Vesela-družinica-300x200

Socialni demokrati v DZ soglasno podprli novelo zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov glede novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ga je na seji Državnega zbora predstavil poslanec Matjaž Nemec.

“Socialni demokrati pozdravljamo novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR), ki jo bomo soglasno podprli. Potrditev tega zakona bo pomenila neposredno izvrševanje odločb ustavnega sodišča. S sprejemom zakona se bodo pravice raznospolnih in istospolnih parov izenačile. Prav je tako. Bil je že čas. Predolgo že traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic. Človekove pravice so temelj družbe. Družbe, ki ji je mar za vse svoje članice in člane. So temelj skupnosti, ki ve, da bo najbolj uspešna takrat, ko bodo vsi njeni člani lahko uresničili svoje potenciale.

Socialni demokrati želimo na vključujoč način in z okrepljeno družbeno komunikacijo razvijati napreden, odprt in svobodomiselni značaj družbe. Strpnost, sprejemanje različnosti, enake pravice za vse, so minimalni pogoji, preko katerih lahko družba polno uresničuje vse svoje možnosti. Skupnosti, ki sije v vseh odtenkih mavrice, se namreč ni bati še tako velikih pretresov. Zmogla bo preskočiti vsako oviro. Socialni demokrati verjamemo v vrednote, na katerih lahko gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu.

Socialni demokrati uveljavljamo koncept sprejemanja in spoštovanja drugačnosti, ki ne le dopušča, temveč krepi pozitivne razlike v človekovem značaju, kulturi, nacionalnosti, spolnih in drugih opredelitvah. Strpnost razumemo kot sprejemanje in spoštovanje človekove edinstvenosti, hkrati pa kot primarno načelo solidarnosti in partnerstva. Strpnost je predvsem odgovornost tistih, ki razpolagajo z večjo družbeno in politično močjo.

Socialni demokrati se zavzemamo za spoštovanje razlik in sprejemanje posebnosti vsakogar od nas. Podpiramo tiste skupine, ki jih nepravičnost vodi v politični in družbeni boj za širitev in uveljavljanje temeljnih vrednot, ki naj bodo last vsakega posameznika. Odločno pa nasprotujemo tistim, ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu. Ko njihovo razlago očistimo vseh okraskov o pravicah in pravičnosti, dobimo nedvoumno sporočilo: istospolno usmerjeni so drugorazredni državljani!

Na to ne smemo, ne bomo in ne pristajamo. Različnost mora postati naša prednost. Istospolna usmerjenost je družbena realnost. To ni izbira, je dejstvo in je osebna okoliščina, na podlagi katere ustava prepoveduje diskriminacijo. Tam kjer je pravica skleniti zakonsko zvezo tudi istospolnim partnerjem, s tem vloga ženske ni podcenjena. Moški niso nič manj moški, zakonska zveza pa nič manj veljavna. To se ne dogaja nekje daleč. To so spoznale tudi države naše soseščine.

Nikomur ni bilo nič odvzeto razen, da je bilo istospolno usmerjenim končno dano priznanje. Priznanje, da so enakopravni člani družbe. In točno to si želimo tudi za naše državljanke in državljane – enakopravnost. Ne nazadnje, kdo lahko komu narekuje koga imeti rad. Zaljubimo se v osebo, ne v njen spol. Socialni demokrati ne bomo podprli amandmajev opozicijske stranke. Predlagano novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pozdravljamo jo bomo v njeni prvotni vsebini soglasno podprli. Slovenija naj postane država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice.

Naj bo danes ta dan.”

Državni zbor je z 51 glasovi za in 28 glasovi proti potrdil novelo ZZZDR in s tem dejanjem izenačil pravice istospolnih državljank in državljanov z vsemi ostalimi. Kot je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, predlog zakona nikomur ničesar ne jemlje, ampak le širi pravice. Z novelo po njenih besedah sledijo ugotovitvam Ustavnega sodišča, da pravne posledice skupnosti dveh ne temeljijo na spolni usmerjenosti.

