Matjaž-Han-SD-za-www-300x200

Vodja poslancev SD Han pisal premieru Cerarju in finančnemu ministru Mramorju glede selektivnosti olajšav pri investicijah

Matjaž-Han-SD-za-www-300x200

Odprto pismo vodja poslanske skupine SD Matjaža Hana predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju in ministru za finance dr. Dušanu Mramorju glede selektivnosti olajšav pri investicijah – nakup avtobusov po Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

Spoštovani,

finančna in gospodarska kriza je od njenega pričetka od vlad terjala ukrepanje, ki bi ublažilo vse večje pritiske na slovensko gospodarstvo. Različnih zakonskih sprememb in dopolnitev je bil deležen tudi del davčne zakonodaje, ki se nanaša na uveljavljanje olajšav iz naslova investicij.

Spoznanje, da so olajšave za investicije dolgoročna naložba, se je izkazalo kot ključno, če želimo doseči vidnejši napredek in preboj gospodarstva, ki so ga še do pred nedavnim bremenili izrazito negativni trendi. Ti so po različnih panogah pustošili z različno intenziteto, a s posledicami, ki imajo skupni imenovalec: velik upad gospodarske dejavnosti, nezmožnost vstopanja na nove trge, kreditni krč in navsezadnje propad podjetij.

V naboru podjetij, ki so bila zaradi svojih specifik podvržena toliko večjim pritiskom, so tudi tista, ki se ukvarjajo z dejavnostjo cestnega prevozništva. Višanje stroškov vzdrževanja ter pogonskih goriv in cestnin, davčne obremenitve ter upad gospodarske dejavnosti so manjšali obseg in konkurenčnost njihovega delovanja, kar je tlakovalo pot k prepotrebnim spremembam glede olajšav za investicije v tej panogi.

Sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o dohodnini tako omogoča, da lahko davčni zavezanci uveljavijo olajšave »za nakup tovornih motornih vozil in avtobusov pravnih oseb za motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, v sklopu tega pa je bilo določeno prehodno obdobje, da lahko zavezanci za leta 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavljajo znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V« (vir: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb).

Slovenski cestni avtoprevozniki že dalj časa opozarjajo na izrazito neenakopraven položaj podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so ga ti deležni po izteku prehodnega obdobja (2014). Namreč določba 55 a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb uveljavljanje olajšave določa samo za avtobuse na hibridni in električni pogon, s tem, da praksa kaže, da je ti kategoriji avtobusov moč zaslediti v zelo omejenem obsegu, povečini v mestnem prometu. Neživljenjska določba zakona tako predvideva olajšave pri nakupu avtobusov, ki so z vidika ekologije in tehnološke varnosti tako napredni, da jih proizvajalci razvrščajo v vrh ponudbe prevoznikom, ki takšna vozila tudi najbolj potrebujejo za prevoze potnikov.

Naj ob tem spomnimo, da je bilo prehodno obdobje zaradi razmer in omenjene neživljenjskosti primarne določbe zakona (55 a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v delu olajšav za nakup avtobusov) v vmesnem obdobju podaljšano tako, da so lahko olajšavo zavezanci uveljavljali za nakup avtobusov, ki ustrezajo emisijskim zahtevam EURO IV in EVRO V do leta 2014.

Socialni demokrati menimo, da so se olajšave za investicije več kot upravičeno dokazale za dober in prepotreben ukrep, ki lahko našemu gospodarstvu pomaga pri odpravi posledic krize ter navsezadnje pri njegovemu nadaljnjemu okrevanju. Rešitve, ki bi davčnim zavezancem pri nakupu avtobusov ponudile možnost za uveljavljanje olajšav, tako ne smejo biti davčna »milost« države, ki jo je moč na selektiven način zagotoviti le izbrani kategoriji, temveč nuja, ki bo omogočila razvoj gospodarstva. Ukrepanje prav tako ne sme biti predmet podaljševanja prehodnega obdobja, kajti v iskanju odgovorov nas ne smejo zaslepiti nerealna pričakovanja o tem kaj si nekoč želimo, temveč kako glede na potrebe in dejansko stanje pomagati tistim, ki se odločajo za nove investicije.

