skupine Socialnih demokratov izpostavila, da so prav polemike glede pravic istospolnih, ki so se navsezadnje izrazile na dveh padlih referendumih, botrovale nameri, da se sprejme Zakonik, ki bo v prvi vrsti v korist otrok. Kljub temu, da »spornih« vsebin, ki so bile predmet referendumskih pobud predlog ne ureja, pa se žal tudi tokrat sliši nove napovedi o referendumu, kar je po mnenju poslanke zaskrbljujoče. Ob tem je povedala, da so bili na matičnem odboru upoštevani in navsezadnje sprejeti tudi amandmaji opozicije, “tako lahko v primeru nepodpore zakoniku trdimo, da gre bolj kot za vsebino za vnovično sprenevedanje in prodajo lastne politične propagande”.

Ob tem je poslanka SD spomnila na vsebine, ki so v razpravah o družinskem zakoniku pogostokrat zlorabljene in se z njimi še vedno manipulira, kot npr. pravica do splava, posvojitev otrok s strani istospolnih, oploditev z biomedicinsko pomočjo. Za konec je Marija Bačič dodala, da gre podpora Socialnih demokratov Družinskemu zakoniku ravno v sled zaščite otrokove koristi, čemur predlog v največji meri tudi sledi. Poslanka Bačič je še izrazila pričakovanje, da je to – otrokova korist – tisto, kar bo prepričalo tudi ostale poslanke in poslance, “da nam je vsem mar tudi za vse tiste otroke, ki nimajo – iz kakršnegakoli razloga že – obeh staršev in da tudi tem otrokom priznavamo pravice”.

Škoberne sprašuje predsednika vlade

Škoberne povprašal premierja v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih

Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je danes, ob prvem dnevu marčevske seje Državnega zbora, predsedniku vlade dr. Miru Cerarju zastavil poslansko vprašanje v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih.

Namreč podizvajalci, ki so za podjetje Vegrad gradili stanovanjski kompleks Celovški dvori v Ljubljani, so že pred stečajem podjetja Vegrad z njim sklenili pogodbe, da se njihovo delo namesto izplačila kompenzira s stanovanji v Celovških dvorih. Na podlagi teh pogodb so podizvajalci že tako preplačali stanovanja, ko je bila cena za kvadratni meter slednjih več kot tri tisoč evrov, čeprav se iztržena vrednost  teh stanovanj danes giblje okrog dva tisoč evrov za kvadratni meter.

Kljub zagotovilom takratnega člana uprave NLB Marka Jazbeca podizvajalcem, da bodo hipoteke za stanovanja izbrisane takoj, ko objekt dobi uporabno dovoljenje, se to ni zgodilo. Še več, DUTB, ki je od NLB-ja prevzel terjatve nad stanovanji v Celovških dvorih, od podizvajalcev terja, da morajo – v kolikor želijo postati lastniki stanovanj – poplačati hipoteke, kar po izračunih navrže še dodatnih tisoč evrov za kvadratni meter, od podjetnikov, pa se v zameno za lastništvo stanovanj terja odplačilo hipotek na ta stanovanja.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta in odgovor predsednika vlade nanj (magnetogram):

JAN ŠKOBERNE: Velika Britanija 100 let po koncu prve svetovne vojne še vedno odplačuje svoje vojne kredite. To je mogoče zaradi tega, ker investitorji verjamejo, da ne glede na to kako huda bo situacija, bodo države svoje obveze izpolnile. Slovenija je ena od teh držav, ki je, ne glede na ostrino, vedno spoštovala dogovore, ki jih je v skupnosti sklenila. Tako smo denimo z Zujfom reševali Maastrichtski dogovor, tako smo v ustavo zapisali fiskalno pravilo in tako danes hitreje, kot bi bilo potrebno, prodajamo državno premoženje, ker smo se k temu zavezali.

Pred dnevi pa je Uroš Slak v svoji oddaji razkril, da se je delavcem, obrtnikom in malim podjetnikom, ki so gradili in delali za Vegrad, pa tega niso dobili plačanega zaradi stečaja. Tako so sklenili dogovor, da bodo v zameno za vložen material in opravljeno delo dobili stanovanja, ki so bila sicer ovrednotena zelo napihnjeno, previsoko. Za skoraj dvakratno ceno so kompenzirali, da bo državna NLB izbrisala hipoteke in da bodo vsaj deloma – za pošteno opravljeno delo – dobili pravično plačilo.

Namesto, da bi bila ob pridobitvi uporabnega dovoljenja NLB stanovanja predana tem obrtnikom in se tako poplačalo delavce, ta stanovanja prešla na državno DUTB kot terjatev. Danes pa se menda dogaja, da DUTB naj ne bi  imela osnovnega namena poplačati te delavce in obrtnike. Od teh ljudi, ki so svoje opravili, pa niso dobili plačila, terjajo še tisoč evrov po kvadratnem metru stanovanja. Ob tem ni odveč povedati, da je lastnik NLB in DUTB država.

Zato imam, ker verjamem v to državo in v to vlado, retorično vprašanje. Ali bo vlada kot skupščina nemudoma ukrepala in zagotovila spoštovanje dogovora, ki je bil sklenjen z obrtniki, z delavci, ki je bil sklenjen tako, kot vsi ostali dogovori, v dobri veri, da bodo izpolnjeni. Zelo narobe bi bilo, če bi ljudje dobili občutek, da država svoje dogovore izpolni samo takrat, ko jih sklene z Evropsko komisijo, Mednarodnim denarnim skladom, ne pa tudi takrat, ko bi morala garantirati, da bodo izpolnjeni do delavcev, do obrtnikov, do malih podjetnikov. Ker verjamem v to vlado in ker verjamem v to državo sem prepričan, da bo vaš odgovor, da, seveda.

DR. MIRO CERAR: Dovolite mi najprej nekaj uvoda, da bo javnosti bolj jasno v kakšnem kontekstu podajate odgovor. Kot veste je DUTB stanovanje pridobila z ukrepom prenosa tveganih postavk, ki je bil namenjen krepitvi stabilnosti bank. In ob njegovi izvedbi v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je pač DUTB od bank prevzela tudi tvegane postavke, večinoma slaba posojila, od katerih so bila nekatera zavarovana tudi z nepremičninami in tak je tudi primer Celovških dvorov.