SD-in-ZSSS-300x200

Delovno srečanje Socialnih demokratov in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije o pravicah delavcev in minimalni plači

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan se je skupaj z ekipo sodelavcev iz stranke danes v Ljubljani udeležil delovnega sestanka s predstavniki sindikata ZSSS, na katerem je potekal pogovor o pobudi sindikatov za povišanje minimalne plače, pravicah delavcev v stečajnih postopkih in o predlogih za boljše upravljanje državnega premoženja.

Predsednik Židan je po srečanju poudaril, da je tvorno sodelovanje med Socialnimi demokrati in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, še posebej v obdobju, ko Slovenija okreva in ima gospodarsko rast, ključno za načrtovanje vladnih ukrepov v prihodnje in ob tem tudi za iskanje pametnih rešitev, ki bodo v korist delavcev, upokojencev ter mladih, ki iščejo zaposlitve ter nenazadnje tudi v korist slovenskega gospodarstva. Krepitev zaupanja med SD in ZSSS je tudi ključnega pomena za prihodnost in nove izzive socialne demokracije ter bolj progresiven razvoj Slovenije, ki bo upošteval potrebe ljudi in ne kapitala.

OO-SD-NG-odločno-za-univerzo-na-Goriškem-300x200

Novogoriški odbor SD odločno za ohranitev univerze na Goriškem

Univerza v Novi Gorici lahko mestu in širši okolici prinese prepotrebni tehnološki in tudi drug razvoj, zato Socialni demokrati pozivamo vodstvo novogoriške občine, univerze ter tamkajšnjih organizacij, naj naredijo vse, da se bo univerzitetni kampus gradil v Novi Gorici. Predsednik SD Nova Gorica in državni svetnik Tomaž Horvat je zato na novinarski konferenci poudaril, da je bila prioriteta prejšnjega župana novogoriške občine izgradnja kampusa, vendar je prišlo do ustavitve tega projekta. Razloga ne pozna, je pojasnil in dodal, da so kasneje želeli univerzitetni kampus z lokacije ob dijaškem domu prenesti na zemljišče nasproti hotela Perla.

“Želimo si, da bi vodstvi novogoriške mestne občine in univerze vendarle našli skupni jezik ter bi tako univerza ostala na Goriškem,” je povedala mestna svetnica iz vrst SD Tanja Pipan. V zadnjih nekaj letih se tako ni premaknilo, šele ob sprejemanju letošnjega občinskega proračuna je Pipanova poskušala doseči, da bi nekaj denarja vendarle namenili tudi za projekt gradnje univerzitetnega kampusa. Svetniki so nato na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta sprejeli sklep, da se za namene gradnje univerzitetnega kampusa novogoriški univerzi ponudi zemljišče ob dijaškem domu.

Poslanec SD Matjaž Nemec pa je dejal, da bi se morali na Goriškem zavedati, kakšen je razvojni potencial, ki ga prinaša univerza v mesto in okolico. Zato želimo Socialni demokrati narediti vse, da bo Nova Gorica tudi v prihodnje ostala univerzitetno mesto in se bo univerzitetni kampus gradil tam in ne v Vipavi ali kje drugje.

Upravni odbor Univerze v Novi Gorici je na seji februarja lani sicer sklenil, da se bo univerzitetni kampus gradil v Vipavi, saj je tamkajšnja občina edina ponudila ustrezno zemljišče, ki je bilo za univerzo tudi cenovno ugodno. Vendar pa se je zapletlo pri pridobivanju soglasij, saj del zemljišča spada v območje poplavne ogroženosti ob reki Vipavi. Vipavska občina se že leto dni trudi, da bi rešila omenjeni zaplet, univerza pa jim je rok za pridobitev ustrezne rešitve podaljšala do konca marca. V začetku aprila bodo tako na seji upravnega odbora ponovno spregovorili o lokaciji, kjer bodo v prihodnje zgradili univerzitetni kampus. Sicer pa so pred lanskimi lokalnimi volitvami novogoriški županski kandidati podpisali dogovor, da si bodo prizadevali za to, da se bo univerzitetni kampus zgradil v Novi Gorici.

