Kongres PES v Budimpešti Sergeju Staniševu dal nov mandat za vodenje evropskih socialnih demokratov

V madžarski prestolnici Budimpešta se je danes začel dvodnevni kongres Stranke evropskih socialistov in demokratov (PES), na katerem delegacijo slovenskih Socialnih demokratov vodi podpredsednica in evropska poslanka Tanja Fajon. Že takoj na začetku kongresa so delegati vodenje PES znova zaupali dosedanjemu predsedniku, nekdanjemu bolgarskemu premierju Sergeju Staniševu, ki je bil eden od dveh kandidatov za mesto predsednika PES, drugi je bil evropski poslanec iz Španije in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Enrique Baron Crespo, ki pa je še pred glasovanjem odstopil. “Naš cilj je postati najmočnejša in najnaprednejša politična sila v Evropi ter zmagati na evropskih volitvah leta 2019,” je ob izvolitvi dejal Stanišev, ki je sicer trenutno tudi evropski poslanec.

Sergej Stanišev in Zita Gurmai

Vodja poslanske skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Gianni Pittella je ponovno izvolitev Sergeja Staniševa pospremil z besedami, da Evropa potrebuje “močno social-demokratsko silo”, močno PES, ki bo vodila “naše skupne bitke proti varčevanju, brezposelnosti ter socialnim in gospodarskim krizam”.

Mija Javornik Tanja Fajon in Sonja Lokar

Evropska poslanka Tanja Fajon, podpredsednica skupine S&D in slovenskih Socialnih demokratov, je ob tem povedala, da Staniševa podpira kot kolego in politika, “ki ima vizijo glede zagona gospodarstva, delovnih mest in preseganja socialne krize, kot tudi glede perspektive naše soseščine, posebej Zahodnega Balkana”. Slovenski Socialni demokrati novo izvoljenemu predsedniku PES čestitamo in mu želimo uspešno krmarjenje te druge najmočnejše politične skupine v Evropi, ki vodi boj za napredno in socialno pravično Evropo, takšno Evropo, ki bo skrbela za ljudi in njihovo dostojanstvo in v kateri ne bo mesta za ekstremistična gibanja.

Sergej Stanišev predsednik PES

Osrednje tema kongresa v Budimpešti, ki poteka pod geslom “Združeni za delovna mesta”, so sicer, kot so napovedali v PES, delovna mesta, demokracija in mir, saj so to njihove prioritete za Evropo. Izbira Budimpešte za prizorišče kongresa ni naključje, so še izpostavili na svoji spletni strani. S tem želijo namreč podpreti madžarsko stranko MSZP, ki je članica PES. Vladajoči stranki Fidesz, ki je del Evropske ljudske stranke (EPP), so obenem očitali, da odpravlja pravice, govori o obnovi smrtne kazni ter izvaja kampanjo sovraštva proti migrantom in beguncem. Stanišev je madžarskemu premierju Viktorju Orbanu sporočil, da njegov “režim sovraštva ne bo trajal”, saj da bo madžarski narod sprevidel njegove laži in iskanje grešnega kozla.

Tanja Fajon med debato na Kongresu PES

“Zavezali smo se proevropski agendi, z jasnimi socialdemokratskimi in naprednimi idejami, pri čemer izpostavljamo boj proti populizmu, razgradnji pravne države in volilni abstinenci. Vrniti se moramo k svojim koreninam in ljudem, kar smo jasno zapisali v štirih sprejetih resolucijah, ki bodo vodilo za naslednji mandat. Naš cilj je postati največja politična skupina v Evropskem parlamentu na evropskih volitvah 2019,” je še povzela dogajanje v Budimpešti podpredsednica SD Tanja Fajon. Kongres se bo z izvolitvijo članov predsedstva zaključil v soboto popoldan.

Galerija fotografij SD: http://skrci.me/bmMbV

Galerija fotografij PES: https://www.flickr.com/photos/partyofeuropeansocialists/

Židan po seji vlade: Za lokalni razvoj skoraj 100 milijonov evrov evropskih sredstev

Vlada je danes sprejela uredbo o lokalnem razvoju, na podlagi katere bodo lahko lokalne skupnosti v obdobju 2014-2020 črpale 96 milijonov evrov. Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu se zdi pomembno, da uredba predvideva pristop od spodaj navzgor, kar pomeni, da lokalne akcijske skupine same določijo, kaj je zanje pomembno. Država bo denar za projekte v okviru uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi lokalna skupnost, zagotovila prek treh evropskih skladov – iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bo prišlo 52,4 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 36,8 milijona evrov, iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pa 6,7 milijona evrov.