Zdaj, glavna naloga DUTB je, da premoženje, ki ga je prevzela od bank, upravlja tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank. Premoženje, ki ga ima DUTB, tako ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, mora pa DUTB, in to je pomembno, upravljati to premoženje po načelu dobrega gospodarstvenika in seveda po načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja.

Nadzor nad delom DUTB na podlagi zakonodaje izvaja ministrstvo za finance. Ampak to ne pomeni, da bi se lahko ministrstvo opredeljevalo do konkretnih poslov, ki jih samostojno upravlja DUTB. Vlada pa, kot ste navedli, je skupščina DUTB, ampak za vodenje poslov seveda ne odgovarja vlada, to je popolnoma jasno, ampak seveda spet poslovodstvo in to tako odškodninsko, kot korporacijsko pravno. Torej, skupščina, vlada kot skupščina, ne more odločati neposredno o vprašanjih vodenja konkretnih poslov razen, če bi tako seveda zahtevalo samo poslovodstvo.

No, in zdaj prehajam na to problematiko. Tudi do mene je prišla ta novica iz medijev in seveda me je zaskrbelo tako kot vas in kot sem že prej govoril, včasih mediji… Povedal sem drugače, kot se je potem povzemalo. Seveda povzemajo zadeve tako kot so, včasih pa se še posebej v tako imenovanem rumenem tisku ali kjerkoli pojavljajo tudi neresnice. Zato smo zelo previdni in vsako zadevo jasno preverjamo. Zato sem naložil ministrstvu za finance, da v najkrajšem možnem času pridobi vse informacije od DUTB in da tudi samo preveri kaj je na tej stvari.

Namreč, ko bo jasno kaj drži in kaj ne, bomo lahko videli kdo je pristojen za neko ukrepanje. Vsekakor pa se strinjam, da, bom rekel nekoliko bolj po ljudsko, da tu ne bi smelo priti do tega, da bi nekdo prinesel naokoli podjetnike, ki so pošteno opravili svoje delo z jasnimi zagotovili, glede tega kako bodo pridobili nepremičnine in zato se bom že kako zavzel in zaradi tega pričakujem, da me bo ministrstvo v najkrajšem času seznanilo z dejstvi, s stanjem in potem bomo videli kdo je pristojen za sprejetje ukrepov, če bodo ti potrebni, kajti zagotovo moramo razmišljati v smeri o kateri ste razmišljali tudi vi.

JAN ŠKOBERNE: Najlepša hvala za odgovor, sploh z zadnjim delom, z duhom zadnjega dela smo lahko zadovoljni. Pa vendar mi dovolite nekaj. Ko je bilo vprašanje Cimosa in prav je tako, je vlada na čelu z ministrom odreagirala hitro, mislim, da v tednu dni, in zagotovila 7 milijonov. Ko je šlo za vprašanje Magne Steyr smo hitro takoj sprejeli zakon. Tu gre za tri vprašanja, ali res obstajajo hipoteke, ki bi morale biti izbrisane ob pridobitvi uporabnega dovoljenja. In če obstajajo, ali drži, da DUTB terja še dodatno plačilo tisoč evrov nekomu, ki mu je v resnici ta družba, država kakorkoli zdaj želite, dolžna plačilo za pošteno opravljeno delo. In če to drži, se mora to rešiti takoj.

Ne potrebujemo vprašanja kdo je pristojen. Če je vlada pristojna da DUTB dokapitalizira s 50 milijoni, ob tem, da moramo cel zakon sprejeti zato, da v tem Državnem zboru rešimo J skupino najslabše plačanih javnih uslužbencev, potem jaz verjamem, da bo, meni je vseeno kdo, ali minister za gospodarstvo ali minister za finance, če me pooblastite, bom z veseljem jaz dvignil telefon, vprašal, potem pa mora Vlada kot skupščina ukrepati. Ljudje so delali, zalagali s svojim denarjem in niso vredni tega, da jim z lista preberemo pristojnosti, postopkovne, ki jih vlada ima do DUTB. Vredni so tega, da se odgovori: ukrepali bomo v najkrajšem času in v tem delu sem vam hvaležen.

Vas pa iskreno prosim, da tega vprašanja, ki ga postavljam danes ne bo treba postavljati čez mesec dni še nekomu.

DR. MIRO CERAR: Kot sem rekel, že poteka preučevanje dejstev in zahteval sem, da se to nemudoma ugotovi. Torej, da vidimo kje smo, kaj se je v resnici dogodilo. In ko bo znano, se bo pač moralo, bo pač moral nekdo ukrepati.

Seveda pa je treba govoriti o pristojnosti, ker se mora vedeti ali mora ukrepati DUTB ali ministrstvo ali vlada, to bomo pa ugotovili potem, ko bomo videli do česa je prišlo, ali so bile nepravilnosti in kako jih je treba odpraviti. Zagotovo pa ta Vlada ne bo spregledala človeka. To pa dobro veste.

Dorjan Marušič - komentar

Komentar dr. Dorjan Marušič: Alarm za čakalne dobe v zdravstvu

Čakalne dobe so sestavni del razvitih zdravstvenih sistemov. Čas čakanja in število čakajočih na zdravstvene storitve sta dva kazalnika, ki kažeta, kakšen dostop do zdravstvenih storitev imamo državljanke in državljani v zdravstvenem sistemu. Dostopnost do storitev je eden glavnih kazalnikov učinkovitosti sistema, saj vsi nadaljnji kazalniki za paciente izgubijo smisel v primeru, da do zdravstvenih storitev ne moremo priti, ko jih potrebujemo. Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev je z dostopnostjo do zdravstvenih storitev tesno povezano, nezmožnost dostopa pa uporabniki rešujemo na različne načine, večinoma preko neposrednih plačil iz žepa. Podatki o čakalnih dobah, številu čakajočih ter kriteriji za uvrščanje bolnikov v čakalni seznam morajo biti javno znani in dostopni nadzoru javnosti, pacienti se na podlagi podatkov o čakalnih dobah odločajo za izvajalca, javnost in preglednost podatkov pa onemogoča preskakovanje čakalnih dob.