Dan-Civilne-zaščite-300x200

Obrambni minister Veber ob Dnevu civilne zaščite izrazil navdušenje na novo modularno zmogljivostjo Slovenske vojske

V Vojašnici Petra Petriča v Kranju so v sklopu Dneva civilne zaščite predstavili novo modularno zmogljivost Slovenske vojske za sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči. V zmogljivost bo vključenih do 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo z opremo za delovanje na prizadetih lokacijah pripravljeni v 24 urah, v 48 urah se jih bo aktiviralo lahko do tisoč, in se bodo za tovrstna posredovanja tudi redno dodatno usposabljali. Pred predstavitvijo je minister za obrambo Janko Veber nagovoril pripadnike zmogljivosti ter pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki bodo skupaj delovali pri ukrepanju in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. Kot je dejal, bo nova zmogljivost Slovenske vojske aktivirana ob dogodkih, kot so naravne in druge nesreče večjega obsega, ter ob dogodkih, ko gre za obrambno oziroma vojaško delovanje. Poudaril je, da so pripadniki zmogljivosti v preteklih dneh na vaji Vihra 2015 pokazali in dokazali, da so visoko usposobljeni in pripravljeni na zahtevne naloge. Številni med njimi so že večkrat sodelovali pri reševanju ob naravnih ujmah, zato je izrazil prepričanje, da bodo izkušnje koristno uporabili tudi pri delovanju v tej sestavi.

Dan-Civilne-zaščite-1

 

Minister za obrambo je posebej izpostavil dvonamensko uporabo sredstev in opreme, torej tako za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah ter reševanje, kot za značilne vojaške dejavnosti, kar je najracionalnejša rešitev. Takšen pristop pri nakupu opreme želi vodstvo ministrstva, kot je dejal Janko Veber, uveljaviti v celotnem obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večnamenska uporaba opreme po oceni ministra pomembno prispeva tudi k hitremu odzivu na nesreče in izboljša varnost vseh, ki opravljajo vojaške naloge ter naloge zaščite in reševanja.

Dan-Civilne-zaščite-2

Slovenska vojska je bila že do zdaj močno vključena v izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, saj so pripadniki Slovenske vojske pomagali pri zaščiti prebivalcev in varstvu premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter pri odpravljanju njihovih posledic, pri gašenju požarov v naravi, prevozu osebja in sredstev za reševanje ter pri evakuacijah prebivalcev v najtežjih razmerah. Glede na to, da so naravne in civilizacijske nesreče v povezavi s spremenjenimi klimatskimi in okoljskimi razmerami med največjimi grožnjami naši varnosti, pa je bil, kot je dejal minister, utemeljen razmislek, kako bi usklajenost delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Slovenske vojske ob takih nesrečah dvignili na še višjo raven in se še hitreje ter učinkoviteje odzivali na potrebe prebivalstva. Minister je izrazil prepričanje, da je bil z oblikovanjem zmogljivosti narejen pomemben korak v to smer ter se zahvalil načelniku Generalštaba Slovenske vojske generalmajorju dr. Andreju Ostermanu in poveljniku Civilne zaščite Srečku Šestanu.

Dan-Civilne-zaščite-3

 

Minister za obrambo Janko Veber, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan so si na delovnih točkah skupaj ogledali predstavitev zmogljivosti Slovenske vojske ter sil za zaščito, reševanje in pomoč, in sicer poveljniški mesti Slovenske vojske in Civilne zaščite, njihova inženirska sredstva, opremo Gasilske zveze Slovenije, RKBO in laboratorijev SV in CZ, zmogljivosti in opremo za reševanje in prvo pomoč ter logistične zmogljivosti Slovenske vojske in enote za intervencije Civilne zaščite.

Dan-Civilne-zaščite-4

 

Po ogledu je načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman povedal, da so v modularno zmogljivost vključene vse enote in oprema SV, ki so v preteklosti sodelovale pri zaščiti, reševanju in pomoči, ter da je zmogljivost neposredno vključena v linijo vodenja in poveljevanja. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je dejal, da imamo v Sloveniji poleg modularne zmogljivosti za potrebe zaščite in reševanja približno 60 tisoč prostovoljnih in poklicnih gasilcev z opremo, v reševanje pa se vključuje tudi Policija. Kot je dejal, je obstoječi sistem zagotovilo za varnost in učinkovito ukrepanje, opozoril pa je na nujnost popolnjevanja državnih rezerv.