Ob tem ne gre spregledati pomena teh olajšav z vidika varnosti prebivalk in prebivalcev Slovenije, pa naših otrok, ki se z avtobusi vsakodnevno vozijo v šolo.

Socialni demokrati bomo zato v skladu s protokolom delovanja v koaliciji prihodnji teden v pregled poslali novelo Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bosta olajšave za nakup avtobusov postavili v enakovreden položaj ostalim sorodnim investicijam, prav tako pa bosta odpravili neživljenjske zakonske možnosti, ki jih v realnosti v večji meri ni moč udejanjiti.

V luči programskih načel in izhodišč koalicijske pogodbe verjamemo, da bosta noveli v koaliciji dobili zadostno podpro.

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije

Ministre-Židan-in-predsednik-Hollande-300x200

Minister Židan med delovnim obiskom v Parizu tudi na srečanju s francoskim predsednikom Hollandom

Ministre-Židan-in-predsednik-Hollande-300x200

Minister mag. Dejan Židan je bil na delovnem obisku v Franciji in se udeležil mednarodnega foruma na temo kmetijstva v povezavi s podnebnimi spremembami, kjer se je srečal tudi s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom ter otvoritve 52. Mednarodnega kmetijskega sejma SIA. Ob robu obiska se je minister srečal s francoskim ministrom za kmetijstvo Stéphanom Le Follom ter srbsko ministrico za kmetijstvo dr. Snežano Bošković Bogosavljević, sestal pa se je tudi z vodstvom skupine Lactalis, ki je lastnica Ljubljanskih mlekarn.

Minister mag. Dejan Židan se je po prihodu v Pariz najprej sestal s srbsko ministrico za kmetijstvo in okolje, dr. Snežano Bošković Bogosavljević, kjer sta se seznanila s stanjem v kmetijsko – prehranskem sektorju v obeh državah. Srbsko ministrico je še posebej zanimalo slovensko reševanje težav pri pojavu viškov hrane na trgu; v Srbijo namreč na trg prihajajo viški kmetijskih proizvodov iz drugih držav po zelo nizkih cenah. Minister Židan je srbski kolegici zagotovil podporo v obliki izmenjave izkušenj med strokovnjaki, med drugim pa je kot pomembno rešitev izpostavil tudi informiranje domačega potrošnika o prednostih lokalne hrane ter izvajanje promocijskih kampanj, kjer ima Slovenija dobre izkušnje.

Židan-s-srbsko-delegacijo-kmetijskega-ministrstva-590x332

Minister se je sestal tudi s francoskim ministrom za kmetijstvo Stéphanom Le Follom, s katerim sta izmenjala izkušnje na področju implementacije nove Skupne kmetijske politike, s poudarkom na programu razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, za katerega je Slovenija iz Bruslja že dobila zeleno luč, Francija pa še ne. Kot je izpostavil francoski minister, si v naslednjih mesecih želi odprte razprave na ravni Evropske komisije v zvezi z izvajanjem SKP ter usklajevanjem med državami članicami in Komisijo. Slovenija jo pri tem podpira, saj je imela podobno izkušnjo pri usklajevanju z direktoratom Komisije za okolje in bo določene ukrepe težko izvajala, zato bo potrebna nadgradnja programa. Pogovor je potekal tudi o razmerah v mlečnem sektorju, saj bodo v EU 1. aprila ukinili mlečne kvote. Kot je pojasnil francoski minister, Francija pripravlja predlog za razpravo o kratkoročnih in srednjeročnih ukrepih na tem področju. Prvi se nanašajo na interventne ukrepe komisije, srednjeročni pa ciljajo na večjo konkurenčnost. Kot je po srečanju za medije dejal minister Židan, bo Slovenija osnutek ukrepov še preučila, a jih podpira, saj se zaveda, da na področju mlečne proizvodnje ne moremo imeti popolne liberalizacije, ampak morajo države in Komisija ščititi mlečni sektor.

