lipica

Minister Židan za uvrstitev lipicanca na seznam kulturne dediščine UNESCO

Na pobudo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana in ministrice za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar se je sestala delovna skupina, ki je proučila predlog za vpis lipicanca na UNESCO seznam kulturne dediščine. Poleg predstavnikov obeh ministrstev, so bili v delovni skupini tudi predstavniki Kobilarne Lipica. K pobudi so že pristopile kobilarne lipicancev iz Madžarske, Hrvaške, Romunije in Italije. Delovna skupina je podprla predlog in ugotovila, da je k projektu potrebno vključiti tudi Slovenski etnografski muzej, kot koordinatorja varstva žive kulturne dediščine. UNESCO (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, katere glavni cilj je prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav na področjih izobraževanja, znanosti in kulture z namenom poglobiti splošno spoštovanje pravice, zakona prava ter človekovih pravic in osnovnih svoboščin.
 
Kobilarna Lipica je pred dnevi praznovala 435 let od svoje ustanovitve in začetka reje lipicanske pasme konj. Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu pa tudi drugod po svetu. Minister Židan je na sestanku, ki ga je imel s predstavniki Kobilarne Lipica in direktorjem kobilarne lipicancev v Pibru izrazil veliko podporo pobudi za vpis lipicanca na UNESCO seznam. Na sestanku so se dogovorili tudi o nadaljnih korakih pri projektu. Kobilarna Lipica bo pripravila pismo o nameri, da pristopi k projektu za vpis lipicanca na seznam UNESCO. Namero Kobilarne Lipica bo v nadaljevanju potrdila tudi vlada, saj ima nominacija tudi finančne posledice. Aktivnosti promocije in ozaveščanja javnosti o pobudi pa bodo potekale tudi na letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni.

Zasedanje kmetijskih ministrov v Bratislavi

Strniša na zasedanju Višegrajske skupine + 3 podpisala deklaracijo o odpravljanju nepoštenih trgovinskih praks

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je v Bratislavi na Slovaškem udeležila zasedanja kmetijskih ministrov Višegrajske skupine (Slovaška, Češka, Madžarska in Poljska), kjer so sodelovale tudi Romunija, Bolgarija in Slovenija (V4+3). Teme zasedanja so bile nepoštene trgovinske prakse v verigi s prehrano, poenostavitev Skupne kmetijske politike ter proces Forest Europe. Strniša je na zasedanju predstavila dosežke pri ugotavljanju in odpravi nepoštenih poslovnih praks v agroživilski verigi, kajti Slovenija je začela z aktivnostmi za odpravo teh že v letu 2010 – avgusta 2011 je bil podpisan prostovoljni Kodeks dobrih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano, ki so ga podpisale krovne organizacije vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano (KGZS, SKS, GZS, TZS, ZZS). Glavni dosežek Kodeksa je bil dogovor o neto-neto cenah. Spomladi 2014 smo s spremembo Zakona o kmetijstvu ustanovili Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki je začel z delom marca 2015.

S spremembo Zakona o kmetijstvu so bila predeljena tudi nedovoljena ravnanja, kot tista ravnanja, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, izkorišča drugo pogodbeno stranko. Nedovoljena ravnanja so zlasti vsiljevanje pogojev, dodatnih plačil ali popustov, promocij in drugih storitev, nespoštovanje dobavnih pogojev, proti-dobav po nekonkurenčnih pogojih, dodatnih plačil zaradi doseganja ali nedoseganja določenih ravni prodaj, brezpogojnega vračanja neprodanega blaga ter bremenitev drugih pogodbenih strank s stroški inventurnega manjka. Zakonska novela določa tudi plačilne roke, ki so za hitro pokvarljivo blago omejeni na največ 45 dni (v veljavo stopi 1 januarja 2016, po končanju prehodnega obdobja) ter 90 dni za ostale prehrambene proizvode.
 
Zasedanje v Bratislavi

Ne glede na to, da smo že sprejeli nekatere nacionalne predpise in ukrepe, pa Slovenija podpira pripravo skupnega zakonodajnega okvirja, ki bi veljal za vse države EU. Zavedamo se, da bo to zelo zahtevna naloga. Države članice imajo namreč različna izhodišča pri samih nepoštenih praksah, seveda zato tudi pri odpravljanju nepoštenih poslovnih praks in jih rešujejo na različne načine. Državna sekretarka Strniša je v imenu Republike Slovenije podpisala skupno deklaracijo V4+3 o odpravljanju nepoštenih trgovinskih praks, ki vsebuje tudi poziv podpisnic, namenjen Evropski komisiji, da do konca leta 2015 sprejme odločitev o pripravi skupnega zakonodajnega okvirja. Deklaracijo bo na junijskem zasedanju Sveta pod točko Razno predstavil slovaški minister za kmetijstvo in podeželje Lubomir Jahnatek.
 
