Strniša na zasedanju Višegrajske skupine + 3 podpisala deklaracijo o odpravljanju nepoštenih trgovinskih praks

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je v Bratislavi na Slovaškem udeležila zasedanja kmetijskih ministrov Višegrajske skupine (Slovaška, Češka, Madžarska in Poljska), kjer so sodelovale tudi Romunija, Bolgarija in Slovenija (V4+3). Teme zasedanja so bile nepoštene trgovinske prakse v verigi s prehrano, poenostavitev Skupne kmetijske politike ter proces Forest Europe. Strniša je na zasedanju predstavila dosežke pri ugotavljanju in odpravi nepoštenih poslovnih praks v agroživilski verigi, kajti Slovenija je začela z aktivnostmi za odpravo teh že v letu 2010 – avgusta 2011 je bil podpisan prostovoljni Kodeks dobrih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano, ki so ga podpisale krovne organizacije vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano (KGZS, SKS, GZS, TZS, ZZS). Glavni dosežek Kodeksa je bil dogovor o neto-neto cenah. Spomladi 2014 smo s spremembo Zakona o kmetijstvu ustanovili Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki je začel z delom marca 2015.

S spremembo Zakona o kmetijstvu so bila predeljena tudi nedovoljena ravnanja, kot tista ravnanja, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, izkorišča drugo pogodbeno stranko. Nedovoljena ravnanja so zlasti vsiljevanje pogojev, dodatnih plačil ali popustov, promocij in drugih storitev, nespoštovanje dobavnih pogojev, proti-dobav po nekonkurenčnih pogojih, dodatnih plačil zaradi doseganja ali nedoseganja določenih ravni prodaj, brezpogojnega vračanja neprodanega blaga ter bremenitev drugih pogodbenih strank s stroški inventurnega manjka. Zakonska novela določa tudi plačilne roke, ki so za hitro pokvarljivo blago omejeni na največ 45 dni (v veljavo stopi 1 januarja 2016, po končanju prehodnega obdobja) ter 90 dni za ostale prehrambene proizvode.
 
Zasedanje v Bratislavi

Ne glede na to, da smo že sprejeli nekatere nacionalne predpise in ukrepe, pa Slovenija podpira pripravo skupnega zakonodajnega okvirja, ki bi veljal za vse države EU. Zavedamo se, da bo to zelo zahtevna naloga. Države članice imajo namreč različna izhodišča pri samih nepoštenih praksah, seveda zato tudi pri odpravljanju nepoštenih poslovnih praks in jih rešujejo na različne načine. Državna sekretarka Strniša je v imenu Republike Slovenije podpisala skupno deklaracijo V4+3 o odpravljanju nepoštenih trgovinskih praks, ki vsebuje tudi poziv podpisnic, namenjen Evropski komisiji, da do konca leta 2015 sprejme odločitev o pripravi skupnega zakonodajnega okvirja. Deklaracijo bo na junijskem zasedanju Sveta pod točko Razno predstavil slovaški minister za kmetijstvo in podeželje Lubomir Jahnatek.
 
Druga točka zasedanja je bila namenjena poenostavitvi Skupne kmetijske politike, kjer so vse udeleženke višegrajske skupine z Romunijo, Bolgarijo in Slovenijo poudarile pomen poenostavitev ukrepov SKP, predvsem z vidika manjših bremen za kmete in upoštevanja dejstva, da je bilo zaradi zamud pri sprejemanju evropske zakonodaje malo časa za priprave na njeno uveljavitev. Državna sekretarka mag. Strniša je poudarila pomen skupnega nastopa V4+3 pri pripravi konkretnih predlogov za poenostavitve, predvsem pa je izpostavila potrebo po večji fleksibilnosti proizvodno vezanih plačil, možnost vlaganja večletnih vlog, pridružila se je pobudi drugih delegacij glede odprave dvojnega notificiranja ukrepov Programa razvoja podeželja, z vidika državnih pomoči pa podprla pobudo češkega ministra Jurečka za dvig praga »de minimis« za kmetijstvo na 30.000 EUR, kar bi pomenilo pomembno ugodnost za slovenske proizvajalce. V sklopu tretje točke je državna sekretarka Strniša podprla skupno deklaracijo v podporo zakonodajno zavezujočemu sporazumu za trajnostno upravljanje gozdov Evrope.