Minister-Židan-in-francoski-kolega-Le-Foll-590x332

Minister se je sestal tudi z Michelom Naletom, enim od generalnih direktorjev skupine Lactalis, lastnice Ljubljanskih mlekarn. Minister Židan je na srečanju izpostavil pomen sektorja mleka za Slovenijo, stanje v mlečnem sektorju in vlogo Ljubljanskih mlekarn v odnosu do proizvajalcev mleka, saj odkupijo več kot polovico vsega mleka v Sloveniji. Minister, ki je minuli teden sicer obiskal Ljubljanske mlekarne, je poudaril vlogo države, ki intenzivno spremlja dogajanje v mlečnem sektorju, še posebno v času, ko se odpravljajo mlečne kvote in so pričakovanja velika ter številna odprta vprašanja tako odkupovalcev in proizvajalcev. Ministra je zanimala tudi Lactalisova strategija odkupnih cen, kjer je med drugim izpostavil, da se zdi pomembno, da imajo kmetje z mlekarnami sklenjene (več)letne pogodbe, ki stabilizirajo cene in jih zavarujejo pred nihanjem. Minister je ob tem tudi pohvalil spremembo načina odkupa mleka v Ljubljanskih mlekarnah, kjer od lanskega leta odkupujejo samo slovensko surovo mleko, poleg tega pa nameravajo širiti proizvodnjo fermentiranih proizvodov, kar potencialno pomeni nova delovna mesta.

Michel Nalet, ki poleg vodenja Lactalisa opravlja tudi funkcijo predsednika evropskega združenja pridelovalcev mleka s sedežem v Bruslju, je glede pričakovanj ob ukinitvi mlečnih kvot dejal, da je glede na prvotne negativne napovedi sedaj bolj optimističen in ne pričakuje tako velike krize na tem področju, kot so jo nekateri napovedovali. Zelo dobro pozna in spremlja situacijo v mlečnem sektorju zadnjih 30 let, tako po svetu kot tudi v Sloveniji, zato bodo nihanja vedno prisotna, pomembna pa bo še naprej konkurenčnost kmetij in novi trgi. Kot je še dejal, Ljubljanske mlekarne tudi v prihodnje vidi kot zelo pomembno in samostojno proizvodnjo, ne pa kot manjšega podizvajalca večje skupine.

Sicer pa je v Parizu potekal mednarodni forum na temo »Kmetijstvo glede na podnebne spremembe«. V okviru dogodka je potekala razprava o tem, kakšne so posledice za kmetijstvo, v povezavi s podnebnimi spremembami, rešitve za razvoj konkurenčnega kmetijstva na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, kako se prilagajati na podnebne spremembe ter kakšno vlogo naj odigra javna politika. Dogodka so se udeležili številni ministri in drugi visoki predstavniki držav, generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva, forum pa je z nagovorom zaključil predsednik Francije Francois Holland.

Minister mag. Dejan Židan si je ogledal tudi 52. Mednarodni kmetijski sejem SIA, na katerem razstavlja preko tisoč razstavljavcev, razstavljenih je preko štiri tisoč živali, dogodek pa traja devet dni. Minister si je ogledal tudi tradicionalno predstavitev francoske živinoreje in se s tamkajšnjimi kmeti seznanil z razmerami in načinom kmetovanja v Franciji.

Veber-in-Gašič-300x200

Obrambni minister Veber s srbskim kolegom Gašićem podpisal sporazum o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

