Ministrici Katič in Kopač Mrak ter minister Židan na vladnem delovnem obisku Notranjsko-Primorske regije

Ministrski zbor se je v sredo, 3. junija mudil v Notranjsko – Primorski regiji, ki obsega občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna ter se ponaša z ugodno lego in prometnimi povezavami z drugimi regijami, pesti pa jo nižja konkurenčnost gospodarstva. Delovni obisk je vlada začela s dopoldanskim posvetom na Snežniškem gradu v Loški dolini, kjer so se ministri seznanili s potekom sanacije po žledolomu ter ukrepi za oživitev lesno-predelovalne industrije, sklenila pa pozno popoldne v Postojni na posvetu z župani o regionalnem razvojnem dialogu, kjer so govorili o najbolj aktualnih problematikah posameznih občin in regije kot celote.

Skupinska foto vlada na obisku Notranjske

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v okviru vladnega obiska regije najprej skupaj z ministricama za izobraževanje in za zdravje obiskala Vzgojni zavod Planina. Ministrice so se v zavodu seznanile s problematiko nameščanja otrok v vzgojne zavode. Na sestanku so ministrice direktorici zavoda obljubile, da se bodo skupaj lotile problametike otrok, ki so nastanjeni v vzgojne zavode in k pripravi rešitev pozvale tudi ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za notranje zadeve.

Kopač Mrak na Planini

Kopač Mrak v domu na Planini

V Ilirski Bistrici je ministrica Kopač Mrak obiskala Center za socialno delo ter Center za otroke in mladostnike Sonček, ki deluje v okviru centra za socialno delo. Ministrica je ob tem poudarila, da jo veseli, da ilirskobistriški župan Emil Rojc iz vrst SD zelo dobro sodeluje s centrom, kar se kaže na primerih dobrih programov in projektov namenjenih občanom in občankam Ilirske Bistrice. Otroci v centru Sonček pa so ministrici pripravili prav prisrčen sprejem in jo posladkali z doma spečenimi dobrotami. Za zaključek vladnega obiska je ministrica Kopač Mrak obiskala še zaposlitveni center Karso. Osnovni namen centra Karso je zaposlovanje in usposabljanje invalidov, ki imajo pravico do zaposlitve na zaščitena delovna mesta. Karso uspešno deluje na več področjih, trenutno je v podjetju zaposlenih 15 ljudi, od tega 10 na zaščitenih mestih.

Kopač Mark v centru Karso

Kopač Mrak in Peter Svetina direktor centra Karso

Kopač Mrak in Rojc v Sončku Ilirska Bistrica

Kopač Mrak in sončki v Ilirski Bistrici

Kopač Mrak v CSD Ilirska Bistrica

V okviru vladnega delovnega obiska v Notranjski – Primorski regiji si je kmetijski minister mag. Dejan Židan najprej ogledal kmetijo Pri Ivankotovih v Premu, kjer so mu predstavili delovanje kmetije. V nadaljevanju svojega programa obiska je uvodoma nagovoril udeležence 15. vrha kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu, ki ga je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, na katerem je bila med drugim predstavljena ocena razmer v kmetijstvu in živilstvu ter poslovanje panoge v letu 2014. Popoldne se je minister Židan srečal z vodstvom podjetja Delamaris Kal v Pivki, kjer si je tudi ogledal proces predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov. Gre za eno izmed uspešnejših slovenskih investicij na področju proizvodnje in predelave rib, saj je podjetje Delamaris Kal prejelo kar 3,5 mio EUR evropskih nepovratnih denarnih sredstev iz Programa razvoja ribištva 2007-2013, medtem ko je celotna investicija preselitve obrata znašala 6,4 mio EUR.

Židan na vrhu v Portorožu

Židan v podjetju

Kot zadnjo lokacijo v okviru vladnega regijskega obiska je minister Židan obiskal Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni, kateri je bilo konec leta 2013 z odločbo o podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdnih površin za dobo 10 letih podeljenih 50 hektarjev državnih gozdnih površin. Minister Židan se je na srečanju z vodstvom seznanil z delovanjem šole, ogledal pa si je tudi kako dijaki v praksi upravljajo z gozdnimi površinami in z novo žago. Na zaključnem srečanju ministrske ekipe z predstavniki regije je kmetijski minister Dejan Židan navedel, da naj bi pri iglavcih do konca leta dosegli 80- do 90-odstotno sanacijo, pri listavcih pa naj bi sanacijo zaključili do leta 2017. Glede odprave posledic lanskega žledoloma je minister ocenil, da se s sanacijo spopadajo razmeroma dobro.