V Sloveniji je bil pravni okvir za spremljanje čakalnih dob in števila čakajočih glede na stopnjo nujnosti pri izvajalcih zdravstvenih storitev, vključenih v mrežo javne zdravstvene službe, vzpostavljen leta 2010 s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Na podlagi predlogov stroke so bile leta 2010 uvedene prioritetne kategorije, nujno in hitro. Na ta način je bil opravljen prvi korak k optimizaciji čakalnih seznamov in obvladovanju čakalnih seznamom na podlagi kliničnih prioritet. Navkljub kritikam pravilnik doslej ni bil deležen vsebinskih popravkov, prioritete obravnav so ostale enake. Vsebino pravilnika so partnerji v vsakoletnem procesu dogovarjanj prenesli v Splošni dogovor, ki predstavlja osnovo za sklepanje pogodb med ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je 1.5.2011 prvič objavil podatke s seznamov čakajočih pri izvajalcih za izbrane specifične zdravstvene storitve. V seznam storitev, za katere se spremljajo čakalne dobe, je vključenih 61 izbranih zdravstvenih storitev. V zadnjih sedmih letih se seznam ni spremenil. Po uveljavitvi Pravilnika je bilo čakalnih seznamih za omejenih 61 storitev 19,8% čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo. S tvornim sodelovanjem izvajalcev, stroke in rednimi nadzori Ministrstva za zdravje, ki so potekali brez kaznovanj, se je po letu dni delež čakajočih nad dopustno dobo znižal na 5,17% , od skupno 156.054 čakajočih jih je 8.073 čakalo nedopustno dolgo (Tabela 1).

 

Tabela 1 - zdravstvo

 

 

 

 

 

 

Tabela 1. Število čakajočih v Sloveniji na dan 1. 1. za obdobje 2012 – 2017

Vsa naslednje leta se je število čakajočih povečevalo, v petih letih za kar 47,3 %. Pri tem se je število čakajočih nad dopustno dobo povečalo za kar 5 krat, praktično vsak šesti čakajoči čaka nedopustno  dolgo.

Nazadnje so bili izvedena ocena števila vseh čakajočih na vse zdravstvene (brez zobozdravstvenih) storitev 1.2.2015. Takrat je čakalo skupno 364.207 bolnikov, od tega 46.084 ali 12,7 % nad dopustno čakalno dobo (Slika 1).

Čakalne dobe v zdravstvu - tabela 2

Slika 1. Primerjava med javno dostopnimi podatki na dan 1. 2. 2015

Glede na to, da čakalne dobe, ki jih merimo, zajamejo približno polovico čakajočih, niso pretirane ocene, da bi naj bi se število vseh čakajočih na zdravstvene in zobozdravstvene storitve 1.1.2017 približevalo 500.000, v povprečju torej čaka vsak četrti državljan.

Čakalne dobe so nujno zlo vsakega zdravstvenega sistema, vendar so vsebinske razlike med posameznimi storitvami. Nesprejemljivo je, da bolniki čakajo nad strokovno določenimi intervali. Etično in moralno izprijeno pa je, če bolniki ne dočakajo storitev, ker se jim je zdravstveno stanje tako poslabšalo ali so celo umrli. Zato so določeni programi deležni posebne pozornosti in predstavljajo posebno prioriteto. Med slednje zanesljivo sodijo programi zdravljenja raka in srčno-žilnih bolezni.  Pri slednjih je zelo pogosto potrebna invazivna diagnostična in terapevtska obravnava, koronarografija s širitvijo koronarne žile in morebitne vstavitve opornice. Poseg rešuje in pomembno podaljša življenje ter poveča kakovost življenja. Z dodatnim programom 1.700 posegov v letu 2016 se je do konca leta število čakajočih zmanjšalo za 383, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pa za 524.

Na začetku leta 2017 žal še vedno čaka 1.327 pacientov v kategoriji hitro in redno, od tega jih je 441 čakalo nad dopustno čakalno dobo; 338 hitro in 103 redno. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je realizirana čakalna doba pri dveh od šestih izvajalcih podaljšala. Realizirana čakalna doba za hitro se je podaljšala v UKC Maribor za 389 dni, za redno 164 dni. Realizirana čakalna doba za redno pa se je v Ljubljana podaljšala za 13 dni. Povprečna čakalna doba se je med 1.4.2016 in 1.1.2017 skrajšala iz 270,5 dni na 146,3 dni oz. za 45,9%. Ob tem je potrebno izpostaviti nesprejemljivo dejstvo, da bolniki v čakalni kategoriji redno pridejo na poseg pri treh izvajalcih po več kot 6 mesecih: UKC Maribor po 35,7 mesecih (1.073 dneh), SB Celje po 8,3 mesecih (251 dneh) in UKC Ljubljana po 6 mesecih (180 dneh).

Zakaj je pomembna dolžina čakalne dobe? Za določene bolezni je čakanje na poseg lahko usodno. Pri bolnikih, ki imajo hudo aortno stenozo je čakanje na poseg več kot 6 mesecev usodno za več kot 15%  bolnikov. Po priporočilih Kanadskega srčno-žilnega o združenja (Canadian Cardiovascular Society) naj bi bila maksimalna čakalna doba za koronarografijo, PTCA in premostitveno operacijo na srčnem ožilju (CABG) 6 tednov, pri visoko tveganih bolnikih in simptomatski aortni stenozi 14 dni. Tveganje za akutni miokardni infarkt in smrt je namreč pri starejših bolnikov, sladkornih bolnikih in tistih z znižano funkcijo srca pri čakalni dobi nad 12 tednov zelo povečano.

Ob takih strokovnih priporočilih je 146,3 realizirane čakalne dobe na koronarografijo dosežena konec  leta 2016 in 441 bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo, nesprejemljivo. Kako dolgo še? Koliko bolnikom se bo klinično stanje poslabšalo, morda celo kritično? Koliko jih posega sploh ne bo dočakalo?