Veber-in-Gašič-300x200

Na srečanju vlad Republike Slovenije in Republike Srbije na Brdu pri Kranju je poleg skupne seje vlad obeh držav potekalo tudi več dvostranskih srečanj, namenjenih nadaljnji krepitvi sodelovanja v posameznih resorjih. Ministra za obrambo Janko Veber in njegov srbski kolega Bratislav Gašić sta v pogovoru pozornost namenila sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju ter vedno bolj intenzivnemu sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob tej priložnosti sta ministra na Brdu podpisala tudi Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Sporazum določa sodelovanje pogodbenic pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč, izvajanju reševalnih dejavnosti ter odpravljanju posledic nesreč. Opredeljuje področja sodelovanja in način izvajanja skupnih dejavnosti, kot so izmenjava znanstvenih in tehničnih informacij, pomembnih za varstvo pred nesrečami, izobraževanje in usposabljanje članov reševalnih ekip in strokovnjakov za zaščito, reševanje in pomoč, sodelovanje pri razvijanju in proizvodnji zaščitne in reševalne opreme, medsebojno obveščanje o nevarnostih nesreč in njihovih posledicah, pomoč pri zaščiti in reševanju ter odpravljanju posledic nesreč. Podobne sporazume ima Slovenija sklenjene s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro ter Makedonijo.

Ministra za obrambo Janko Veber in Bratislav Gašić sta v pogovoru o sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju pozornost namenila možnostim za njegovo nadaljnjo krepitev, pri čemer je bila posebej izpostavljena namenska industrija.

V pripravi je tudi dvostranski Sporazum o vojaško-tehničnem sodelovanju, ki bo priložnost za izmenjavo izkušenj in sodelovanje v okviru skupnega nastopanja na tretjih trgih ter Evropske obrambne agencije. Na področju zaščite in reševanja, na katerem se je sodelovanje v zadnjih letih močno okrepilo in poteka tako na dvostranski ravni kot v okviru regionalnih pobud, je srbska stran predstavila pobudo za vzpostavitev regionalnega centra v Vojvodini, ki bi lahko ponudil logistično podporo ob naravnih in drugih nesrečah. Minister Gašić je izpostavil tudi razvoj znanja in izkušnje v okviru vojaške medicinske akademije v Beogradu pri oblikovanju balkanske namenske zdravstvene sile, projekta, v katerem Srbija sodeluje kot vodilna država.

Ob tej priložnosti sta ministra izmenjala tudi izkušnje o sodelovanju v mednarodnih operacijah in na misijah. Sodelovanje Republike Srbije se na tem področju v zadnjih letih krepi in po načrtih bo letos v štirih vojaških operacijah EU in devetih mirovnih operacijah OZN sodelovalo skupaj 650 pripadnikov Vojske Srbije. Sogovornika sta se pogovarjala še o možnostih sodelovanja pri usposabljanju pripadnikov obeh vojsk.

Obrambni-ministri-iz-vrst-PES-300x200

Janko Veber na zasedanju obrambnih ministrov EU v Rigi

Obrambni-ministri-iz-vrst-PES-300x200

Pred neformalnim zasedanjem ministrov za obrambo EU so se posebej srečali obrambna ministrica in ministri iz vrst Stranke evropskih Socialistov (PES), visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in namestnik generalnega sekretarja PES Giacomo Filibeck. S kolegi iz sestrskih strank, obrambnih ministrov iz vrst PES je dvanajst (Avstrija, Danska, Estonija, Francija, Hrvaška, Italija (ministrica Roberta Pinotti), Litva, Luksemburg, Romunija, Slovaška, Švedska in Slovenija), se je minister in podpredsednik SD Janko Veber dogovarjali o temah, ki so sledile na popoldanskem zasedanju ministrov. Na samem zasedanju ministrov so v središču razprave bile priprave na junijski Evropski svet (ES15), ki bo obravnaval tudi področje varnosti in obrambe. V nadaljevanju zasedanja so si ministri izmenjali mnenja o aktualnih varnostnih razmerah in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) ter na nadaljnji razvoj vojaških zmogljivosti EU. Spričo slednjega so pozornost namenili tudi aktualnim operacijam in misijam SVOP.