Židan na lesarski šoli

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je dopoldne najprej udeležila delovnega posveta Vlade Republike v Pristavi pri gradu Snežnik, kjer so razpravljali o odpravi posledic žledu, solidarnostnem skladu in oživitvi lesno pridelovalne industrije ter upravljanju z gozdovi. Nato se je skupaj s sodelavci odpravila na osrednje vadišče Slovenske vojske na poligonu Poček, kjer se je v objektu Bile srečala z županom Igorjem Marentičem in predstavniki Občine Postojna ter člani Koordinacijske skupine za izvajanje dogovora med MORS in občino o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju Občine Postojna. Na podlagi dela koordinacijske skupine je ministrstvo za obrambo v zadnjem letu dni izboljšalo obveščanje javnosti o dogajanju na osrednjem vadišču Slovenske vojske. Napredek je bil narejen na področju varstva okolja in monitoringa, zmanjšana je tudi uporaba varnostnih con.

Katičeva in Bizjak v Postojni

Obrambna ministrica Katič je v izjavi za medije po srečanju povedala, da je srečanje potekalo kvalitetno, tako kot tudi potekajo dogovori med občino Postojna in ministrstvom za obrambo v preteklem času, od decembra 2014 dalje. Ministrica je s sodelovanjem zadovoljna, saj koordinacijska skupina, ki je oblikovana s strani občine in ministrstva, odlično opravlja delo. Zato Katičeva pričakuje, da bomo vse skupaj, probleme, ki nastajajo ob takem objektu in ob prisotnosti Slovenske vojske uspešno reševali tudi v prihodnje. Ob tem je opozorila na pomen usposobljenosti Slovenske vojske za izvajanje nalog, med katerimi sta temeljni zagotavljanje varnosti državljanov in ohranjanje suverenosti države.

Katičeva in Bizjak na Počku

Kot je dejala Katičeva, je vadišče Poček eden od najpomembnejših objektov Slovenske vojske, zato želimo tu ostati in če bo javnost sprejela, da gre za našo vojsko, se bo razmerje do tega spremenilo, sploh ker je sodelovanje med ministrstvom za obrambo in občino Postojna zdaj bistveno boljše. Na novinarsko vprašanje glede treh pobud za presojo ustavnosti Uredbe o DPN OSVAD je ministrica Katič dejala, da na ministrstvu čakajo na odločitve Ustavnega sodišča in jih bodo spoštovali. Pojasnila je, da ministrstvo pripravlja javni razpis za celovito, neodvisno in strokovno izvajanje nadzora vpliva Slovenske vojske na okolje, ki bo vključeval meritve tal, zraka, vode, hrupa ter raznolikosti favne in flore. Glede odškodnin Občini Postojna oziroma njenim prebivalcem se ministrica Katič zavzema za dolgoročno rešitev, ki jo poskušajo doseči v okviru koordinacijske skupine.

Katičeva na Počku

Ministrica Katič se je nato na vadbišču Poček seznanila z dejavnostmi Slovenske vojske na poligonu in s predvideno investicijo na objektu Slovenske vojske na Bilah. V nadaljevanju si je obrambna ministrica skupaj s premierjem in kulturno ministrico ter županom Občine Pivka ogledala tudi Park vojaške zgodovine v Pivki, kjer hranijo vse več edinstvenih primerkov vojaške tehnike in opreme iz polpretekle zgodovine. Po obisku Pivke se je ministrica Katič s sodelavci MORS sestala z županom Občine Ilirska Bistrica Emilom Rojcem in članoma koordinacijske skupine glede uporabe strelišča Bač s strani občine. Nato je namreč ministrica z županom podpisala sklep o ustanovitvi koordinacijske skupine s strani MORS in Občine Ilirska Bistrica, ki bo še izboljšal sodelovanje med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo. Pozno popoldne pa se je tudi ministrica Katič udeležila skupnega vladnega srečanja v Postojni, kjer je bilo govora o regionalnem razvojnem dialogu za Notranjsko – Primorsko regijo.