Druga točka zasedanja je bila namenjena poenostavitvi Skupne kmetijske politike, kjer so vse udeleženke višegrajske skupine z Romunijo, Bolgarijo in Slovenijo poudarile pomen poenostavitev ukrepov SKP, predvsem z vidika manjših bremen za kmete in upoštevanja dejstva, da je bilo zaradi zamud pri sprejemanju evropske zakonodaje malo časa za priprave na njeno uveljavitev. Državna sekretarka mag. Strniša je poudarila pomen skupnega nastopa V4+3 pri pripravi konkretnih predlogov za poenostavitve, predvsem pa je izpostavila potrebo po večji fleksibilnosti proizvodno vezanih plačil, možnost vlaganja večletnih vlog, pridružila se je pobudi drugih delegacij glede odprave dvojnega notificiranja ukrepov Programa razvoja podeželja, z vidika državnih pomoči pa podprla pobudo češkega ministra Jurečka za dvig praga »de minimis« za kmetijstvo na 30.000 EUR, kar bi pomenilo pomembno ugodnost za slovenske proizvajalce. V sklopu tretje točke je državna sekretarka Strniša podprla skupno deklaracijo v podporo zakonodajno zavezujočemu sporazumu za trajnostno upravljanje gozdov Evrope.

Židan ob dnevu čebelarstva

Židan ob prazniku čebelarstva: “Verjamem v uspeh naše skupne pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel.”

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v Žirovnici udeležil slavnostnega dogodka ob obletnici rojstva Antona Janše, največjega slovenskega čebelarja, ki je bil poznan kot začetnik modernega čebelarstva v svetu in eden najboljših poznavalcev čebel. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva tudi na cesarskem dvoru. Minister Židan je z udeležbo na dogodku izrazil podporo in čast prizadevanjem Čebelarske zveze Slovenije in Republike Slovenije, da Organizaciji združenih narodov (OZN) predlaga razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel.

Židan s čebelarji

Na prireditvi je minister Židan spregovoril kot govornik, kjer je poudaril, da gre pri pobudi za za vse Slovenski projekt, ki prejema soglasno podporo v Evropski uniji. “Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želimo aktivnosti na področju ozaveščanja javnosti o pomenu čebel in čebelarstva še nadgraditi, zato smo skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije predlagali OZN, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel,” je nadaljeval Židan. “Verjamem, da bo pobuda prispevala k pomembni nadgradnji mednarodnega sodelovanja pri reševanju globalnih problemov, kot so zagotavljanje svetovne varnosti preskrbe s hrano in s tem izkoreninjenja lakote ter ohranjanja okolja, s čimer bo EU eden od pomembnih členov tudi v širšem svetovnem okviru in pomeni pomembno vključitev EU v razvojno agendo po letu 2015,” je še dodal minister.

Židan pobira med

Ob robu slovesnosti se je minister iz vrst SD Dejan Židan tudi prvič v življenju preizkusil še v pobiranju medu s satovja in priznal, da je čebelarstvo precej natančen in zahteven poklic ter ob tej priložnosti čestital vsem slovenskim čebelarjem za njihov doprinos k ohranjanju te pomembne tradicije in dejavnosti.

Poslanska skupina SD

V SD ne podpiramo predloga zakona NSi o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev

Socialni demokrati predloga zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Ljudmilo Novak, ne bomo podprli. Prepričani smo, da veljavni Zakon o vojnih grobiščih na sistemski ravni povsem ustrezno in dostojno ureja vsa temeljna vprašanja, ki jih predlagatelji izpostavljajo kot predmet ureditve tega zakona. Socialni demokrati tudi ne sprejemamo teze in pogostih namigovanj, da se veljavni Zakon o vojnih grobiščih ne izvaja ter da se zlasti na področju prikritih vojnih grobišč v vsem času od uveljavitve zakona ni storilo praktično ničesar, kar je daleč od resnice.

Če želimo objektivno in verodostojno spregovoriti o tem predlogu zakona, ki je danes pred nami, je zato nujno, da nekoliko osvetlimo dogajanja preteklih mandatov pri obravnavi in sprejemanju tako imenovanih vojnih zakonov, kamor zagotovo sodi tudi ta zakonski predlog. Za tematiko vojnih zakonov velja, da urejajo različna vprašanja polpretekle zgodovine, ki zadevajo čas 2. svetovne vojne in čas po koncu le-te. Hočemo ali ne, ostaja dejstvo, da so vedno znova v ospredju zlasti tista vprašanja, ki jih tudi po 70 letih dojemamo na različen način ter gojimo do njih različna čustva, saj jih različno sprejemamo in vrednotimo. In od tu nas žal loči le še korak h temu, kar pogosto označujemo kot ideološki boj in nove delitve med ljudmi, česar, verjamem, si nihče med nami ne želi.