Lokalni akterji, kot so društva, občine, podjetniki, regionalne razvojne agencije in posamezniki, ki jih zanima razvoj lokalnega območja, bodo sami določili, kaj so za njih pomembni projekti, vendar bodo morali nasloviti vsaj enega od štirih tematskih področij – ustvarjanje novih delovnih mest, razvoj osnovnih sredstev, npr. investicije v malo infrastrukturo, varstvo okolja in ohranjanje narave in večjo vključenost mladih, žensk ter drugih ranljivih skupin, je pojasnil minister Židan. Po sprejemu uredbe bodo imele lokalne skupnosti v okviru akcijskih skupin leto dni časa, da pripravijo program in ga vložijo na kmetijsko ministrstvo, ko bodo dobile odločbo, pa bodo lahko začele izvajati program.

Ali vložijo program takoj ali čez nekaj mesecev, niti ni tako pomembno. “V tem primeru namreč ne velja načelo: kdor prvi pride, prvi melje, ampak je denar razdeljen glede na število prebivalcev, velikost lokalnih skupnosti in razvojne ogroženosti. Lokalne skupnosti ta denar v vsakem primeru čaka,” je dejal minister Židan. V preteklem obdobju je država v ta sklad namenila okoli 33 milijonov evrov, kar pomeni, da je tokratna uredba vredna precej več. Dosedanje izkušnje s črpanjem sredstev so dobre, je povedal Židan, ki je tega programa vesel, saj je eden redkih, kjer lokalne skupnosti same določijo, kaj je zanje pomembno, država pa jim ničesar ne vsiljuje. Pri projektu poleg kmetijskega ministrstva sodelujeta tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Židan: “Podporniki prodaje Telekoma zdaj uporabljajo razne argumente, ki ne držijo in so zavajujoči.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan navedbe, da je stranka SD zaradi nasprotovanja prodaji Telekoma Slovenije pripomogla k znižanju cene podjetja, označuje za napačne. “Vemo, da tisti, ki želijo prodati ali celo razprodati Telekom, zdaj uporabljajo razne argumente,” je dejal Židan v izjavi za medije, ki je prepričan, da nasprotovanje SD prodaji Telekoma Slovenije in afera Veberkom nista znižali cene podjetja, zato so takšni argumenti zagovornikov prodaje državnega premoženja zavajujoči in ne zdržijo resnice. Pri prodaji so po njegovih besedah sporne druge zadeve: cena, prevzem tveganj s strani države, nejasnost glede strateškosti in domnevno dogovarjanje dveh potencialnih ponudnikov. “To so razlogi, zakaj v SD prodaji nasprotujemo,” je poudaril Židan.

Slovenski državni holding (SDH) je v sredo po Židanovih pojasnilih odločil tako, da ni nič odločil. Nadzorniki so, kot je dejal, namreč odločali o nepopolnem gradivu. Židan meni, da sta verjetno tako uprava SDH kot tudi premier Cerar pritiskala na nadzornike, da odločajo, čeprav niso imeli popolnih informacij. Židan meni, da ni prav, da se je nadzornike SDH sililo k odločitvi. “Če ministri na vladi niso imeli poguma odločati in so odgovornost prenesli na ljudi, ki odgovarjajo s svojim premoženjem, to ni dobra pot politike,” je dejal predsednik SD. Dodal je še, da bo svoje mnenje glede prodaje Telekoma povedal tudi na seji vlade, če se bo Telekom znašel na dnevnem redu, sicer pa o tem na vladi ne bo govoril. “Bom pa politiki predlagal, da vsak dela v okviru svojih pristojnosti,” je še napovedal Židan.