Katič in Cerar v Pivki

Katičeva v Pivki

Široka podpora osnutku zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO

Javne predstavitve osnutka Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin se je udeležilo več kot 70 predstavnikov stanovskih in nevladnih organizacij, interesnih združenj, znanstvenih in strokovnih institucij, podjetij ter poslanki Državnega zbora. Razprava je ponovno pokazala, da ima zainteresirana javnost jasno oblikovana stališča do pridelave gensko spremenjenih rastlin. Kljub delu strokovne javnosti, ki podpira pridelavo tovrstnih rastlin, v veliki večini prevladuje mnenje, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji prepovedati. Ta se namreč ne sklada z modelom trajnostnega razvoja kmetijstva, ki svojo konkurenčnost gradi na kakovosti in višji dodani vrednosti kmetijskih proizvodov ter ohranjeni naravi in biodiverziteti. Prav tako je treba upoštevati razdrobljeno posestno in parcelno strukturo slovenskih kmetij, ki omogoča sobivanje ekološkega in konvencionalnega kmetijstva samo, če se v konvencionalnem kmetijstvu ne goji gensko spremenjenih rastlin.

Smer razvoja slovenskega kmetijstva brez gojenja gensko spremenjenih rastlin je začrtana v Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je sprejel Državni zbor v letu 2011 in v kateri je predvidena prepoved gojenja GSO.

V javni razpravi, ki je potekala od 29. aprila do 29. maja, pa je ministrstvo za kmetijstvo prejelo 106 pisnih odzivov na osnutek zakona. V 96 primerih je bila izražena podpora, nasprotovanje predlogu je bilo izraženo v enem primeru, v preostalih primerih pa so bile predlagane dopolnitve osnutka zakona. Ti se v večini primerov nanašajo na sestavo in naloge komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin, okrepitev področja kontrole gensko spremenjenih rastlin in določitev uradnega laboratorija za analize ter ustreznejšo uporabo imena za gensko spremenjene rastline. Ministrstvo bo predloge proučilo in nanje podalo stališča.

Ministrstvo za kmetijstvo je osnutek zakona pripravilo na podlagi evropske direktive Direktiva (EU)2015/412 EP in ES z dne 11.3.2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju., ki je bila sprejeta marca letos, veljati pa je začela 2. aprila. Ta državam članicam omogoča, da na svojem ozemlju prepovedo ali omejijo gojenje GS rastlin, in sicer na podlagi drugih argumentov, kot so znanstveni, ki jih presoja Evropska agencija za varno hrano in s katerimi EU že sedaj ščiti zdravje ljudi in živali ter preprečuje morebitne negativne vplive gensko spremenjenih rastlin na okolje.

Osnutek zakona predvideva možne ukrepe za omejevanje ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, pogoje in postopke za njihovo sprejetje in odpravo ter vloge deležnikov, ki bodo pri teh postopkih sodelovali. Osnutek zakona predvideva presojo o omejitvi ali prepovedi gojenja v Sloveniji ločeno za vsako posamezno gensko spremenjeno rastlino posebej, ki bo v prihodnje dobila dovoljenje za pridelavo v EU. Hkrati pa osnutek zakona vključuje tudi zahtevo za takojšnjo geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za gojenje tistih gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje za pridelavo v EU ali pa so v postopku njegove pridobitve.

V EU trenutno goji gensko spremenjeno koruzo pet držav članic: Španija, Portugalska, Češka Slovaška in Romunija, devet držav pa je gojenje tovrstnih rastlin na svojem ozemlju omejilo ali prepovedalo: Avstrija, Bolgarija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Poljska in Francija. V EU je trenutno dovoljeno gojiti le eno gensko spremenjeno rastlino, in sicer koruzo MON810. V postopku odobritve pa je še osem gensko spremenjenih rastlin za gojenje, šest sort koruze, ena sladka koruza in ena soja. Te gensko spremenjene sorte so odporne na določene vrste herbicidov ali/in insektov.