To Socialni demokrati poudarjamo zato, ker iz izkušenj preteklih mandatov Državnega zbora vemo, da se je praviloma k razpravi o odprtih vprašanjih polpretekle zgodovine pristopalo drugače, kot smo priča danes. Šlo je za koordinirane razgovore s predstavniki vseh parlamentarnih političnih strank ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, na katerih se je skušalo doseči čim širše soglasje o marsikaterih občutljivih vprašanjih, kar bi tlakovalo pot k skupnim ciljem, ki jih razumemo kot medsebojno spoštovanje, pomiritev, pieteten odnos do umrlih in spravo. Socialni demokrati smo razumeli tedaj enako kot razumemo danes, da ta vprašanja ne morejo in ne smejo biti v polju političnega prestiža in dominacije ene stranke ali poslanske skupine, če smo resnično dobroverni in si želimo tovrstna vprašanja rešiti na način, ki za seboj ne bo nikomur puščal grenkega priokusa ter bo slehernemu razblinil vsak najmanjši dvom glede pravilnosti in pravičnosti skupnih odločitev.

Ko je pred približno 10 leti pristojni minister Drobnič iz politične stranke, iz katere danes prihajajo predlagatelji zakona, pripravil osnutke vojnih zakonov, je med tedanjimi političnimi strankami prevladalo zavedanje o tem, da ni vseeno, na kakšen način se lotiti reševanja tovrstnih vprašanj. Socialni demokrati smo pri tem vedno tvorno sodelovali. V pogovore in usklajevanja zakonskih rešitev je bilo vloženega precej časa in truda, pa kljub temu pa v mandatu 2004 – 2008 vojni zakoni niso dosegli zadostne uskladitve in se zakonodajni postopek o vojnih zakonih ni nadaljeval. Nadaljeval pa se je trud in iskanje rešitev o teh zakonih v mandatu, ko smo vladno koalicijo vodili Socialni demokrati in v letu 2009 je bila sprejeta zelo pomembna novela Zakona o vojnih grobiščih, ki jo je kot rečeno v osnovnih rešitvah pripravil že minister Drobnič. Zakon je bil usklajen v najširšem možnem političnem krogu, saj so jo poleg 4 levosredinskih vladnih strank podprli tudi v tedaj opozicijski Slovenski ljudski stranki. Po našem prepričanju je novela Zakona o vojnih grobiščih prinesla pomembne rešitve, ki jih bodisi danes še ne znamo, bodisi jih nočemo korektno ovrednotiti, in sicer je novela:

– predvidela, da se v Ljubljani postavi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev na Slovenskem s posvetilnim napisom Otona Župančiča »Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt«,
– predvidela je, da se za posmrtne ostanke oseb, ki ne bodo imele samostojnega grobišča ali groba, postavi na območju spominskega parka Teharje osrednja kostnica,
– predvidela je tudi različna besedila posvetilne narave na grobiščih, pri čemer se je na grobišča civilnih žrtev vojne in po vojni usmrčenih oseb napisalo »Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija«,
– predvidela je, da se svojcem omogoči prenos posmrtnih ostankov v drug grob na istem ali drugem pokopališču,
– predvidela je natančnejša določila o evidentiranju vojnih grobišč,
– precizirala je pravno podlago za varstvo vojnih grobišč Republike Slovenije v tujini, ki so urejena v meddržavnih sporazumih oziroma dogovorih.

Danes zato ni možno in ni pošteno govoriti o tem, da na področju urejanja in odkrivanja prikritih vojnih grobišč ni bilo ničesar storjenega. Vlada je v svojem mnenju zelo jasno zapisala, katere aktivnosti, ki zadevajo prikrita vojna grobišča, je v preteklem času že izpeljala. Tako je bilo izvedenih 600 evidentiranj prikritih vojnih grobišč, 185 sondiranj, 60 prekopov in izkopov. V preteklih letih je vlada uredila prikrita vojna grobišča na območju Kočevskega roga, opravil se je iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, zgrajen je bil spominski park Teharje, zgrajena kostnica v Mariboru in Škofji Loki. Ob tem potekajo še druge aktivnosti urejanja na različnih lokacijah vojnih grobišč ter aktivnosti za postavitev Spomenika vsem žrtvam vojn v Ljubljani. In ne nazadnje tečejo tudi aktivnosti za vzpostavitev nove informacijske baze za vodenje Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč. Res je, da je obseg aktivnosti na tem področju prvenstveno odvisen od zmožnosti financiranja oziroma od vsakoletne vsote proračunskih sredstev, namenjenih urejanju vojnih grobišč, še posebej v času javnofinančnih varčevanj na vseh področjih. Najbrž tudi ni mogoče zanikati, da bi se v preteklih letih lahko na tem področju storilo še kaj več. Pa vendar, to dejstvo ne daje nikomur pravice zavajati s trditvami, da država na tem področju ničesar ni postorila.