Nadzorni svet SDH je v sredo potrdil osnovno ponudbo Cinvena za Telekom Slovenije, ni pa obravnaval v torek podanih Cinvenovih dopolnil k ponudbi, ker so ta nesprejemljiva za upravo SDH. Slednjo so zato zadolžili, da s Cinvenom uskladi končno besedilo pogodbe. Cinven je nato v četrtek sporočil, da je dopolnilo k osnovni zavezujoči ponudbi njen sestavni del, brez katerega ne bi mogel nadaljevati s postopkom zaključka transakcije nakupa skoraj treh četrtin Telekoma Slovenije. Cinven tako razume, da ponudba ni bila sprejeta.

Obrambna ministrica Katič med obiskom na Obali tudi na ogledu ladje Triglav

Ministrica za obrambo Andreja Katič je 10. junija obiskala 430. mornariški divizion Slovenske vojske in si ogledala tudi večnamensko vojaško ladjo Triglav, ki je sodelovala v sklopu mednarodne humanitarne operacije “Mare nostrum”, katere namen je bil nadzor in zaščita ter reševanje migrantov in beguncev v Sredozemskem morju. Slovenski kontingent je v takratni akciji štel 39 pripadnikov, poleg posadke ladje so bili vključeni še pripadniki vojaške policije ter pripadniki medicinske oskrbe in nacionalnega podpornega elementa, ki so skrbeli za logistično podporo. Ministrici Katič je posadka prikazala delovanje ladje Triglav, Katičeva pa se je vojaškim mornarjem še enkat zahvalila za dobro opravljeno delo v okviru humanitarne akcije pomoči beguncem.

Andreja Katič na ladji Triglav

Po delovnem obisku se je ministrica za obrambo iz vrst SD Andreja Katič srečala še s predstavnicami in predstavniki Občinskih organizacij SD Ankaran, Koper, Izola in Piran, ki tvorijo Območno organizacijo Istra. To je bilo po Mariboru in Vrhniki že tretje ministričino srečanje z občinskimi organizacijami po Sloveniji, ki želi s takšno prakso nadaljevati tudi v prihodnje. V pogovoru v Območni obrtno-podjetniški zbornici v Kopru je beseda tekla o aktualnih zadevah, prisotne pa je seveda zanimal predvsem postopek prodaje Telekoma Slovenije, do katerega ima SD jasno oblikovano stališče, da bi se moral prodajni postopek zaključiti zaradi prenizke odkupne cene, (ne)strateškosti kupca in še nekaterih drugih že znanih argumentov, ki niso v prid prodaji nacionalnega operaterja.

Ministrica Katič pri OO SD Istra

Židan o postopku prodaje Telekoma Slovenije: “Nadzorniki SDH sprejeli salomonsko rešitev.”

Predsednik SD mag. Dejan Židan ocenjuje, da je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je na svoji seji v sredo, 10. junija potrdili osnovno ponudbo britanskega zasebnega finančnega sklada Cinven za Telekom Slovenije, sprejel salomonsko rešitev. “Ni bilo prav, da se je vlada umaknila pred odgovornostjo in je odločitev znova prenesla na nadzornike,” je dejal za Židan, ki na podlagi informacij iz medijev, ocenjuje, da je nadzorni svet SDH danes sprejel pogojno odločitev in da bo končno odločitev o prodaji največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja še moral sprejeti.

“Ugotavljam tudi, da sta verjetno tako uprava SDH kot tudi premier Cerar pritiskala na nadzornike, da odločajo, čeprav niso imeli popolnih informacij,” je dejal predsednik SD in dodal, da so odločali o ponudbi, za katero niti ne vedo, če velja. Zelo veliko je odprtih vprašanj, pojavljajo se velika tveganja glede jamstev, nejasnosti so glede strateške narave kupca, cena je nizka, je naštel Židan. “Sprejeli so salomonsko rešitev,” je povedal predsednik SD. Odločitev nadzornikov po njegovem mnenju kaže, “da enostavno ni bilo prav, da se je vlada umaknila pred odgovornostjo in je odločitev znova prenesla na nadzornike, ki prav tako niso imeli popolnih informacij in so odločali v zelo težkih okoliščinah”.

Minister Židan se je dotaknil tudi izjav premierja Cerarja, ki je še pred sejo nadzornega sveta SDH, v Bruslju dejal, da je bilo preveč zamujenih priložnosti, da bi si lahko privoščili še eno. SDH je ob tem pozval, naj odgovorno izpelje še zadnje dejanje in sprejme odločitev za prodajo. Židan je ocenil, da je Cerar nadzornike pozival k odločitvi “na način, da bi lahko nekdo razumel, da jih je pozival tudi k temu, da potrdijo prodajo Telekoma”, s čimer je po mnenju predsednika SD “nase prevel veliko breme”.