Ministrica Kopač Mrak vlado seznanila z informacijo o pripravi ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z informacijo ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak o pripravi ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim državljankam in državljanom Slovenije in naložila pristojnim ministrstvom, da čim prej izvedejo aktivnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) bo o izvedenih aktivnostih poročalo vladi do konca meseca junija. V Sloveniji se zaradi dalj časa trajajoče ekonomske krize kljub pomoči države preko socialnih transferjev (1,2 milijarde evrov letno) srečujemo s povečanjem števila družin in posameznikov, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Učinki krize so izčrpali ljudi in v veliki meri zmanjšali njihov potencial vrnitve na trg dela za aktivno reševanje njihovih slabih življenjskih pogojev.

Vlada se zaveda težke situacije, v kateri se nahajajo državljanke in državljani, zato že od februarja pripravlja širši dogovor med različnimi deležniki o odpisu dolgov, rešitve na področju deložacij ter ureditev problematike zaračunavanja stroškov, povezanih z vpogledom v tekoče račune prebivalcev. Nabor ukrepov se osredotoča na tri ključna področja, ki najbolj bremenijo družine. Cilj ukrepov je zagotoviti predpogoje za hitro ukrepanje in takojšnjo pomoč tistim družinam in posameznikom, ki nujno potrebujejo podporo in pomoč.

Nabor ukrepov:

1. Odpis dolgov / terjatev

Ukrep odpisa terjatev, ki jih imajo do družin njihovi stanodajalci, lokalna samouprava, komunalna podjetja in dobavitelji energentov, banke ter država, in sicer za terjatve, ki jim je rok plačila potekel najkasneje 31. 12. 2014. Gre za terjatve, ki so z vidika upnika praktično neizterljive, hkrati pa dolžnikom (posameznikom in družinam) onemogočajo sprotno poravnavanje tekočih obveznosti, kar ima za posledico nadaljnje kopičenje dolgov. V pripravi in usklajevanju je dogovor, ki ga bomo sklenili skupaj z različnimi upniki in v katerem bo jasno in natančno opredeljen namen odpisa, postopek, višina odpisanih sredstev ter roki in upravičenci za uveljavljanje odpisa dolgov.

2. Pomoč osebam, ki jim grozi prisilna izselitev oziroma so že bile deložirane

Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo (CSD) na območju celotne države v zadnjih letih ugotavljamo bistveno povečanje števila posameznikov in družin, ki so bili zaradi neplačevanja stanovanjskih stroškov in tekočih obveznosti izseljeni iz stanovanj.

V okviru tega ukrepa je načrtovano: 
– obveščanje in informativna gradiva, s katerim bomo skušali opozoriti na učinkovitost pravočasnega reševanja problematike povezane z deložacijo in informirati o zakonodajnih podlagah in drugih načinih reševanja v primerih, ko družini sledi deložacija. Centre za socialno delo je treba takoj obvestiti o kopičenju dolgov, ko obveznosti niso plačane nekaj mesecev. Na ta način bo s pomočjo centra lažje dosežen dogovor o obročnem plačilu ali zamiku plačila in do same deložacije ne bo prišlo.
– sprememba stanovanjske zakonodaje, kjer bomo preučili možnosti podaljšanje minimalnega roka, v katerem mora biti odpravljen razlog za začetek postopka deložacije ter iskali rešitve, ki bi dale možnost za dodelitev izredne pomoči občine pri uporabi stanovanja tudi najemnikom tržnih stanovanj, ki se znajdejo v izjemnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati oz. jih ne morejo predvideti.
– aktiviranje in uporaba nezasedenih stanovanj, s katerimi razpolaga Republika Slovenija.
– vzpostavitev posebnega mehanizma, iz katerega se zagotavlja podpora in pomoč osebam, ki so bile deložirane in so začasno nastanjene v stanovanjskih objektih, ki so last Republike Slovenije.

3. Razrešitev problematike poplačila stroškov bank pri izvajanju sklepov o izvršbah

Številni prejemniki socialnih transferjev se srečujejo s situacijo, ko jim banke zaračunavajo nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi. Ker gre za prejemnike socialnih transferjev, ki so namenjeni preživetju, ostanejo le-ti brez pomembnega dela sredstev, upniki pa se vseeno ne morejo poplačati, tako da dolg vseeno ostane. Ministrstvo za pravosodje je zato v dogovoru z MDDSZ pripravilo spremembo Zakona o izvršbi, ki določa, da se banke iz sredstev, ki so izvzete iz izvršbe, ne morejo poplačati. Nekaterim od teh dolžnikov pa banke tudi zaprejo račune. Ker se na te prejemke v postopku izvršbe ne sme poseči, bi bilo smiselno, da se ti prejemki nakazujejo na izbrani način. Za to bo uporabljen sistem predplačniške kartice, ki omogoča kartični način poslovanja brez bančnega računa, za katerega se bodo upravičenci odločili prostovoljno.