V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je bila nato v nadaljevnau dneva osrednja slovesnost ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite. Udeležila sta se je tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade dr. Miro Cerar, slavnostni govornik pa je bil minister za obrambo Janko Veber.

Minister za obrambo Janko Veber je v svojem govoru poudaril, da je dan Civilne zaščite dan vseh, ki ob naravnih in drugih nesrečah skrbijo za varstvo državljank in državljanov Republike Slovenije, ter čestital vsem, ki so se v zadnjem obdobju še posebno izkazali s svojim delom in so danes prejeli zaslužena priznanja. Ob tem je dodal, da je ta dan obenem tudi nekakšna vsakoletna prelomnica, ob kateri je še bolj kot sicer po vsaki večji nesreči in intervenciji treba razmisliti, kaj je treba še narediti, da bo sistem zaščite in reševanja tudi v prihodnje uspešno deloval ob izzivih, ki nam jih prinaša narava s svojimi vse bolj nepredvidljivimi pojavi. Ti pojavi so glede na spremenjene klimatske razmere vse hujši in so tudi ena največjih groženj naši varnosti.

Dan-CZ-Veber-400x332

 

Minister je izrazil zadovoljstvo ob oblikovanju in uvedbi nove modularne zmogljivosti Slovenske vojske, ki je namenjena sodelovanju v zaščiti, reševanju in pomoči, in je bila v preteklih dneh tudi že preizkušena na vaji Vihra 2015. Sestava 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki se lahko aktivirajo v 24 urah, v 48 urah pa se lahko vanjo vključijo tudi dodatni pripadniki do skupnega števila tudi več kot tisoč, bo pod vodstvom poveljnika Civilne zaščite delovala kot pomoč Civilni zaščiti, gasilcem in drugim reševalnim službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne nesreče.

Po ministrovih besedah bo vključevanje Slovenske vojske v ukrepanje in reševanje ob naravnih ter drugih nesrečah v prihodnje še bolj usklajeno in učinkovito, skupno usposabljanje in nastop pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev in pripadnikov Slovenske vojske pa bosta prispevala k zmanjšanju posledic naravnih nesreč ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami dvignila na še višjo raven.

V nadaljevanju je minister Veber podal tudi kratko analizo dela v zaščiti in reševanju preteklo leto. Leta 2014 je bilo tako v Sloveniji več kot 14.500 različnih dogodkov, v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile za zaščito, reševanje in pomoč. Med te dogodke štejemo predvsem naravne in druge nesreče, nesreče v prometu, požare in eksplozije, onesnaženja ter nesreče z nevarnimi snovmi, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev ter motnje oskrbe in poškodbe objektov. Ob teh dogodkih je bilo aktiviranih več kot 27.000 sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč, skupaj pa je sodelovalo nekaj manj kot 195.000 pripadnikov različnih enot, služb in drugih sestav. Škoda po teh dogodkih je ocenjena na 657 milijonov evrov, intervencijski stroški so znašali 45,5 milijona evrov, iz Solidarnostnega sklada Evropske unije pa smo kot pomoč že dobili 18, 3 milijona evrov.

Minister je spomnil na še en pomemben dosežek sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v preteklem letu. Pripadniki Civilne zaščite, gasilci, pripadniki drugih reševalnih služb in delavci elektropodjetij so namreč v enem samem mesecu uspeli ublažiti škodo zaradi žleda in odpraviti izpad elektrike. To je po njegovih besedah resnično velik dosežek, ki si ga v obdobju neizprosne ujme ni upal napovedati nihče, ne nazadnje tudi zato, ker so se s podobnimi težavami v tujini spopadali tudi več mesecev. Hitra sanacija žledne ujme pa ne bi uspela, če v najtežjem obdobju Republiki Sloveniji ne bi pomagale tudi druge države. “Že nekaj mesecev po tem, ko smo v Sloveniji resnično potrebovali pomoč in smo jo tudi dobili, so našo neposredno okolico – Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino – prizadele hude poplave. V zadoščenje nam je, da smo ob hvaležnosti za pomoč, ki smo jo prejeli, lahko tudi mi s svojimi silami za zaščito, reševanje in pomoč pomagali na območjih, na katerih so se ljudje zaradi naravne ujme znašli v izjemno težkih razmerah,” je ob tem dodal minister.