Kot rečeno Socialni demokrati ne delimo mnenja, da je potrebno za učinkovitejše in boljše urejanje prikritih vojnih grobišč sprejeti poseben zakon. Tudi predlagatelji sami v uvodu zakonskega predloga navajajo, da to področje ureja Zakon o vojnih grobiščih, ki se po njihovem izvaja prepočasi. Pri čemer poudarijo, da je izvajanje zakona v veliki meri odvisno od politične volje vsakokratne vlade za reševanje tega področja, tudi z zagotavljanjem sredstev za ta namen. Torej predlagatelji sami ugotavljajo, da ob veljavni zakonodaji po njihovem mnenju ni toliko težava v sami pravni ureditvi, kot je po njihovem težava v pomanjkanju politične volje in proračunskega denarja. Zakaj torej poseben zakon? Predlagatelji nadalje sicer navajajo, da se pri prikritih grobiščih zatika pri vpisovanju tovrstnih grobišč v register, vendar to ne more biti tehten razlog za poseben zakon. Socialni demokrati na to vprašanje do danes nismo dobili prepričljivega odgovora, zato ne vidimo nobenega resnega argumenta, zakaj bi se za točno določeno vrsto vojnih grobišč sprejel poseben, specialen zakon, poln takšnih določil, ki po svoji naravi sodijo v podzakonski predpis in nikakor ne v zakon. Prepričani smo, da bi s sprejetjem takega zakona na to pravno področje vnesli preveč pravne zmede, ob tem pa bi eno kategorijo grobišč brez tehtnih vsebinskih razlogov izvzeli iz sistemske ureditve, kot jo danes poznamo v Zakonu o vojnih grobiščih.

Socialni demokrati smo se o tem predlogu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev pogovarjali tudi s predstavniki Zveze združenj borcev NOB, ki so v preteklosti vedno tvorno sodelovali pri iskanju skupnih rešitev, kadar so bili na dnevnem redu tako imenovani vojni zakoni. Na tej točki z njimi delimo mnenje, da ta zakon po svoji vsebini ni primeren, niti potreben, saj imamo to področje dokaj dobro urejeno v Zakonu o vojnih grobiščih. Prav tako pa delimo mnenje, da bi se na tem področju moralo kaj izboljšati zlasti pri učinkovitejšem izvajanju veljavnega zakona.

Socialni demokrati ne nasprotujemo dostojnemu pokopu in pomiritvi, vendar tega ne gre povezovati z vprašanjem, ali ta predlog zakona podpiramo ali ne. Naš zadržek izhaja iz prepričanja, da glede novelacije obstoječega zakona, ni bila opravljena širša razprava vseh deležnikov in tako dejansko nimamo stališč vseh zainteresiranih strani, nimamo pa niti prepričljivih vsebinskih pojasnil predlagatelja, kaj zavira ali ovira izvajanje zakona, če govorimo le o njegovi vsebini in če pustimo ob strani zmožnosti države pri zagotavljanju višjih proračunskih sredstev.

Socialni demokrati bomo zato na podlagi vsega navedenega glasovali proti sklepu, da je predlog Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev primeren za nadaljnjo obravnavo.

Katičeva ob 25 letnici MSNZ

Ministrica Katič: MSNZ pripomogel k oblikovanju lastne države in uvrstitev Slovenije v družbo sodobnih ter demokratičnih držav sveta

Četrt stoletja začetka nastajanja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) so obeležili tudi v Vojašnici Edvarda Peperka. Zbranim je spregovorila tudi obrambna ministrica Andreja Katič, ki je med drugim dejala, da je bila ustanovitev strukture, kakršen je bil MSNZ, vzor varnostnega organiziranja naroda. Slovensnosti se je med številnimi znanimi gosti udeležil tudi državni sekretar MORS mag. Miloš Bizjak. MSNZ je začel nastajati 17. maja 1990 kot odgovor na zahtevo JLA, naj ji TO obramba preda orožje. Po besedah obrambne ministrice Katič je bil MSNZ pomemben državotvoren projekt, ki je bistveno pripomogel k oblikovanju lastne države in uvrstitvi Slovenije v družbo sodobnih, demokratičnih držav sveta. Spomnila je, da je bila ustanovitev MSNZ potrebna zaradi skoraj razorožene Teritorialne obrambe, ki ji je JLA sredi maja 1990 pobrala skoraj vse orožje. Tako smo po njenih besedah potrebovali silo, ki bi ob morebitnem napadu obranila domovino.

Z MSNZ je po besedah obrambne ministrice takratno slovensko vodstvo do jeseni 1990 zagotovilo temeljne materialne in organizacijske pogoje za prevzem Teritorialne obrambe (TO) v slovenske roke, hkrati pa je vodstvo z njo ob pomoči policije zagotavljalo varnost ljudi in osamosvojitvenih procesov. “MSNZ se je tako izkazal kot inovativna rešitev v vmesnem času ter kot pravi način za prevzem nadzora in vodenja obrambnih sil,” je dejala obrambna ministrica. “Ustanovitev takšne strukture je vzor varnostnega organiziranja naroda, rezultati njenega delovanja pa nam dokazujejo, da je šlo za uspešno zagotavljanje in varnosti, nujno sodelovanje vseh segmentov varnostno-obrambnega sistema in družbe kot celote,” je še dodala ministrica Katič.