Nakazila, ki bodo možna na to kartico, bodo izključno tista, ki jih upravičenci dobijo s strani države: denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek pri prejemnikih denarne socialne pomoči in državna štipendija.

Upravičenci do ukrepov

Za izvedbo naštetih ukrepov so predvideni jasni kriteriji in pravila, ki hkrati ne prinašajo dodatnega administrativnega dela za centre za socialno delo, saj bo uveljavljanje potekalo preko že izdanih odločb:
a) prejemniki denarne socialne pomoči – (odločba CSD iz maja 2015 ali kasneje)
b) prejemniki varstvenega dodatka – (odločba CSD iz maja 2015 ali kasneje)
c) prejemniki otroškega dodatka iz 1. in 2. dohodkovnega razreda
d) prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu ob upoštevanju posebnih okoliščin v katerih živi družina, s posebno odločbo/mnenjem (o dodatku za nego otroka, o dodatku za velike družine, mnenje humanitarne organizacije o upravičenosti).

Izpolnjevanje naštetih pogojev se ugotavlja na podlagi uradnih evidenc, ki jih imajo o naštetih prejemkih centri za socialno delo.

Nosilci aktivnosti in njihove naloge na ravni države

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri pripravi paketa ukrepov sodeluje s predstavniki lokalne skupnosti, bankami, podjetji, humanitarnimi organizacijami in ministrstvi v Vladi Republike Slovenije.

Državna sekretarka Strniša: Z novim zakonom do ureditve in oživitve agrarnih skupnosti

Predlog zakona o agrarnih skupnostih predvideva pomembne novosti, ki bodo po pričakovanjih kmetijskega ministrstva prispevale k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Za posle izven rednega upravljanja bo po novem potrebno nižje soglasje članov, uredili pa bodo tudi nerešene dedne postopke. Gre za sistemski zakon, ki so ga člani agrarnih skupnosti in drugi subjekti čakali več let. “Leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, kar je v naslednjih letih povzročilo precej težav,” je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša.

Za posle izven rednega upravljanja je bilo namreč potrebno 100-odstotno soglasje članov, kar je bilo v praksi težko doseči, saj se članstvo v posameznih agrarnih skupnostih giblje od tri do 513, prav tako niso bili povsod zaključeni dedni postopki. Čeprav se je pred nekaj leti potrebno soglasje za nekatere posle izven rednega upravljanja znižalo na 75 odstotkov, to vseh težav ni odpravilo. Predlog novega zakona določa, da bodo lahko posle izven rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju.

“V praksi bo to pomenilo, da bo možno z večino, ki je dosegljiva, sklepati posle, kot je oddajanje v najem, pridobitev gradbenega dovoljenja ali odprodaja kakšne parcele,” je povedala Strniša. Premoženje je načeloma sicer nedeljivo, zakon pa določa nekatere izjeme, npr. prodajo stavbne parcele, investicije, ki so v javnem interesu, prodajali pa bodo lahko tudi manjše parcele, ki se ne držijo kompleksa agrarne skupnosti. “Načeloma pa naj se parcele ne bi prodajale. Lahko se pa proda članski delež, če nekdo ne želi biti več član agrarne skupnosti,” je dejala državna sekretarka.

Predlog zakona agrarne skupnosti sicer ohranja kot združbe civilnega prava. “Kljub nekaterim pobudam jih nismo preoblikovali v pravne osebe, saj so ocenili, da bi bil to prehud poseg v lastnino,” je pojasnila Strniša. Uredili bodo tudi nerešene dedne postopke. Andrej Hafner iz službe za pravne zadeve na kmetijskem ministrstvu, ki je vodil delovno skupino za pripravo tega zakona, je pojasnil, da bodo morale upravne enote v enem letu preveriti status oseb v zemljiški knjigi in v primeru nerešenih postopkov podatke predložiti sodiščem, ki bodo morala v treh mesecih začeti postopke dedovanja. Hafner se zaveda, da bo to trajalo nekaj časa, vendar je te zadeve treba urediti.