Nujni so strateški in sistemski ukrepi. Ministrstvo za zdravje mora pridobiti znanje strateškega naročanja (strategic purchasing), sicer ne bodo nikoli optimizirali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Razdeljevanje sredstva mora slediti realnim potrebam prebivalcev in ne na kapacitetam izvajalcev. Spremljanje kakovosti bi moral biti potreben pogoj za dodeljevanje sredstev za zdravstvene programe. Razdeljevanje javnih sredstev med izvajalci naj Ministrstvo za zdravje izvede preko javnega razpisa, sprva za enkratni dodatni program in nato vsaj za celotni prospektivni program. Namesto iskanja tujih nasvetov lahko kar uporabijo številne pozitivne izkušnje pridobljene pri uspešnih domačih projektih, na primer Nacionalnem razpisu 2010.

Nujna je zaveza in sodelovanje vseh deležnikov v zdravstvu:  izvajalcev, plačnikov in pacientov. Vlada in nato Državni zbor bi morala sprejeti interventni zakon po hitrem postopku za sanacijo zdravstvenega sistema, sistema ki sodi med najvišje prioritete in vrednote večine državljanov. Zakon bi moral biti z enim členom: »Proračun bo letno umestil 100 milijonov evrov do stabilizacije delovanja zdravstvenega sistema«. Model pa lahko uporabijo kar iz sanacije bank iz bližnje preteklosti.

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med. je nekdanji minister za zdravje in strokovnjak za področje zdravstva, pri komentarju pa sta sodelovali še dr. Valentina Prevolnik Rupel in mag. Marjeta Kuhar

 

France Križanič - komentar

Komentar dr. France Križanič: Inflacija, deflacija, konjuktura in recesija na Slovenskem

Prebivalke in prebivalci Republike Slovenije imamo »bogate« izkušnje z inflacijo (kaže jo indeks cen življenjskih potrebščin), v zadnjih dveh letih, 2015 in 2016, pa smo se soočili tudi z deflacijo. Gledano od petdesetih let dvajsetega stoletja dalje smo imeli v Sloveniji prvi večji inflacijski val ob sprostitvi cen med gospodarsko reformo 1965 (povečanje za skoraj 32%). V povprečju so cene v desetletju pred 1965 sicer naraščale povprečno po skoraj 8% letno, vendar v razmerah močne državne regulacije in težav s prilagajanjem ponudbe povpraševanju.

Gospodarska reforma sredi šestdesetih let je povečala samostojnost podjetij ter vplivala na hitrejše prilagajanje gospodarstva razmeram na trgu. Po reformi (1967 do 1972) so v Sloveniji cene naraščale povprečno po 10% letno. Gospodarstvo je bilo ves čas v konjunkturi oziroma v bližini potencialnega proizvoda. Lahko rečemo, da smo imeli takrat inflacijo povpraševanja.

V obdobju t.i. »prvega naftnega šoka«, večkratnega povečanja cen surove nafte na svetovnem trgu, so v Sloveniji cene med 1973 in 1975 naraščale povprečno po 23% letno. V »drugem naftnem šoku« pa so se leta 1979 povečale za 24%. Kriza je imela v svetu stagflacijski značaj (povečanje cen ob recesiji in upadanju zaposlenosti), pri nas pa je recesijo preprečila močna kreditna ponudba financirana z zadolževanjem v tujini. To je bilo ob poplavi t.i. »naftnih dolarjev« (sredstev, ki so jih države izvoznice nafte nalagale v svetovnih finančnih centrih) zlahka izvedljivo. Obrestna mera je bila navidezno nizka a spremenljiva – osnova je bil LIBOR (obrestna mera za medbančna posojila v Londonu).

Sledilo je večini bralk in bralcev Svobodne besede znano obdobje pospeševanja inflacije. Med 1980 in 1986 se je raven cen v Sloveniji povečevala povprečno po 51% letno. Hitra rast cen je prešla v triletno hiperinflacijsko spiralo z vrhom leta 1989, ko so se cene pri nas povečale za 1385%. Vzrok jugoslovanske in z njo slovenske hiperinflacije je bil podoben vzroku nemške weimarske hiperinflacije (1923). Država je morala odplačevati v tujini najete kredite (v Nemčiji pa vojne reparacije), zato je močno povečala povpraševanje po deviznih sredstvih in ga financirala z izdajanjem denarja. Povečala so se inflacijska pričakovanja, večina terminskih pogodb (o plačah, obrestih, najemninah, nakupih surovin, ipd.) je dobilo indeksne klavzule s prilagajanjem končnih zneskov plačila inflaciji. Izpolnjena sta bila oba pogoja za nastanek inflacije – povečana denarna ponudba in večje povpraševanje od ponudbe dobrin. Obenem se je z indeksiranjem začela še inertna ali vgrajena inflacija. Negotovost na trgu je vodila v recesijo. Družbeni proizvod (pokazatelj dodane vrednosti) je začel upadati 1987, število zaposlenih pa 1988. V obdobju velikega povpraševanja po deviznih sredstvih je Slovenija, z najproduktivnejšim gospodarstvom v Jugoslaviji, postala neto izvoznik (v menjavi s tujino je ustvarjala presežek).

Zaradi indeksiranja se je inflacija tudi po razpadu Jugoslavije le počasi umirjala. Pod 100% letno se je znižala 1993, pod 10% letno pa 1996. Država je s plavajočim deviznim tečajem vzdrževala konkurenčnost in Slovenija je ostala neto izvoznica. V obdobju od 1996 do 2003 so se cene v Sloveniji povečevale povprečno po skoraj 8% letno.

Po vstopu v Evropsko unijo in med pripravami na prevzem evra ter po njegovem prevzemu so se cene v Sloveniji povečevale povprečno po slabe 4% letno (2004 do 2008). Velika kreditna ponudba je privedla do delovanja gospodarstva v bližini potencialnega proizvoda, večji pospešek inflaciji pa je preprečeval sproščen uvoz dobrin. Slovenija je postala neto uvoznik in bi, v primeru nadaljevanja takšnega trenda, zdrsela na raven strukturno odvisne regije.