Tanja Fajon v EP

Fajon: “Skrajni čas je, da Komisija uvede mehanizem za nadzor stanja demokracije in vladavine prava v državah članicah EU.”

“Človeško življenje je nedotakljivo. Je osnovna in temeljna pravica vsakega posameznika. Povsem nedopustno je, da madžarski premer Orban, voditelj države članice Evropske unije, na glas razmišlja o ponovni uvedbi smrtne kazni,” je pred današnjo razpravo v Evropskem parlamentu o razmerah na Madžarskem povedala evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov in demokratov Tanja Fajon.

“Vse prevečkrat imamo na dnevnem redu razprave zaradi dogodkov v isti državi, zaradi izjav istega voditelja, ki pretresajo celotno Evropo. Nedavno zaradi zaskrbljujočih razmer na področju svobode medijev, spornih ustavnih sprememb ter stanja demokracije in vladavine prava, pa položaja manjšin, ranljivih skupin in beguncev. Tokratne izjave madžarskega premierja Orbana v povezavi s smrtno kaznijo so resnično korak predaleč in so nas močno pretresle.

Skrajni čas je, da Komisija kot varuhinja pogodb v skladu s 7. členom pogodbe o Evropski uniji predlaga uvedbo mehanizma za nadzor stanja demokracije in vladavine prava, ki bo ob hudih kršitvah načel in vrednot Unije ter konvencije o temeljnih pravicah nemudoma aktiviran, vključno s predvidenimi sankcijami. Nesprejemljivo je, da so kopenhagenski kriteriji pogoj le za vstop v Unijo; izvajati jih je treba stalno. Visoki standardi in vrednote, ki smo jih uspeli izgraditi v Evropi, so lahko s tovrstnimi potezami hitro ogroženi. Izgovorov za neukrepanje nimata niti Komisija niti voditelji Sveta.

Dejstvo, da na tokratni razpravi v Parlamentu predstavnik Sveta sploh ni bil prisoten, kar se v Evropskem parlamentu še ni zgodilo, je še en dokaz, da si je Orban resnično privoščil preveč. S takšnimi potezami tudi v Evropi izgublja zaveznike,” je povedala Fajonova.

Katič in Mogherini na Svetu EU

Ministrica Katič na Svetu EU o reševanju problematike beguncev v Sredozemlju

V Bruslju je potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, tokrat tudi v formatu ministrov za obrambo, ki se ga je udeležila ministrica za obrambo Andreja Katič z delegacijo iz Slovenije. Kot je običajno, so se še pred samim zasedanjem posebej sešli ministrici in ministri za obrambo iz sestrskih strank znotraj PES, prav tako pa se je Katičeva srečala z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini. Pred začetkom Sveta EU je potekalo tudi zasedanje Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije v formatu ministrov za obrambo, kjer so se ministri seznanili z delom in napredkom na štirih ključnih programih.

Zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve

Osrednja točka razprave je bila vezana na razvoj obrambnih zmogljivosti in krepitvi obrambnega sodelovanja v luči priprav na junijski Evropski Svet. Agencija je predstavila nove fiskalne in finančne spodbude v okviru obrambnega sodelovanja. Usmerjevalni odbor se je seznanil tudi s prihodnjimi prioritetami agencije na področju razvoja zmogljivosti in obrambnega sodelovanja, stimuliranja raziskav in razvoja na področju obrambe in zagotavljanju vojaških interesov ter posebnosti obrambe v okviru širših politik EU.
 
Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu obrambnih ministrov je predsedujoči Vojaškemu odboru EU obrambne ministre seznanil s stanjem v potekajočih vojaških operacijah in misijah SVOP (EUTM Somalija, EU NAVFOR Atalanta, EUTM Mali, EUMAM RCA in EUFOR Althea). Temu sklopu ministrskega zasedanja je prisostvoval tudi Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim dejala, da operacija Althea ostaja ključen del EU celostnega pristopa do Bosne in Hercegovine. Slovenija bo v omenjeni operaciji sodelovala tudi v prihodnje. Skupno delovno kosilo ministrov za zunanje zadeve in ministrov za obrambo je bilo namenjeno  izmenjavi mnenj o aktualnih varnostnih izzivih v soseščini EU in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko. Na popoldanskem skupnem zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu zunanjih in obrambnih ministrov je bila osrednja tema situacija v Sredozemlju in priprava nove SVOP pomorske operacije za pretrganje omrežij za tihotapljenje ljudi v osrednjem Južnem Sredozemlju.