Razprava v okviru zasedanja na temo priprav na junijski Evropski svet je bila  namenjena izmenjavi stališč o ključnih vprašanjih, ki naj bi jih le-ta obravnaval ter kakšne usmeritve se pričakuje od voditeljev držav in vlad, ki se bodo junijskega dogodka udeležili. V tej luči so bili ministrom predstavljeni konkretni dosežki na področjih, ki so bili v kontekstu razvoja Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) opredeljeni kot strateško pomembni na zasedanju Evropskega sveta, ki je potekal decembra 2013. Ta področja so: izboljšanje učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva SVOP, krepitev razvoja zmogljivosti in krepitev evropske obrambne industrije (EDA).

V času od decembrskega Evropskega sveta do danes pa so se, poleg sprememb strateškega okvirja, v katerem sedaj deluje EU (kriza v Ukrajini, krepitev ISIL-a  ter širitev dimenzije sodelovanja s partnerji), spremembe zgodile tudi na evropskem političnem parketu (imenovanje nove Evropske komisije, novega predsednika Evropskega sveta in nove  Visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko), kar zagotovo daje določene nove elemente k oblikovanju vsebin za junijsko zasedanje Evropskega sveta. Ministri so se zato dogovorili, da bodo voditelji držav in vlad takrat največ pozornosti namenili oblikovanju zunanje-politične strategije, ki bo v luči omenjenih sprememb definirala prioritete oziroma politična vprašanja skupnega razumevanja elementov zunanje, varnostne in obrambne politike EU ter njenega celovitega izvajanja. Pozornost pa bodo namenili tudi finančni dimenziji oz. potrebi po nadaljnji zaustavitvi padanja izdatkov za obrambo, industrijski politiki EU ter sodelovanju s partnerji.

V okviru zasedanja na temo hibridnega delovanja/vojskovanja in strateškega komuniciranja so ministri izmenjali mnenja o okrepitvi celostnega pristopa pri soočanju Unije s hibridnim delovanjem/vojskovanjem v njeni neposredni soseščini, katere so glavne kritične točke, kako okrepiti odvračanje ter izboljšati uporabo notranjih in zunanjih instrumentov EU za krepitev varnosti držav članic ter načinih za krepitev sodelovanja med EU in Natom. Slednje je izjemnega pomena tudi na področju strateškega komuniciranja, ki nastaja kot odgovor na rusko propagandno kampanjo (ki se asimetrično odziva na zahodno ekonomsko silo) in poziva EU k akciji. EU se tovrstni grožnji lahko zoperstavi z oblikovanjem ustreznega političnega, ekonomskega in družbenega okolja, v katerem ruska propagandna dejavnost ne bo dosegla takšnega učinka, kot bi ga sicer, v kolikor bi se del prebivalstva počutil zapostavljenega in izkoriščanega. Zavzemamo se, da EU omenjene možnosti v čim večji meri izkoristi.

Zadnje zasedanje je bilo namenjeno informiranju ministrov o poteku aktualnih operacij in misij SVOP. Ob tem je bila v tematskem kontekstu hitrega odzivanja EU opravljena tudi razprava o potencialni uporabi bojnih skupin EU (EUBG) na različnih kriznih žariščih.  Kljub temu, da je bila v zadnjem času pozornost svetovne javnosti usmerjena predvsem v dogajanja v Ukrajini, se je potrebno zavedati, da se soočamo s precedenčno širokim in nepredvidljivim spektrom varnostnih izzivov na različnih geografskih območjih, pri čemer se grožnje pojavljajo tudi v južni soseščini EU, vključno z nedokončanimi stabilizacijskimi procesi v naši sredini. Zato nikakor ne gre pozabiti na Zahodni Balkan, ki zajema elemente tveganja tako vzhodne kot tudi južne varnostne dimenzije. Ministri so se strinjali, da moramo ostati budni in sposobni odzivanja na vsakovrstne izzive ne glede na geografski izvor.