“Socialni demokrati pod zdaj znanimi pogoji ne podpiramo prodaje Telekoma Slovenije in menimo, da bi se postopek moral zaključiti.”

Socialni demokrati smo kritični do tega, da je večinski del ministrskega zbora, vsi trije ministri iz vrst SD so namreč glasovali proti sklepom, na nedeljski seji vlade kot skupščini lastnika bežal pred nalogo odločiti o prodaji in jo je po našem mnenju po nepotrebnem znova preložil na članice in člane nadzornega sveta SDH, ki za sprejete odločitve odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. Vlada kot skupščina v nedeljo sicer niti ni imela formalnih vsebinskih možnosti za odločanje o soglasju k prodaji Telekoma, saj morajo biti osnova za kakršno koli odločanje nadzornega sveta ali skupščine, namreč vse informacije, te pa so znane, ko je parafirana kupoprodajna pogodba. Vlada bi po našem mnenju lahko v sprejela mnenje nadzornega sveta SDH, ki ni dal soglasja k prodaji in kot skupščina ugotovila, da se postopek prodaje zaključi.

Socialni demokrati vztrajamo, da bi se postopek prodaje Telekoma Slovenije moral zaustaviti, saj je ponujena cena za Telekom tako zelo nizka, da se morebitna pogodba ne bi smela imenovati kupoprodajna, ampak darilna. Prodajna vrednost Telekoma s 30-odstotno prodajno premijo bi morala biti namreč vsaj 1,2 milijarde evrov. Prav tako v SD menimo, da kupec sklad Cinven ni strateški partner iz razloga, ker ne izhaja iz dejavnosti oziroma panoge, ki je predmet prevzema, ravno tako ni dolgoročno odgovorni lastnik. Socialni demokrati sicer menimo, da je strateški kupec tisti, ki je iz panoge, je dolgoročen lastnik, trenutni kupec pa ni ne eno in ne drugo. Gre namreč za britanski sklad tveganega kapitala, ki podjetje kupi in po nekaj letih po mnogo višji ceni proda naprej.
 
Vlada Republike Slovenije je namreč 16. maja 2013 na svoji redni seji sprejela dopolnilo besedila predloga sklepa Državnega zbora o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenske odškodninske družbe, Modre zavarovalnice, DSU, družbe za svetovanje in upravljanje in Posebne družbe za podjetniško svetovanje in pri tem izrecno zapisala, da je razlog in s tem cilj  prodaje Telekoma, da se le-ta proda strateškemu investitorju, ki bo dolgoročno zagotavljal učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj družbe in njenih hčerinskih družb in pozitiven vpliv na razvoj sektorja elektronskih komunikacij. Na tej podlagi je 6. junija 2013 Državni zbor o tem tudi sprejel sklep. Ker s prodajo Telekomu skladu Cinven, ki po nobenem parametru ni strateški kupec, ne bi bili doseženi cilji o strateškem kupcu kar je kot razlog za prodajo državnih deležev Telekoma d.d. opredelila Vlada RS in sprejel Državni zbor RS.

Prav tako so zaveze države, ki jih želi kupec Cinven za poplačilo morebitnih izgubljenih tožb v primeru Telekoma, za stranko SD nesprejemljive. Gre za pogoje kupca, ki so ob sicer že tako izrazito nizki kupnini, v izrazito škodo prodajalca. Upoštevajoč navedeno je potrebno te dodatne zahteve kupca vrednotiti tudi pri presoji cene, ki jo kupec ponuja in, ki je že sicer izjemno nizka. Zaveze države v primeru izgube tožb je tako potrebno presojati z vidika višine kupnine, pri tem pa se ob tako nizki kupnini utemeljeno postavlja vprašanje ali bo realizirano načelo enake vrednosti dajatev obeh pogodbenih strank, ki je eno temeljnih načel Obligacijskega zakonika v njegovem 8. členu. V primeru dodatnega sprejema zaveze prodajalca v primeru izgubljenih tožb in izrazito nizke cene, bi v primeru sklenitve takšne pogodbe lahko govorili o oderuški pogodbi iz 119. člena Obligacijskega zakonika in sklenitev takšne pogodbe lahko šteli za nično.