V zvezi z izzivi in nalogami, ki jih je treba uresničiti oziroma dokončati, je minister Veber omenil predvsem pripravo nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je bistven za nadaljnji razvoj sistema, ter nakup posebne opreme za uvedbo sistema eCall, ki bo omogočal hitrejši prihod reševalcev na kraj prometne nesreče. Letos bomo organizirali tudi tradicionalne bienalne dneve zaščite in reševanje – prvič imenovane po dolgoletnem poveljniku Civilne zaščite RS Miranu Bogataju.

Minister za obrambo Janko Veber je ob koncu poudaril, da vse ocene delovanja in rezultati potrjujejo, da je urejenost, ki jo imamo v Republiki Sloveniji na področju zagotavljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, in temelji na prostovoljnih reševalcih ter sodelovanju poklicnih sestav, kamor spadajo tudi policijske in vojaške sile, ena najboljših in tudi najracionalnejših rešitev za ohranjanje varnosti ter zmanjšanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But sta na prireditvi zaslužnim posameznikom in ustanovam podelila priznanja za pomembne prispevke k zaščiti in reševanju ter nagrado, kipec Civilne zaščite, za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, ki ga je letos prejel Joško Berlec. S svojim delom je pustil neizbrisen pečat v gasilstvu ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nasploh.

Dan-CZ_Cvetka

 

Na podlagi predlogov različnih reševalnih služb, organov, občin, izpostav in drugih je komisija za nagrade in priznanja Civilne zaščite letos predlagala podelitev 960 priznanj, od tega 802 bronastih, 70 srebrnih in 68 zlatih znakov ter 19 plaket in kipec Civilne zaščite Republike Slovenije. Na današnji osrednji podelitvi je bil podeljen del teh priznanj, na regijskih podelitvah, ki bodo v naslednjih dneh, pa bodo podeljena še preostala. Podeljena so bila tudi priznanja v zahvalo organizacijam iz držav, ki so ob žledu februarja 2014 na zaprosilo Slovenije poslale reševalno pomoč v obliki električnih agregatov in reševalnih ekip. To so Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija, ZDA in Suvereni malteški viteški red.

Ministrica-Anja-Kopač-Mrak-300x200 (1)

Ministrica Kopač Mrak ne bo podpisala soglasja za imenovanje Žgajnerjeve na čelo CSD Trbovlje

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ne bo podpisala soglasja za imenovanje nekdanje poslanke Barbare Žgajner za direktorico Centra za socialno delo (CSD) Trbovlje. Svet zavoda, ki je izbiral med kandidati za direktorsko mesto, bo razrešila in postopke ponovila. Žgajnerjeva je bila za direktorico CSD Trbovlje izbrana na ponovljenem razpisu, na katerega je prispelo sedem vlog, pet kandidatov pa je ustrezalo pogojem iz razpisa.

Po poročanju medijev je problematično dejstvo, da Žgajnerjeva sedi tudi v svetu CSD, ki je kandidate za direktorja CSD izbiral. Iz odločanja o sebi se je sicer izločila, a Kopač Mrakova kljub temu soglasja za njeno imenovanje ne bo podpisala. Zadevo po poročanju medijev preiskujejo tudi kriminalisti, od sredine februarja pa tudi Komisija za preprečevanje korupcije, kjer podrobnosti ne razkrivajo.

Po poročanju medijev je prvi razpis za direktorja oziroma direktorico CSD Trbovlje trajal 15 dni, drugi pa 30 dni, v tem času pa je Žgajnerjeva opravljala strokovni izpit, brez katerega ne bi mogla postati direktorica. Predsednica sveta CSD Trbovlje Aleksandra Ocvirk je medijem povedala, da so prijavni rok podaljšali, da bi se kandidati čim bolje pripravili ter svoj program in vizijo temeljito razdelali. Ministrica dr. Kopač Mrakova pa je v izjavi za medije dejala, da bo svet CSD razrešila in vse postopke ponovila. Dodala je, da če bo Žgajnerjeva ponovno izbrana kot najboljša kandidatka, z njenim imenovanjem ne bo imela težav.