Anja-Kopač-Mrak-v-DZ-300x200

Ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak obžaluje, da GZS ne bo podpisal socialnega sporazuma

Anja-Kopač-Mrak-v-DZ-300x200

Čeprav Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne bo podpisala socialnega sporazuma 2015-2016, je sporazum pomemben, meni ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki sicer obžaluje, da GZS sporazuma ne bo podpisal. Na ministrstvu pa ne glede na to verjamejo, da bo sporazum dobra popotnica za čas sprejemanja reform. Kot so poudarili na ministrstvu, GZS ni sodeloval v pogajanjih za socialni sporazum, v katerih bi lahko vsebinsko prispeval k uresničevanju svojih interesov. “Socialni sporazum bi bil tako dopolnjen tudi z njihovimi predlogi in takšnega bi verjetno podpisali,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

“Dokument je zaveza podpisnikov, štiri delodajalska združenja, sedem sindikalnih central in vlada so se z njim zavezali, da bodo storili vse za boljše življenje državljanov, za njihovo socialno in ekonomsko varnost,” je dodala ministrica za delo. “Zaupanje, ki smo ga med pogajanji med seboj ustvarili vlada in socialni partnerji, je dobra popotnica za čas, ko bodo drug pri drugem iskali soglasje za spremembe delovne zakonodaje, zdravstvenega sistema, pokojninskega zavarovanja in plačnega sistema v javnem sektorju,” je prepričana ministrica Kopač Mrak.

Upravni odbor GZS je namreč v sredo sklenil, da ne pristopi k podpisu socialnega sporazuma 2015-2016. V začetku meseca so sporazum z vlado sklenile vse reprezentativne delodajalske in sindikalne organizacije. Sklep je bil na seji sprejet soglasno, gospodarstveniki pa o predlaganem sklepu niso niti razpravljali.

NK-SD-DeSUS-ZL-ZaAB-o-ustavni-pobudi-300x200

Predlog SD za ustavno spremembo glede financiranja javnega šolstva vložen v proceduro DZ

Predlog SD za ustavno spremembo glede financiranja javnega šolstva vložen v proceduro DZ

NK SD-DeSUS-ZL-ZaAB o ustavni pobudi

Poslanci Socialnih demokratov, stranke DeSUS, Združene levice in Zavezništva Alenke Bratušek so danes v parlamentarno proceduro vložili predlog ustavnih sprememb, s katerim želijo postaviti jasno mejo med javnim in zasebnim šolstvom, je v današnji izjavi za medije pojasnil vodja poslancev SD Matjaž Han. Obžalujejo, da nimajo podpore SMC, a upajo, da bodo njihovi argumenti v razpravi pretehtali. Han upa, da bodo v razpravi na ustavni komisiji uspeli doseči tolikšen konsenz, da bo sprememba ustave sprejeta.

Skupina poslancev s prvopodpisanim vodjo PS SD Matjažem Hanom je v parlamentarno proceduro vložila predlog za začetek postopka za dopolnitev 57. člena ustave. Predlagajo, da se drugi odstavek dopolni z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne šole pa se lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon. Han je na skupni novinarski konferenci izpostavil, da je zadnja odločitev ustavnega sodišča glede vprašanja financiranja javnih in zasebnih šol iz proračuna porušila vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim in zasebnemu šolstvu na široko odprla vrata za uvajanje ekonomskega interesa ter ekonomsko in drugo politično doseganje ciljev.

Kot pravi, nimajo zamer do zasebnega šolstva in mu s predlogom za spremembo ustave ne želijo ničesar oporekati, a so prepričani, da javnega in zasebnega šolstva ne gre dajati v isti koš. S tem predlogom bi po njegovih besedah zagotovili enako financiranje kot doslej, zakonodajalca pa bi zavezali, da skrbi za javno šolstvo. Skrbi jih namreč, da bi se zasebno šolstvo širilo na račun mreže javnih šol.

Po oceni poslanke DeSUS Marije Kotnik Poropat je slovensko šolstvo dobro organizirano in so zasebne šole nepotrebne. Luka Mesec iz ZL pa je poudaril, da so se za podporo predlogu spremembe ustave odločili, ker želijo stopiti skupaj v bran javnemu, brezplačnemu, vsem dostopnemu in laičnemu šolstvu. Zadnja odločitev ustavnega sodišča je po oceni Meseca ustvarila nevaren precedens, zato želijo v ustavo vnesti točnejšo definicijo. S tem želijo preprečiti, da bi “v časih, ko povsod v javnem sektorju varčujejo, na široko odpirali vrata zasebnim šolam”. Želijo stopiti v bran razmejitvi med javnim in zasebnim šolstvom, pa tudi laičnemu šolstvu. Laično in javno šolstvo je temelj vseh razsvetljenskih družb, je poudaril Mesec.