Med finančno krizo (2009 do 2014) so se cene v Sloveniji povečevale povprečno o 1.5% letno. Imeli smo t.i. »krizo dvojnega dna«. Recesija v 2009 je bila posledica znižanja izvoza, recesijo 2012 in 2013 pa sta povzročili omejevalna kreditna in fiskalna politika v Sloveniji. V tem obdobju smo prevzeli evropski razvojni model z državnim spodbujanjem uvajanja novih tehnologij in pristopov (»koriščenje evropskih sredstev«), si povečali konkurenčnost ter postali zopet stabilen in tokrat tudi za svoj obseg velik neto izvoznik. Izvoz je naraščal in še narašča hitreje od povečevanja bruto domačega produkta pri naših zunanjetrgovinskih partnerjih, kar kaže da si slovensko gospodarstvo na svetovnem trgu povečuje tržne deleže.

Sredi gospodarske rasti, temelječe na povečevanju izvoza, je v Sloveniji nastopila deflacija. V 2015 in 2016 so cene upadale povprečno po 0.3% letno. Ta deflacija je bila monetarni pojav. Povzročila jo je omejevalna kreditna politika Banke Slovenije. Deflacija sicer ni bila posledica recesije, a je bila vendarle povezana z upadom povpraševanja na domačem trgu, kar je zlasti prizadelo majhna storitvena podjetja.

Evropska poslanka Tanja Fajon

Tanja Fajon ob izidu parlamentarnih volitev na Nizozemskem: Z neizvolitvijo Wildersa so se odločili za prihodnost v evropski povezavi

V sredo, 15. marca zvečer, so se na Nizozemskem zaključile parlamentarne volitve. Evropska poslanka in podpredsednica SD mag. Tanja Fajon je ob izidu volitev poudarila, da so se z neizvolitvijo populista Geerta Wildersa državljanke in državljani Kraljevine Nizozemske odločili za obstanek v EU, kar je pomemben politični in družbeni signal. “A boj za svobodno in odprto Evropo se nadaljuje,” je dodala Fajonova.

“Zmaga dosedanjega nizozemskega premierja Marka Rutteja je zmaga v pravem času, ne glede na dejstvo, da bo sestavljanje koalicije težavno, je zaustavitev voditelja protiislamske in evroskeptične Stranke za svobodo Geerta Wildersa pomemben signal. Wilders je stavil zgolj na ostro nasprotovanje islamu ter izstop iz EU. Nizozemci pa so včeraj pokazali, da se zavedajo, da njihovega življenja ne določa prvenstveno odnos do muslimanskih migrantov. Z neizvolitvijo Wildersa so se odločili za prihodnost v evropski povezavi, od katere imajo velik presežek,” je pojasnila Fajonova.

Zato morda marsikdo še vedno simpatizira z Wildersom, a je glasoval drugače. “Vesela sem, da so ljudje na koncu vendarle odločili pragmatično,” je dodala Fajonova. “Upam, da volilni izid na Nizozemskem napoveduje tudi poraz Marine LePen v Franciji, saj bi ta pomenil, da Evropejci svoje razmišljanje počasi vendarle spet usmerjamo v skupnost, kar je dober obet za prihodnost Evropske unije” je še povedala Tanja Fajon.

Sestanek Židan - Schulz

Židan na mednarodni konvenciji Progresivnega zavezništva s Schulzem potrdil dobre odnose

Delegacija slovenskih Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom se je udeležila dvodnevne mednarodne konvencije Progresivnega zavezništva v Berlinu. Predsednik SD Dejan Židan se je sestal s kandidatom nemške SPD za novega zveznega kanclerja Martinom Schulzem, s katerim sta dogovorila tudi njegov obisk v Sloveniji po zmagi na jesenskih volitvah v Nemčiji.

Židan in Schulz

Na konvenciji se je zbralo 86 voditeljev strank socialne demokracije iz sveta in 11 voditeljev nevladnih organizacij. Skupno se je dogodka udeležilo več kot 100 delegacij. V slovenski delegaciji sta bila tudi podpredsednica SD in evropska poslanka mag. Tanja Fajon ter glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. Na konvenciji so med drugim izvolili novo vodstvo, visoki predstavniki posameznih držav in predsedniki strank pa so dogodek posvetili tudi “razvijanju boljših odnosov med posameznimi strankami,” je pojasnil Židan.

Govor Schulz

“Kot predsednik slovenskih Socialnih demokratov sem ponosen, ker vidim, da Socialna demokracija ponovno predstavlja upanje tako za Evropo kakor tudi za širni svet,” je dejal Židan, ki je poudaril, da je Progresivno zavezništvo skupina strank, ki v ospredje daje svobodo, vladavino prava in solidarnost.

Krivokapić Židan Fajon Stanishev Bernardić

V okviru bilateralnih srečanj se je Židan skupaj z delegacijo sestal z nekdanjim predsednikom Evropskega parlamenta in kanclerskim kandidatom nemških socialdemokratov (SPD) Martinom Schulzem, s katerim sta potrdila dobro sodelovanje. Spregovorila pa sta tudi o dogodkih, ki bodo predstavljali nadaljevanje sodelovanja, med drugim sta se s Schulzem dogovorila tudi o njegovem obisku pri SD v začetku prihodnjega leta.

Židan in Lofven

Schulzev obisk, ki bo po Židanovih besedah predvsem politične narave, predstavlja poudarek na dobrem sodelovanju med slovensko in nemško socialno demokracijo. “Če na ravni političnih strank in politike dobro sodelujemo, pomeni, da dajemo slovenskemu gospodarstvu tudi trdne temelje za rast v prihodnje,” je poudaril predsednik SD.

Židan in Stanishev

“Martin Schulz z zmagovalno energijo predstavlja usmeritve naprednega zavezništva in podaja vizijo Evrope sodelovanja ter dialoga kot alternativo na argumente populistov,” je po srečanju v izjavi poudaril Židan ter dodal, da “Socialni demokrati delimo in podpiramo to vizijo, zato smo v Berlinu dogovorili tesnejše sodelovanje med slovensko in nemško socialno demokracijo”.