Ursula Von Der Leyen - Nicolai Wammen - Andreja Katič v Bruslju
 
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v razpravi dejala, da Slovenija  podpira aktivnosti EU za preprečevanje naraščanja števila smrtnih žrtev med ilegalnimi migranti in je prepričana, da je za uspešno reševanje problematike migracij v Sredozemlju potreben širši in celovit pristop, ki bo poleg jasne razmejitve pristojnosti in izvajanja nalog vključeval koordinacijo pri izvedbi aktivnosti, ažurno izmenjavo informacij z vsemi vpletenimi akterji tako v okviru EU (EUPOL, FRONTEX, itd), kot tudi na širši mednarodni ravni (Afriška unija, zveza NATO, Arabska Liga, itd). Pri tem je opozorila, da gre za zelo kompleksno problematiko, pri kateri se ne smemo osredotočiti samo na posledice, ampak je potrebno pozornost nameniti vzrokom pojava migracij. V tem oziru je ključno izboljšati položaj v državah izvora in tranzita, česar pa EU s svojim relativno omejenim naborom orodij, ne more narediti sama.
 
Koncept kriznega upravljanja, ki je bil danes potrjen po besedah ministrice Katič predstavlja dobro podlago za nadaljnje načrtovanje predvidene SVOP operacije za preprečevanje ilegalnih migracij in omrežij za tihotapljenje ljudi, ki delujejo v Severni Afriki/Sahelu in Sredozemskem morju. Ministrica Katič je ponovno potrdila pripravljenost Slovenije za sodelovanje v tej EU operaciji. Omenila je, da se je Slovenija v preteklosti na perečo problematiko migrantov v Sredozemskem morju že odzvala, in sicer s sodelovanjem večnamenske vojaške ladje Triglav 11 v pomorski operaciji Italijanskih obrambnih in varnostnih sil “Naše morje – Lampedusa”.

Jorge Domecq in Andreja Katič v Bruslju
 
V okviru razprave o pripravah na junijski Evropski svet, ki bo med drugim namenjen skupni varnosti in obrambni politiki, so se ministri seznanili z napredkom pri realizaciji zadanih nalog sprejetih na decembrskem Evropskem svetu 2013. Junijski Evropski svet ne sme biti zgolj ocena stanja, temveč mora dati nadaljnje usmeritve glede ključnih varnostno – obrambnih vprašanj. Zadnja seja je bila namenjena pripravi strateškega pregleda in posledično priprave nove zunanjepolitične strategije EU. Glede nove strategije Slovenija pričakuje, da bo vizionarska, operativna in realistična. Nova strategija mora odražati varnostni interes in upoštevati regionalne specifikacije vseh držav članic. Za nas je pomembno, da se vključi tudi Zahodni Balkan. Na koncu so ministri potrdili še sklepe o SVOP.

Jan Škoberne - prihod v DZ

Jan Škoberne nadomestil Andrejo Katič v poslanski skupini SD

Namesto poslanke Andreje Katič, ki je minuli teden nastopila funkcijo ministrice za obrambo, je med poslance Socialnih demokratov sedel Jan Škoberne. Parlamentarna mandatno-volilna komisije se je namreč na nujni seji seznanila s sklepom Državne volilne komisije, da ima Škoberne na podlagi predčasnih volitev iz julija lani pravico opravljati funkcijo poslanca v času, ko bo Katičeva obrambna ministrica. Leta 1987 v Slovenj Gradcu rojeni Jan Škoberne je predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov z več kot desetletnim stažem v mladinskem sektorju. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Velenju, leta 2010 pa je diplomiral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in sicer na programu Evropske študije – družboslovni vidiki.

Na FDV Škoberne trenutno zaključuje podiplomski študij na programu Diplomacija. V času dela v mladinskem sektorju je Škoberne opravljal naloge predsednika Dijaške organizacije Slovenije, predsednika Kluba evropskih študentov  ter podpredsednika Mladinskega sveta Slovenije. Po opravljenem dodiplomskem študiju se je preizkusil tudi kot samostojni podjetnik, nato v prejšnji vladi kot svetovalec ministra za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jerneja Pikala, odgovoren za horizontalno usklajevanje mladinskih politik, pred nastopom mandata poslanca, pa v vlogi svetovalca župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, odgovoren za mednarodno sodelovanje. Želimo mu uspešno delo v Poslanski skupini SD.

Katič in Židan ob dnevu SV

Ministrica Katič ob dnevu Slovenske vojske: “Zahvaljujem se vsem pripadnicam in pripadnikom SV za vašo profesionalnost in predanost, ki ju kažete pri služenju domovini.”

Slovenska vojska je letos svoj dan obeležila na letališču Rakičan pri Murski Soboti, kjer je potekala tudi osrednja slovesnost, na kateri je zbrane prvič kot nova obrambna ministrica nagovorila tudi Andreja Katič, kot slavnostni govornik pa je nastopil predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Med številnimi zbranimi gosti na prireditvi v čast pripadnicam in pripadnikom SV, so bili tudi predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan, poslanec Janko Veber in župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek.

Dvig zastave ob dnevu SV

Slovenska vojska svoj dan obeležuje 15. maja, v spomin na ta dan leta 1991, ko so slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti izključno v Sloveniji. V 710. učnem centru Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru je služilo 120, v 510. učnem centru Teritorialne obrambe na Igu pri Ljubljani pa 180 slovenskih nabornikov. Slovenska vojska je bila sprva naborniška, od leta 2004 pa zgolj profesionalna. Danes šteje 7138 pripadnikov stalne sestave in 1070 pripadnikov pogodbene rezerve.