Poleg tega so se v medijih v zvezi s prodajo Telekoma pojavili tudi sumi o povezanem delovanju sklada Cinven in Deutsche Telekoma, ki jih SDH ni prijavil pristojnim organom, zato ti sumi niso bili nikoli niti raziskani, niti niso bili ovrženi. V primeru, da bi bili ti sumi kdaj potrjeni kot resnični, bi bil že sklenjeni pravni posel s skladom Cinven ničen.

Zaradi vseh navedenih argumentov Socialni demokrati pod takšnimi pogoji ne podpiramo prodaje Telekoma Slovenije in menimo, da bi se moral postopek zaključiti. Socialnim demokratom pa se nam zdi tudi neodgovorne ravnanje, da nekateri visoki vladni predstavniki napeljujejo nadzornike SDH k odločitvi, da dajo soglasje k prodaji.

Minister Židan na zasedanju FAO v Rimu pridobiva podporo svetovnemu dnevu čebel, ki ga predlaga Slovenija

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se v Rimu udeležuje zasedanja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), je na več dvostranskih srečanjih predstavil slovensko pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Pobuda dobiva naklonjenost držav z vsega sveta. Židan se je v Rimu sestal s predstavniki držav, ki predsedujejo regionalnim skupinam FAO (Indonezija, Panama, Sudan, Alžirija, ZDA in Avstralija), Turčijo, Kitajsko in generalnim sekretarjem mednarodne čebelarske zveze Apimondie Ricardom Jannoni-Sebastianinom.

Židan s prestavnico ZDA na zasedanju FAO

Sogovorniki so pobudo podprli in zagotovili, da bodo informacijo oz. slovensko pobudo prenesli tako v države, iz katerih prihajajo, kot državam v regionalnim skupinam, ki jim predsedujejo. Odziv predstavnikov držav je bil izrazito pozitiven, se pa je pojavilo tudi mnenje, da se pomena čebel, opraševanja in čebelarstva nasploh na področju prehranske varnosti in varovanja okolja že dolgo zaveda ves svet, vendar aktivno ni še nihče prišel pred svetovno javnost s to pobudo.

Židan s prestavniki Kitajske na zasedanju FAO

Gre za države, ki zastopajo svetovno prebivalstvo v FAO: Indonezija predseduje regionalni skupini Azija (25 držav), Panama regionalni skupini Latinska Amerika in Karibi (33 držav), Sudan regionalni skupini Bližnji vzhod (21 držav), Alžirija regionalni skupini Afrika (49 držav), ZDA regionalni skupini Severna Amerika (poleg ZDA še Kanada), Avstralija pa sopredseduje regionalni skupini Jugozahodni Pacifik (16 držav). Regionalni skupini Evropa predseduje Madžarska, s predstavniki katere se bo srečal tudi minister Židan, je slovensko pobudo podprla že v preteklosti, poleg tega pa kot prva že v praksi izvaja medeni zajtrk po zgledu Slovenije. S Kitajske je bila posredovana široka podpora slovenski pobudi, predstavnik Turčije pa je obljubil takojšnje posredovanje Ankari, da Slovenija dobi tudi formalno podporo.

Židan s prestavnikom Paname na zasedanju FAO

Židanu je sicer izkušen predstavnik v FAO predlagal druge možnosti, kako bi Slovenija dobila potrebno podporo v Združenih narodih za razglasitev svetovnega dneva čebel – med drugim sodelovanje več držav kot sopodpisnic pri projektu vložitve pobude. Minister se je srečal tudi z generalnim direktorjem FAO Josejem Grazianom da Silvo, ki mu je predstavil pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel, ter predstavniki Irana. V okviru konference FAO bo Židan sicer sodeloval v ministrski razpravi o pomenu socialne varnosti za trajnostni razvoj kmetijstva.