Podpise podpore k predlogu so prispevali tudi poslanci ZaAB. Vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer je v izjavi medijem pojasnil, da so s svojimi glasovi želeli pomagati ustavnemu sodišču. Spomnil je, da je ustavno sodišče o tem vprašanju odločalo že dvakrat in se tokrat izreklo drugače kot prvič. To po mnenju Möderndorferja pomeni, da ima tudi sodišče težave z razumevanjem ustave, zato je po njegovem prepričanju čas za bolj jasno opredelitev v ustavi.

Videoposnetek celotne novinarske konference strank SD-DeSUS-ZL-ZaAB:

Novinarska konferenca strank SD – DeSUS – ZL – ZaAB o ustavni pobudi za ohranitev javnega šolstva from Socialni demokrati on Vimeo.

Matjaž-Nemec-300x200

Odprto pismo poslanca Matjaža Nemca tržaškemu časniku Il Piccolo kot odziv na nedavne zavajujoče objave časnika

Matjaž-Nemec-300x200

Poslanec SD Matjaž Nemec je v sredo, 18. februarja 2015, tržaškemu časniku Il Piccolo poslal odprto pismo z naslovom “Iz brezna preteklosti za prihodnost sožitja” kot odziv na nedavne objave časnika Il Piccolo, ki je fotografije, iztrgane iz različnih zgodovinskih momentov, izrabil v drugačnem vsebinskem kontekstu. Njegovo pismo si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovani,

oglašam se kot poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in pripadam mladi generaciji iz začetka osemdesetih let, ki je odraščala v obmejnem okolju, odprtem za številna povezovanja tako na športnem kot kulturnem področju, ki so stkala mnoge pristne prijateljske vezi. Te niso poznale jezika sovražnosti ali nestrpnosti. Govorile so o lepši prihodnosti, o spravi in prijateljstvu, o sobivanju in obogatitvi naših odnosov, o tem, da v različnosti vidimo pestrost, v spravi prihodnost in v sobivanju priložnost. Ne glede na različen jezik, kulturo, politične in družbene momente so nas mlade povezovale vezi, ki so bile močnejše ob političnih pogledov in zgodovinskih razhajanj, ki so nam jih prevečkrat vsiljevali, da bi trdo in ostro zarezala med nas. Mladi smo znali sobivati v iskanju skupnih dejavnosti in interesov, ki so nas zbliževala. Te iskrene vezi so bile večje od težav, ki jih je politika za svoj lasten interes poveličevala, jih hranila s prikrito netoleranco, revanšizmom in obujanjem pretekle zgodovine, a ne zato, da bi dosegla pomiritev, temveč zato, da bi zadovoljila lastne interese. Mladi smo na pretekla dogajanja gledali z drugačnimi očmi.

Dogodki v preteklosti niso prizanesli našim krajem in mnogim, ki živimo ob meji so zadajali mnogo bolečine, občutkov krivice in krivde. Občutkov izgube in nespoštovanja. Veliko je bilo takih, ki niso zmogli, znali ali vedeli, da lahko edino s spravo v naše kraje vrnemo optimizem in pričakovanje lepše prihodnosti za oba naroda. Danes so drugačni časi, živimo v evropski skupnosti, ko so meje postale nepomembne in iskanja skupnih interesov eksistenčna nuja. Prijateljstvo ob meji naj bo bolj kot kdajkoli prej modus vivendi našega časa in prikrito oporekanje spravi naj zamre kot zavajajoč odmev tiste politike, ki ni hotela ali znala prisluhniti tistim, ki si žele sožitja in pomiritve. Resnično pomiritev bomo dosegli korak za korakom in z odločnim razumevanjem zmot in grozot na način, da smo se iz njih marsikaj naučili. Temne plati naše zgodovine ne smemo pozabiti, vendar se moramo naučiti odpustiti in se iz nje, z veliko mero posluha za vse žrtve, tudi učiti.