Gosti na slovesnosti SV

Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti izpostavil čvrsto privrženost države mirnemu reševanju sporov in krepitvi mednarodnega miru in varnosti. Ocenjuje, da smo ena najbolj varnih držav na svetu. “Tako naj tudi ostane,” je zbranim v govoru dejal vrhovni poveljnik obrambnih sil Republike Slovenije. Tudi obrambna ministrica Andreja Katič je izpostavila, da si bo prizadevala za ohranitev varnosti domovine. “V svojem mandatu si bom prizadevala, da raven varnosti obdržimo, da dvignemo poslabšano obrambno pripravljenost in da ohranimo stabilnost sil Slovenske vojske, njene enote morajo biti popolnjene ter ustrezno opremljene in usposobljene, za kar je treba zagotoviti zadostne vire, tako kadrovske kot materialne in finančne,” je v nagovoru poudarila Katičeva. Ministrica meni, da je današnja SV predvsem blizu ljudem, kar dokazuje njen visoki ugled med državljankami in državljani. Prizadevala si bo, da bo tako zaupanje ostalo, podpirala pa bo tudi dejavno vključevanje SV v naloge zaščite, reševanja in pomoči prebivalstvu ob naravnih in drugih nesrečah.

Andreja Katič ob dnevu SV

Celoten nagovor ministrice za obrambo Andreje Katič ob dnevu Slovenske vojske:

“Spoštovani predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil, nekdanji predsednik Republike Slovenije, kolega minister, poslanke in poslanci, predstavniki diplomatskega zbora, župani slovenskih občin, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, veterani vojne za Slovenijo, pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, ostali gostje!

V veliko čast mi je, spoštovani pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, da se vam lahko danes, dva dni po tem, ko mi je bila zaupana funkcija ministrice za obrambo Republike Slovenije, predstavim in vas nagovorim ob vašem prazniku. Najprej bi vam rada izrazila priznanje in hvaležnost za vaše odgovorno in predano delo za dobrobit Republike Slovenije ter njenih državljank in državljanov. Hkrati želim ob današnji slavnostni priložnosti tudi orisati cilje, za katere si bom na tem odgovornem položaju prizadevala, da jih dosežemo.
Zavedam se pomembnosti obrambnega položaja in teže nalog, ki so pred nami, predvsem pa dejstva, da je Slovenska vojska kot največji del resorja sestavljena iz profesionalnih in prizadevnih pripadnic ter pripadnikov. Ste ljudje, ki vse razsežnosti svojega vojaškega poklica razumete z odgovornostjo in ga ves čas živite kot poslanstvo. Iz spoštovanja do vas in do prispevka, ki ga dajete v obrambne sile Republike Slovenije, ter zato, ker je Slovenski vojski treba zagotoviti stabilnost in možnosti za uspešno opravljanje njenih nalog, vidim kot eno prvih usmeritev iskanje čim bolj ustreznih rešitev za kadrovske izzive.

Prav ob dnevu Slovenske vojske smo lahko in moramo biti še posebno ponosni na Republiko Slovenijo ter na to, da je naša država varna država. V svojem mandatu si bom prizadevala, da raven te varnosti obdržimo in dvignemo poslabšano obrambno pripravljenost ter da ohranimo stabilnost sil Slovenske vojske. Enote Slovenske vojske morajo biti popolnjene ter ustrezno opremljene in usposobljene enote, za kar je treba zagotavljati zadostne vire, tako kadrovske kot materialne in finančne. Skladno z mednarodnimi zavezami, ki smo jih dali, moramo prispevati tudi k skupni obrambi.

V prvi vrsti pa je Slovenska vojska branik suverenosti in samostojnosti naše domovine, Republike Slovenije. To je skupaj s slovensko policijo dokazala že v osamosvojitveni vojni, ko je izbojevala svojo prvo ognjeno preizkušnjo. Na logistično pripravo, ki je bila ena izmed najpomembnejših dejavnikov pri zmagovitem zavarovanju politične odločitve o samostojnosti Slovenije, je odločilno vplival projekt Manevrske strukture narodne zaščite, ki je nastal leta 1990 kot posledica zavrnitve ukaza Jugoslovanske ljudske armade po razorožitvi Teritorialne obrambe. To je dragocena dediščina Slovenske vojske, zato bi rada izrazila priznanje in hvaležnost vsem pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite ter veteranom vojne za Slovenijo. Veseli me, da vas je danes veliko tu z nami.