Židan s prestavniki Turčije na zasedanju FAO

Ministrica Kopač Mrak nadaljuje z obiski slovenskih podjetij zaradi boljše priprave celovitih vladnih reform

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je skupaj z državnim sekretarjem Petrom Pogačarjem obiskala podjetje Boxmark v Kidričevem, ki zaposluje skoraj 2000 oseb. “Nadaljujemo z obiski slovenskih podjetij, da bi se na terenu seznanili z morebitnimi težavami ter da lahko v prihodnje ob celovitih reformah, ki jih snuje vlada, zagovarjamo tudi interese gospodarstva” je v izjavi za medije ob robu obiska uvodoma poudarila ministrica Kopač Mrak.

Ministrica Kopač Mrak je ob tem dejala, da gre pri Boxmarku za podjetje, ki je skozi svoj obstoj dokazalo, da je kriza lahko tudi priložnost, če imaš idejo in jasen cilj, ki ga lahko dosežeš. “Predvsem pa brez vlaganja v razvoj in ljudi tega preboja ne more biti,” je dejala ministrica za delo. Ministrica Kopač Mrak je izpostavila tudi sodelovanje vodstva družbe s sindikalnimi predstavniki. Trenutno v zvezi s tem podjetjem ni pritožb pri Inšpektoratu za delo, kar kaže na dejstvo, da se je klima v podjetju bistveno izboljšala. Slovenija po besedah ministrice Kopač Mrak potrebuje dobre delodajalce, ki zaposlujejo za proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo.
 
“Podjetje Boxmark se je od nekih dodelavnih poslov v preteklosti razvil v podjetje, ki opremlja svetovne proizvajalce v najvišjem kakovostnem razredu in s tem ustvarja dodano vrednost, ki je ključna za zagotavljanje normalnih pogojev za delo ter nove zaposlitve,” je poudarila ministrica Anja Kopač Mrak in dodala, da bi takšnim delodajalcem morali nuditi vso podporo.

Generalni sekretar MORS Boris Balant: Sodelovanje, sožitje in solidarnost med generacijami so med ključnimi dejavniki za prihodnost in blaginjo naše države

Ministrstvo za obrambo izjemno dobro sodeluje s svojimi nekdanjimi zaposlenimi v obrambnem resorju, tako v Slovenski vojski, kot tudi upravnem delu ministrstva, sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v inšpektoratih, ki delujejo znotraj Društva upokojencev MORS. Društvo je dobro organizirano in prepoznavno v javnosti ter razvija bogato društveno življenje. Na srečanju, ki je organizirano vsaki dve leti, tokrat je bilo v Šempetru pri Gorici, je približno 450 prisotnih članic in članov imel čast nagovoriti generalni sekretar MORS mag. Boris Balant, ki je najbolj aktivnim članom za uspešno delo izročil tudi plaketo MORS ter priložnostna protokolarna darila.

Generalni sekretar Balant je uvodoma izrazil veliko veselje, da je prišel na srečanje, saj je v družbi članic in članov društva, ki so polni pozitivne energije in poleta, vedno prijetno. “Zato bi se vam rad iskreno zahvalil za prispevek, s katerim ste soustvarjali obrambni resor. Tak, kot je danes, razvit in sodoben, je tudi rezultat vašega dela in izkušenj. Tega se na Ministrstvu za obrambo zavedamo, zato se vaše izkušnje in morebitne sugestije za nas zelo dragocene. Cenimo, da nas seznanjate s svojim delom in opozarjate na stvari, ki bi jih lahko izboljšali. To, da ste med seboj povezani, je za nas na ministrstvu veliko priznanje in dokaz, da se zadovoljni spominjate dni, ki ste jih delovno preživeli v naši ustanovi. Ponosni smo na vas, da se tako zavzeto posvečate organizaciji družabnih, športnih, izobraževalnih, mednarodnih, spominskih in drugih dejavnosti,” je poudaril mag. Balant ter dodal, da so sodelovanje, sožitje in solidarnost med generacijami za prihodnost in blaginjo naše države med ključnimi dejavniki.

“Zavedamo se, da je domoljubje tako ljubezen do domovine kot tudi spoštovanje do starejših generacij in njihovih prizadevanj, poleg tega pa tudi odgovornost vseh nas, da svoje izkušnje in znanje prenašamo na mlajše generacije,” je v nagovoru izpostavil Balant, saj je ministrstvo za obrambo v zadnjih letih z uresničevanjem programov za starejše zaposlene, ki pripomorejo k njihovemu dostojnemu odhodu iz aktivnega dela v pokoj, “zagotovo tudi z vašo pomočjo postalo dober zgled medgeneracijskega povezovanja in sožitja, na kar smo lahko ponosni.”