Levanič Schulz Fajon

Predsednik SD je imel ob robu zasedanja v Berlinu še nekatera druga bilateralna srečanja z evropskimi voditelji. S švedskim premierjem in predsednikom Socialdemokratov Stefanom Löfvenom sta govorila predvsem o skandinavskem modelu socialne politike, z županom Rige in predsednikom Socialdemokratov Latvije Nilsem Usakovsem pa o aktualnih evropskih temah in tudi o odnosih EU – Rusija. Židan je s socialdemokratskimi kolegi iz držav JV Evrope govoril o razmerah v regiji in pomenu širitve EU za njeno stabilnost.

Galerija fotografij na povezavi: http://skrci.me/W4uAw

Family foto

Konvencija Progresivnega zavezništva Zasedanje Progresivnega zavezništva Židan in Bernardić

Andreja Katič

Komentar Andreje Katič: Slovenija ni milni mehurček varnosti, zato za mir in varnost potrebujemo zavezništva

V Gradencu pri Žužemberku danes odkrivamo spominsko ploščo ameriškim letalcem bombnika B-17, saj mineva dvainsedemdeset let od njegovega nesrečnega padca. Prav je, da spominska obeležja odkrivamo pogumnim možem, ki so pomagali končati drugo svetovno vojno. Zavedati se moramo, da se je ta v Sloveniji dogajala tudi na nebu. Aprila lani sem bila na spominski slovesnosti v Andražu nad Polzelo, kjer smo se poklonili padlim ameriškim letalcem. Dogodka se bom udeležila tudi letos. Veseli me, da zavest o pomoči zaveznikov slovenskemu narodu med drugo svetovno vojno še vedno živi.

Kot predstavnici generacije, ki se je rodila po vojni, mi je v ponos in uteho, da so slovenske  partizanke in partizani ter domačini pomagali marsikateremu sestreljenemu pripadniku zavezniških zračnih sil. S pomočjo partizanov in domoljubnih Slovencev so se mnogi zavezniški letalci uspešno rešili in vrnili v matične baze v Italijo. Med njimi tudi posadka bombnika B-17 483. bombniške skupine, ki se je 9. marca 1945 odpravila na že 34. bojni polet, ki se je končal prav v Gradencu.

V Slovenski vojski so v ospredju vrednote pripadnosti domovini in tovarištva. V njene temelje pa so vgrajena domoljubna izročila preteklih generacij, predvsem borcev generala Maistra, tradicije NOB in partizanskega boja ter osamosvojitvene vojne. Na Ministrstvu za obrambo se zavzemamo, da bi prej omenjene vrednost približali mladim, kajti le tako bomo lahko skupaj živeli v boljšem, prijaznejšem in predvsem varnejšem okolju.

»Zavest o pomenu zavezništva za končanje grozot 2. svetovne vojne je pomembna za razumevanje izjemnega pomena zavezništev v sedanjosti ter prihodnosti za mir in varnost v svetu.«

Grozote 2. svetovne vojne nas morajo spominjati tudi na to, da so nam pomagali prav zavezniki, s katerimi smo bili enotni v želji po svetovnem miru in ki so imeli zmogljivosti, močnejše od naših. Takrat se je izkazalo, da lahko le skupno prizadevanje in sodelovanje zaveznikov dosežeta svetovno premirje. Zato sta bila ustanovljena tudi tako NATO kot EU. Tako kot danes lahko le združena mednarodna skupnost pomaga doseči mir in varnost ljudem v tistih delih sveta, kjer po miru še vedno hrepenijo. Del te mednarodne skupnosti, ki pomaga, smo tudi mi.

Slovenija še vedno sodi v skupino najbolj varnih držav. To pa nikakor ne pomeni, da lahko pozabimo na investiranje v lastno varnost in obrambo. Kot zrel in svobodoljuben narod smo Slovenci danes enakopravni del skupnosti evropskih držav in zveze NATO. Za svetovni mir prevzemamo tudi svoj del odgovornosti. Naša zaveza je, da si aktivno prizadevamo za mir, varnost in sožitje med narodi ter njihovo blagostanje in da sodelujemo na mednarodnih mirovnih misijah. Slovenska vojska je usposobljena za obrambo domovine ter učinkovito ukrepanje ob različnih nevarnostih in grožnjah sodobnega sveta.

»Ob letošnji dvajsetletnici sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah se moramo še posebej zavedati, da je Slovenija del mednarodne skupnosti in zato za mir prevzema svoj del odgovornosti.«

Letošnje leto v Slovenski vojski obeležujemo že 20-letnico sodelovanja naših pripadnikov in pripadnic v mednarodnih operacijah in misijah in 10 let od prve napotitve civilnih funkcionalnih strokovnjakov na različne misije in operacije. Prispevek Slovenije k mednarodnemu miru in varnosti je bil in je še izjemen. To nam priznavajo vsi najpomembnejši tuji sogovorniki in tudi Nato. V teh letih se je na 25 različnih operacijah in misijah pod okriljem OZN, Nata, EU in OVSE zvrstilo več kot 11 tisoč pripadnikov in pripadnic SV ter drugih civilnih strokovnjakov iz ministrstva.

Slovenija vedno sodeluje le v tistih mednarodnih operacijah in misijah, ki imajo podlago v ustreznih resolucijah Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Njihov namen je vzpostavljanje varnosti in miru. Zato je njihova vloga pri blaženju konfliktov na kriznih žariščih izjemnega pomena. Preprečiti moramo krize, ki vodijo v grozote in posledični beg ljudi iz določenih območij.

V pripravah na mednarodne operacije in misije se pripadnice in pripadniki Slovenske vojske posebej seznanjajo s kulturnimi in drugimi značilnostmi okolja, v katerega odhajajo ter se med drugim tudi usposabljajo za uresničevanje Resolucije Varnostnega sveta OZN 1325 o ženskah, miru in varnosti. Tudi zato imajo v območjih, v katerih delujejo, velik ugled med ljudmi. Na obiskih naših pripadnic in pripadnikov v tujini sem se prepričala o njihovi visoki usposobljenosti ter izjemni požrtvovalnosti pri njihovem delu. Resnično se zavedajo svojega pomembnega poslanstva.