Slovenci smo v svoji zgodovini dokazali, da smo vojaški narod, in sicer že v časih, ko so se naši predniki bojevali v drugih vojskah. Prelomnici, ko smo se v vojaškem boju končno borili za svoje interese in ki sta poleg osamosvojitvene vojne dve izmed treh zgodovinskih temeljev Slovenske vojske, sta boj generala Maistra in njegovih borcev za slovensko severno mejo ter slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj v drugi svetovni vojni. Slednji nas je v sodelovanju z zavezniki z zmago nad fašizmom in nacizmom popeljal v svobodo, s čimer je narejen tudi pomemben korak k poznejšemu oblikovanju samostojne in suverene državnosti. Ti trije pomembni in prelomni vojaškozgodovinski dogodki nas utrjujejo v naši narodni samozavesti. Govorijo nam o tem, da smo se Slovenci na bojnem polju borili za svoje interese, za ohranitev svoje narodne identitete, za svobodo in suverenost, torej za preživetje in prihodnost svojega naroda.

Tudi današnja Slovenska vojska je blizu ljudem. To med drugim dokazuje vaš visoki ugled, ki ga uživate med državljankami in državljani Republike Slovenije. V okviru svojih pristojnosti si bom prizadevala za to, da bo zaupanje ljudi tako visoko tudi ostalo. Z zavedanjem, da danes našo varnost precej ogrožajo naravne in druge nesreče, bom podpirala dejavno vključevanje Slovenske vojske v naloge zaščite, reševanja ter pomoči prebivalstvu ob takih nesrečah. Priložnost, ko lahko državljanke in državljani še posebej začutijo, da je Slovenska vojska nepogrešljiv del naše družbe in da živi z njimi, so tudi tradicionalni dnevi odprtih vrat vojašnic Slovenske vojske, zato tudi sama iskreno vabim k obisku.

Spoštovani pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, čestitam vam ob dnevu Slovenske vojske. Zahvaljujem se vam vašo profesionalnost in predanost, ki ju kažete pri služenju domovini. Vse dobro želim še posebej tudi vsem pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki opravljate naloge v mednarodnih operacijah in na misijah. Ob bližnjem dnevu veteranov iskreno čestitam vsem veteranom vojne za Slovenijo ter pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite ob 25. obletnici tega pomembnega državotvornega projekta.

Nad nas so se zgrnili temni oblaki, pa naj to ne vpliva na vzdušje, na ponos ob tako pomembnem dogodku.
Vsem vam, pa tudi vsem državljankam in državljanom želim, da čim lepše preživite današnji praznik. Naj živi Slovenska vojska!”

Anja Kopač Mrak ob dnevu družin

Ministrica dr. Kopač Mrak: Čestitamo vsem družinam ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 razglasila 15. maj za mednarodni dan družin. Letošnji mednarodni dan družin je posvečen predvsem enakosti spolov in pravicam otrok v sodobnih družinah. V Sloveniji smo v preteklih letih na teh področjih naredili velike zakonodajne premike. Predvsem Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je odprl številne možnosti, da si starša skrb za nego in varstvo otroka enakomerno porazdelita in lažje usklajujeta poklicno in družinsko življenje. Ta zakon je pomenil prvi korak k oblikovanju moderne družinske politike. Lahko rečemo, da je predvsem pri skrbi za otroke zakonodaji sledila tudi praksa. Mladi starši si zadnja leta veliko bolj enakomerno porazdelijo skrb in vzgojo otrok. Še vedno pa je manj enakomerno porazdeljena delitev drugih, predvsem gospodinjskih opravil.

Pogosto poudarjam, da je enakost spolov dobra za vse, za družbo, za posameznike in seveda tudi za družino. Zato mora tudi v prihodnje družinska politika temeljiti na vključevanju celotne populacije in biti usmerjena k vsem družinam. Pri oblikovanju ukrepov bomo upoštevali pluralnost družinskih oblik in različnih potreb, ki iz tega izhajajo. Posebno skrb bomo namenili zaščiti otrokovih pravic; kakovost življenja otrok v družini in družbi mora biti na prvem mestu. Pomemben segment družinske politike mora temeljiti tudi na zagotavljanju enakih možnosti obeh spolov. Tako mednarodne kot domače raziskave  namreč potrjujejo, da je odločanje za več otrok povezano z bolj enakomerno razporeditvijo dela za dom in družino med moškim  in žensko.

Ukrepov na področju družinske politike se bomo lotili celostno, medresorsko, upoštevajoč pri tem strokovna izhodišča za moderno družinsko politiko in seveda civilno družbo. Pri tem bomo upoštevali, da se evropske družine vse bolj spreminjajo: rodnost se že več desetletij zmanjšuje, matere se vse bolj pozno odločajo za prvega otroka, stopnja ločitev se veča, spreminjajo se oblike družin.Spremembe v strukturi družin prinašajo nove izzive, in te bomo upoštevali pri pripravi in usklajevanju družinskih politik ter nato tudi pri njihovem izvajanju.

Vsem družinam Socialni demokrati iskreno čestitamo ob njihovem današnjem prazniku, mednarodnem dnevu družine.
 
dr. Anja Kopač Mrak  
ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Vladi Republike Slovenije