Generalni sekretar Boris Balant je povedal še, da bo MORS še naprej podpiral delovanje Medgeneracijskega društva za kakovostno staranje ter medgeneracijskih informacijskih družabnih središč, saj gre za zelo dobro prakso, ki so jo skupaj z aktivnostmi ministrstva pri pripravi zaposlenih na odhod iz vojaške službe opazili tudi v širši javnosti. Upokojenkam in upokojencem je zaželel veliko zdravja in dobrega razpoloženja ter se jim zahvalil za njihov trud in za to, da so med največjimi podporniki obrambnega resorja v slovenski javnosti.

Židan: “Vlada bi lahko sprejela mnenje nadzornega sveta SDH, ki ni dal soglasja k prodaji Telekoma.”

“Socialni demokrati vztrajamo, da bi se postopek prodaje Telekoma Slovenije moral zaustaviti, saj je ponujena cena za Telekom tako zelo nizka, da se morebitna pogodba ne bi smela imenovati kupoprodajna, ampak darilna,” je v izjavi za medije poudaril predsednik SD Dejan Židan. Po oceni Židana bi morala biti prodajna vrednost Telekoma s 30-odstotno prodajno premijo vsaj 1,2 milijarde evrov. Predsednik SD Dejan Židan je komentiral nedeljsko odločitev vlade, ki je končno odločanje o prodaji vrnila SDH. Kot je pojasnil, smo bili na kolegiju vodstva stranke kritični do tega, da ministrski zbor “beži pred nalogo” odločiti o prodaji. Odločitev prelaga na članice in člane nadzornega sveta SDH, ki za sprejete odločitve odgovarjajo tudi s svojim premoženjem, je opozoril Židan.

“Želim jim tudi javno povedati, da z njimi sočustvujem, tisto, kar večina ministrskega zbora ni zmogla, torej prevzeti odločitev na lastna ramena, se je kot breme odločitve potisnilo na njihova ramena, zato razumem, da jim je težko,” je pojasnil Židan. Po njegovih besedah sicer vlada v nedeljo niti ni imela formalnih vsebinskih možnosti za odločanje o soglasju k prodaji Telekoma. Osnova za kakršno koli odločanje nadzornega sveta ali skupščine so namreč vse informacije, te pa so znane, ko je parafirana kupoprodajna pogodba, je pojasnil. Zato se tudi sprašuje, kako je sploh mogoče, da bi nadzorni svet SDH odločal o tem. “Vlada bi lahko v nedeljo sprejela mnenje nadzornega sveta, ki ni dal soglasja k prodaji,” je poudaril Židan.

Predsednik SD je še povedal, da vlada ne more odločati, kdo je strateški kupec, ker gre za strokovno-ekonomsko vprašanje, sporno pa je tudi, ali lahko da vlada jamstvo brez omejitev za vse morebitne izgubljene tožbe pred sodišči in regulatorji, kar lahko državni proračun ogrozi za več sto milijonov evrov. Predsednik SD je ob tem opozoril, da bi bilo iz izjav po nedeljskem vladnem posvetu mogoče sklepati, kot da niso sedeli na isti seji. Premier Cerar je namreč dejal, da je vlada razjasnila odprti vprašanji glede mehanizma razdelitve tveganj oziroma jamstva države s tega naslova ter glede pojma strateškega lastnika. Vendar pa vlada po Židanovem prepričanju ne more odločati o tem, ali je nekdo strateški kupec ali ne, saj da gre za povsem strokovno vprašanje.

“Socialni demokrati sicer menimo, da je strateški kupec tisti, ki je iz panoge, in ki je dolgoročen lastnik, trenutni kupec pa ni ne eno in ne drugo,” je povedal predsednik SD. Je pa Židan ob tem še dodal, da Socialni demokrati obstoja v koaliciji ne pogojujemo z razpletom postopka prodaje Telekoma, saj prodajni paket 15 podjetij, ki ga je sprejel DZ v mandatu prejšnje vlade, ni bil predmet koalicijske pogodbe.