Naj danes, ko se spominjamo vojaškega letalstva iz 2. svetovne vojne, izpostavim, da so med pripadniki v mednarodnih operacijah in na misijah bili tudi pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske, ki ne samo, da podpirajo delovanje ostalih enot Slovenske vojske, ampak sodeluje tudi v Sistemu zaščite in reševanja. Reševanje v gorah, nujna helikopterska medicinska pomoč in v zadnjih letih tudi prevoz organov za presaditev z letalom Falcon so med najbolj plemenitimi in človekoljubnimi dejanji 15. polka in celotne Slovenske vojske.

Nanje smo zelo ponosni. So veliki profesionalci in ljudje z velikimi srcem. Naši letalci nesebično pomagajo tudi v tujini. Lahko povem, da so dežurne helikopterske ekipe v zadnjih desetih letih v Sloveniji opravile preko 1800 intervencij in ob tem prepeljale preko 1900 poškodovanih ali obolelih. Nad pogorišča pa so samo lani odvrgli skoraj milijon litrov vode. Posadka falcona pa je v slabih dveh letih odkar sodelujemo s Slovenija – transplantom prepeljala 19 organov za presaditev. Ponosni smo, da lahko tudi na ta način pomagamo ljudem in trudili se bomo, da bo tako še naprej.

Potrebno je vlaganje v kadre in opremo. Zadovoljna sem, da smo po več let trajajočem padanju obrambnih izdatkov lani uspeli doseči zvišanje obrambnih izdatkov. V svojih sklepih je vlada jasno zapisala namero za zagotovitev nominalne rasti obrambnega proračuna na ravni od 20 do 30 milijonov evrov kar je od 5 do 8 % na leto, pri čemer je vmesni cilj 1,2 % BDP v naslednjem desetletnem obdobju. Te zaveze vlade ob spodbudnih gospodarskih kazalnikih dajejo več možnosti za postopno dvigovanje sredstev, namenjenih obrambi. To bo omogočilo tudi posodobitev Slovenske vojske in s tem zagotovitev večje nacionalne varnosti in varnosti zavezništva, katerega del smo tudi mi.

Andreja Katič

ministrica za obrambo Republike Slovenije

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Predsednica Ženskega foruma Martina Vuk ob 8. marcu: Boj za pravice žensk – relikt preteklosti ali moč prihodnosti?

»Seveda morajo ženske zaslužiti manj kot moški, ker one so šibkejše, so manjše, so manj inteligentne in zato morajo zaslužiti manj.«

To je izjava poljskega poslanca Evropskega parlamenta (EP) Janusza Korwina Mikkeja, ki jo je izrekel 1. marca 2017 na zasedanju EP. Pomislili bi, da je bilo to izrečeno v šali. Ali, da je izjava iztrgana iz konteksta. Ali, da je šlo le za neposrečeno zbujanje pozornosti. Večina ljudi, Evropejk in Evropejcev, ki so se na izjavo odzvali, ni mogla verjeti, da je bilo kaj takega izrečeno na uradnem zasedanju. V letu 2017.

Pa je zadeva še kako resnična. In »gospod« se ni zmotil. Razpravljal je pri točki »Gender pay-gap« oziroma razlike v plačilu med moškimi in ženskami. In zelo resno je mislil, kar je izrekel. Svojo tezo o šibkosti, majhnosti in manj-inteligentnosti je dokazoval s tem, da med najboljšimi v šahu ni žensk oziroma je ena sama med 100. Tudi ni prvič izrekel česa takega. In veste kaj, ta Janusz Korwin Mikke ni v politiki od včeraj. Večkrat je bil izvoljen za poslanca na Poljskem.

Ali so torej vsi dokumenti na področju nediskriminacije in enakosti spolov zgolj »pro forma«? Ali so vse kampanje za osveščanje, projekti iz norveškega finančnega mehanizma in strategije za uravnoteženo zastopanost žensk in moških brez učinka? Ali človekove pravice in njihovo temeljno načelo – načelo enakosti – ne velja več? Kje smo z vidika vrednot? Ali se lahko vsi civilizacijski dosežki preprosto izničijo? Ukinejo?

Že kar nekaj časa tiha večina živi v prepričanju, da so pridobljene pravice večne. Da je razprava o enakosti spolov brezvezna in da z njo zgolj provociramo. Mlajše generacije ne prepoznavajo potrebe po razpravi o tej tematiki. Feminizem je kletvica. In »ženske« organizacije so označene kot relikt preteklosti.

Leta 1945 so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bila uzakonjena pravica do splava in izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko zvezo. S Slovensko ustavo je 55. člen zagotavil ustavno varstvo pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Od leta 2008 se postopno dviguje spolna kvota za volitve v Državni zbor. Tukaj so še spremembe glede porodniškega oziroma starševskega in očetovskega dopusta. Pa spolne in reproduktivne pravice. Prepoved nasilja nad ženskami in v družini. In še in še. Je to zagotovljeno za vedno? Če si mislite, da je, potem se vprašajte ali velja od nekdaj? Ali so vse te pravice nastale kar same po sebi ali pa so se mnoge generacije trdo borile za vsak posamezen mejnik?

Nič ni zacemetirano. In nič ni samoumevno. Veste zakaj? Ker nam je vseeno za boje nekih drugih generacij. In ker se ne zavedamo, da tudi 2. svetovna vojna ni nastala iz danes na jutri. Kršitve človekovih pravic se dogajajo zato, ker mnogo ljudi zelo dolgo molči. Če bomo tiho, ko nekdo besedo »feministka« uporablja kot zmerljivko; če se nam ne bo zdelo pomembno oglasiti se, ko nekdo pravico do splava primerja z umorom; če se nam bodo ekonomski razlogi zdeli razumni za uvedbo plačljivosti kontracepcije; in če se bomo obrnili stran, ko bo nekdo dejal, da so ženske manjvredne in manj inteligentne…potem se nam bodo »dogajale« razprave kot je bila včerajšnja na odboru Državnega zbora ob sprejemanju Družinskega zakonika.