Vprašanje, ki si ga moramo postaviti vsi, danes, na tem mestu: ali bomo dovolili, da si nas temačni dogodki zgodovine podredijo in iz nas naredijo poslušno in krotko žrtev, katera je zmožna govoriti le v jeziku preteklosti ali pa si bomo z veličino, ki jo premoreta volja in moč, drznili pogledati v lepšo prihodnost, se dvigniti nad preteklost in v želji po

lepši prihodnosti sobivati v prijazni sedanjosti? Na to vprašaje smo si tisti, ki živimo ob meji v veliki večini že odgovorili. Še več, odgovora nam ni bilo potrebno iskati, saj je že v nas samih: želimo živeti v sobivanju, sodelovanju, prijateljstvu in spoštovanju. Korak za korakom smo ljudje ob meji presegli primež nestrpnosti. Zmogli smo ne samo pridigati, temveč z dejanji pokazati, da se prava veličina človeka rodi iz odpuščanja in sprave.

Zato je prav, da smo politiki, mediji in vsi, ki ustvarjamo javno mnenje, prvi branik pred vsemi dejanji, besedami, namigi in manipulacijami, ki krepijo nestrpnost. To moramo izkoreniniti. To smo dolžni narediti, ne samo za nas, temveč za naše zanamce.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan gost v TV Odmevih

Dejan-Židan-in-Slavko-Bobovnik-300x200

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v sredo zvečer, 18. februarja 2015, na povabilo nacionalne medijske hiše udeležil pogovora v oddaji Odmevi na TV Slovenija, kjer sta z novinarjem Slavkom Bobovnikom spregovorila o aktualno-političnih temah, sumih sporne dokapitalizacije slovenskih bank v povezavi z Banko Slovenije ter o resornih zadevah s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Videoposnetek pogovora predsednika SD in kmetijskega ministra v Odmevih si lahko ogledate na spletni povezavi: http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174320682

Ministrica-Anja-Kopač-Mrak-300x200

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak preverja možnost odpisa dolgov državljanom

Ministrica-Anja-Kopač-Mrak-300x200

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst Socialnih demokratov dr. Anja Kopač Mrak preverja, če je odpis dolgov, kot so se ga lotili na Hrvaškem, v Sloveniji mogoč. “Gre za odpis zastaranih računov – za elektriko, komunalo, tudi odpis nekaterih bančnih obveznosti, najrevnejšim. Govorimo torej o dolgovih, ki so praktično neizterljivi, vendar ljudi bremenijo, podjetjem zaradi izterjav povzročajo dodatne stroške in sodiščem nalagajo dodatno delo,” pojasnjuje ministrica. Odpis dolgov bo mogoč le v sodelovanju finančnega ministrstva, občin, podjetij in bank.

Ministrica Kopač Mrak poudarja: “V projekt želimo vključiti tudi banke, saj smo jih davkoplačevalci pred kratkim reševali z milijardnimi finančnimi injekcijami. In če smo pomagali bankirjem, je zdaj čas, da bankirji ponudijo roko  najšibkejšim.” Z nekaterimi župani in podjetji se je ministrica že pogovarjala. Sogovornikom se je ideja zdela zanimiva.

Ministrica Anja Kopač Mrak se zaveda, da hrvaški model odpisa dolgov, o katerem se je zadnje čase veliko govorilo, za Slovenijo ni sprejemljiv. Slovenija je namreč v drugačnem položaju. Instrument odpisa že pozna, nekatera podjetja po določenem času ljudem že odpisujejo dolgove, prav tako v Sloveniji že imamo instrument osebnega stečaja, česar na Hrvaškem ne poznajo. Odpis dolgov je ideja, ki se preverja, zato o kriterijih odpisa še ni mogoče govoriti.