Zato Ženski forum ni tiho. In niso tiho vsa druga gibanja za pravice žensk. Zato je pomemben dejavnik za prihodnost vseh – žensk in moških kot partneric in partnerjev za boljšo družbo. In zato nismo bile tiho, ko se je oglasil Janusz Korwin Mikke. Sprožile smo peticijo, s katero zahtevamo njegov odstop. Ker je tako govorjenje nesprejemljivo, diskriminatorno in nedopustno. In ker ne more iti mimo brez posledic. Podpišite peticijo tudi vi na naslednji povezavi https://www.ipetitions.com/petition/call-for-resignation-of-mep-janusz-korwin-mikke

Poniževanje, diskriminacija, žaljenje, vse to ni dovoljeno niti v šali, igri ali na gledališkem odru. Ker prinese posledice, za katere mora nekdo odgovarjati. Zato seveda še toliko bolj ni dopustno tovrstno govorjenje v uradnih institucijah, v medijih ali v javnosti. In podobni »Januszi« so tudi v Sloveniji. Lepo prosim, ne bodimo tiho, ko se oglasijo. Reagirajmo. Ker gre za vse nas.

Martina Vuk

predsednica Ženskega foruma SD

NK SD - Sinteza - ZSSS - ZDUS - MSS o zakonu o SDH

Škoberne: Z novelo zakona o SDH želimo izboljšati transparentnost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja

Poslanci Socialnih demokratov in poslanec DeSUS Primož Hainz smo v postopek DZ vložili predlog novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katero želimo med drugim razširiti nadzorni svet SDH s predstavniki sindikatov, upokojencev, mladih in delavcev ter mu dati večja pooblastila. Skupaj s civilno pobudo Sinteza, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskim svetom Slovenije (MSS) želimo spremeniti miselnost glede upravljanja z državnim premoženjem.

Poslanec SD Jan Škoberne je na novinarski konferenci dejal, da so predlog pripravljali zadnjega pol leta in da ga niso spodbudili zadnji primeri, kot je propad prodaje Cimosa ali kadrovanje v upravo in nadzorni svet SDH. “Glavni cilj je izboljšati transparentnost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja,” je povedal poslanec SD. Škoberne sicer pričakuje široko podporo, tudi zunaj koalicije. “Razširitev nadzornega sveta in njegovih pristojnosti pri upravljanju tako velikega premoženja ne bi smela biti problematična za nikogar,” meni Škoberne.

“Upravljanje je ključni faktor uspešnosti. V Sloveniji imamo upravljanje državnega premoženja organizirano tako neučinkovito kot verjetno nikjer v Evropi,” je na skupni novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Andrej Cetinski iz civilne pobude Sinteza, ki je bila pobudnik sprememb glede Slovenskega državnega holdinga (SDH). Pri pripravi predloga novele so sodelovali še predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskega sveta Slovenije.

Kot je dejal Cetinski, je bila sedanja ureditev upravljanja z državnim premoženjem sprejeta v času pritiska trojke in pritiska za hitro razprodajo državnega premoženja. Pri pobudi za spremembo zakona so se zgledovali po nemški ureditvi, kjer da je v velikih podjetjih upravljanje razdeljeno med kapital in delavce. Cetinski je prepričan, da bi s sprejetjem predlaganih sprememb naredili pomemben premik pri upravljanju z državnim premoženjem.

Predlog novele med drugim predvideva, da bi nadzorni svet SDH razširili s sedanjih pet na deset članov. Od dodatnih petih članov bi štiri DZ v imenovanje predlagala vlada, in sicer dva na predlog reprezentativnih sindikatov ter po enega na predlog ZDUS in Mladinskega sveta Slovenije. Petega dodatnega člana bi izvolili zaposleni v tistih družbah, ki jih strategija upravljanja kapitalskih naložb države opredeljuje kot strateške ali pomembne. Uvedli bi, da bi morala uprava pred prodajo posamezne naložbe pripraviti načrt prodaje in zanj pridobiti soglasje nadzornega sveta, nadzorni svet pa bi imel tudi večjo vlogo pri akreditaciji kandidatov za nadzorne svete družb v upravljanju SDH.

“Sprememba upravljanja podjetij v državni lasti lahko pripomore k spremembi korporativne kulture,” je dejal Andrej Zorko iz ZSSS ter menil, da so nemška podjetja boljša tudi zato, ker imajo v njih delavci vpliv na upravljanje, medtem ko so v slovenskih podjetjih le številke oz. sredstvo za doseganje ciljev kapitala. Dejal je tudi, da prodajalce državnih podjetij zanima le kupnina, ne pa položaj zaposlenih in prihodnost podjetja.

“Pričakujemo, da se bo s predlagano spremembo zakona tovrstna praksa spremenila,” je dejal Zorko in dodal, da podpora zakonu pomeni sprememb miselnosti pri prodaji državnega premoženja. “Socialne pravice morajo postati enakovredne ekonomskim pravicam. Višina kupnine ne sme biti v ospredju,” je prepričan.

Vpliv na upravljanje želijo tudi upokojenci. “Upokojenci želimo kot močan člen civilne družbe – nas je 630.000 – sooblikovati politiko upravljanja s premoženjem, ki je nastalo v času našega aktivnega dela,” je dejal predsednik ZDUS Janez Sušnik.

Mladinski svet meni, da bodo z novelo v soodločanje enakopravno vključeni tudi mladi. “Pomembno je, da se glas mladih sliši in da je upoštevan ter da se o prihodnosti družbe ne razpravlja brez mladih,” je dejal predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl.

Kakšna je podpora v ostalih poslanskih skupinah, zaenkrat ni znano. Koalicija naj bi o predlogu še razpravljala. Poslanec DeSUS Hainz se je za podpis pod predlog odločil, da postopki čim prej stečejo. “Pri odločanju smo včasih malce počasni. Ne glede na dogovor iz prejšnjega tedna, da se s to novinarsko konferenco počaka, se mi zdi bolje, da je čim prej,” je povedal. Rešitve podpira, ker pri razvoju gospodarstva pogreša participacijo delavcev pri upravljanju. Ali bodo ostali poslanci DeSUS predlog podprli, ni želel ugibati, dejal pa je, da so bili prvi pogovori “pozitivni”.

Sušnik je povedal, da so predlog predstavili vsem poslanskim skupinam. Podporo so napovedale tudi nekatere opozicijske stranke, je dejal, v največji poslanski skupini, SMC, pa jasnega odgovora niso dobili.