Te agrarne skupnosti se bodo lahko po novem zakonu organizirale, ko bodo dedni postopki urejeni, v drugih agrarnih skupnostih, ki s temi postopki nimajo težav, pa bodo lahko občni zbor, na katerem se bodo konstituirale po novem zakonu, izpeljali prej. Strniša pričakuje, da bodo večje in bolj aktivne skupnosti to storile čim prej, ostale pa bodo sledile kasneje. Predlog zakona sicer ne določa roka, do kdaj se morajo agrarne skupnosti registrirati po novem zakonu. Možno je, da se kakšna manjša, ki deluje dobro, niti ne bo. “Zakon ne sili agrarnih skupnosti, da se nujno preoblikujejo po tem zakonu,” je dejala Strniša. Po njihovi oznaki se bo sicer vedelo, po katerem zakonu delujejo. Register skupnosti bodo začeli po novem voditi 1. januarja.

Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo 77.486,47 hektarja zemljišč, kar predstavlja 3,67 odstotka celotne površine države. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, večina upravlja površine v velikosti od 15 do 300 hektarjev, nekatere pa tudi več tisoč hektarjev. Največ agrarnih skupnosti, 63, je v upravni enoti Sežana, sledijo pa Kočevje, Radovljica, Postojna in Nova Gorica. V DZ bodo z obravnavo predloga zakona, ki ga je vlada potrdila konec maja, verjetno začeli septembra, na ministrstvu pa pričakujejo, da bodo z njim omogočili predvsem bolj normalno in življenjsko upravljanje agrarnih skupnosti, je sklenila Strniša.

Socialni demokrati smo odločno za sprejem beguncev v Slovenijo

V petek, 29. maja 2015, je bilo na ustanovni seji novega Sveta SD za zunanje zadeve, ki mu predseduje evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, sprejeto jasno stališče glede predloga Evropske komisije (EK) za reševanje begunske krize: predlog je treba podpreti, Slovenija naj v naslednjih dveh letih sprejme 702 begunca. Stališče Sveta SD za zunanje zadeve je danes podprlo tudi Predsedstvo SD.



“Socialni demokrati smo enotni glede beguncev, ki so zaradi neživljenjskih razmer primorani zapuščati matične države in pomoč poiskati v Evropi. Menimo, da jim moramo v državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, ponuditi roko in omogočiti človeku dostojno življenje. Čas je, da tudi v praksi pokažemo, da nam ni vseeno, če so kršene človekove pravice, zlasti če gre za temeljno človekovo pravico – pravico do življenja.

Ljudi v stiski, katerih življenje je ta hip odvisno od naše solidarnosti, ne moremo pustiti v rokah usode, zato Socialni demokrati pozivamo vlado, naj sprejme predlog EK in ob predvidenem finančnem nadomestilu, ki znaša 6.000 evrov za vsakega pribežnika, zagotovi ustrezne kapacitete za njihovo namestitev. Pri tem poudarjamo, da bo pomoč učinkovita le, če bomo oblikovali učinkovitejšo politiko integracije in če bomo slovensko javnost na čim bolj primeren način seznanili s sprejemom beguncev in njihovim vključevanjem v slovensko družbo.

Zavedati se moramo, da so migracije stalen pojav, ki se ga ne da ustaviti ali nadzorovati; ljudje iz drugih držav in kultur lahko bogatijo slovenski prostor in prispevajo k razvoju Slovenije. Nenazadnje smo Slovenija, Evropa in svet ljudje, pred nami pa je priložnost, da pokažemo, kaj pomeni biti solidaren. Biti človek.”

Židan do konca junija pričakuje dogovor o ekološki uredbi v vseh državah članicah EU

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan pričakuje, da bodo resorni ministri EU še do konca junija, ko se izteče latvijsko predsedstvo, dosegli dogovor, v skladu s katerim v ekološki hrani, ki se prodaja v EU, ne bodo dovoljene nobene prepovedani snovi. V Sloveniji to že velja, v nekaterih drugih članicah pa ne.

“Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so danes v Rigi zaključili dvodnevno neformalno srečanje, ki je bilo ekološko obarvano. Iskali so namreč rešitve, s pomočjo katerih bi do konca junija oz. zaključka latvijskega predsedovanja sklenili kompromis o skupni ekološki ureditvi na ravni EU,” je za slovenske medije povedal minister Židan. “Opažamo, da v večini držav ekološka pridelava narašča. Evropska ekološka hrana ima enoten znak, težava pa je v tem, da imajo posamezne države različne kriterije, kaj je ekološka hrana in kaj ni,” je pojasnil minister iz vrst SD.

Nekatere države imajo zelo stroge kriterije; v Sloveniji denimo velja ničelna toleranca do nedovoljenih snovi v ekološki hrani. “To v praksi pomeni, da kateremukoli kmetu, pri katerem najdejo prepovedane snovi, takoj odvzamejo certifikat, nekatere druge države pa so glede tega precej bolj liberalne,” je povedal Židan. Članice se zato že nekaj mesecev pogajajo, kako priti do enotnih standardov. “Smo zelo blizu. Dogovorili smo se, da bo naslednje zasedanju kmetijskih ministrov EU čez dva tedna v Luksemburgu trajalo tako dolgo, dokler se dokončno ne dogovorimo in ‘zapremo’ ekološke uredbe,” je dejal slovenski kmetijski minister.

Ker vedno več držav zastopa stališče, da je nujna ničelna toleranca, Židan verjame, da kompromisa o morebitnih minimalnih pragovih za nedovoljene snovi v ekološki hrani, kar predlagajo nekatere države, ne bo in da bo na koncu obveljalo to, da ekološka hrana ne sme vsebovati nedovoljenih snovi. Poleg tega je odprto še vprašanje, kako pogosto nadzorovati kmetije, trgovske verige in tiste, ki izvajajo transport.

“Mi zastopamo stališče, ki je usklajeno s slovenskimi kmeti, da je treba nadzor izvesti enkrat letno. Stalen nadzor je koristen za pridelovalce, po drugi strani pa tudi poveča zaupanje potrošnika do ekološke hrane,” je pojasnil Židan. V Sloveniji je v ekološko kmetovanje vključenih vedno več kmetijskih gospodarstev. Leta 1999 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 300 kmetijskih gospodarstev, zdaj pa je teh kmetij že več kot 3000. K temu je po ministrovem mnenju prispevala tudi skupna kmetijska politika.

Minister Dejan Židan se je ob robu zasedanja z madžarskim kolegom Sandorjem Fazekasem dogovoril tudi, da bosta Slovenija in Madžarska pred mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom Agra, ki bo avgusta tradicionalno potekal v Gornji Radgoni, v Sloveniji organizirali ministrsko srečanje na temo Evrope brez gensko spremenjenih organizmov. Na njem pričakujeta tudi luksemburškega ministra za kmetijstvo Fernanda Etgena, ki bo takrat predsedoval kmetijskim ministrom EU, in številne druge visoke goste.

Han: V SD pričakujemo pojasnila ministrstva za finance glede prevzema delnic Save s strani DUTB

Socialni demokrati smo zgroženi nad zaplembo delnic Save in s tem tretjine slovenskih hotelskih kapacitet, ki si jih je prilastila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). S prevzemom upravljanja 41 hotelov je DUTB takorekoč povozil vladno strategijo upravljanja z državnim premoženjem, kar je za Socialne demokrate povsem nedopustno.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v današnji izjavi novinarjem napovedal, da bodo na četrtkovem vrhu koalicije od pristojnih ministrstev zahtevali pojasnila, zakaj je do prevzema upravljanja hotelov s strani DUTB prišlo, če ne Kad ne Slovenski državni holding (SDH), ki je solastnik teh hotelov, o takšni nameri nista bila obveščena. Ob tem je spomnil, da so ministri v predlog strategije upravljanja državnih naložb, ki pa je še v parlamentarni obravnavi, zapisali, da je turizem v Sloveniji pomembna panoga in da je družba Sava uvrščena med pomembna podjetja, celo s pogojem razpršenega lastništva. To po njegovem mnenju ne gre skupaj, prav tako tudi čas za spremembo lastnika ni najbolj primeren, saj smo tik pred turistično sezono.

Po njegovih besedah je zanimivo tudi, da je predsednik vlade za to izvedel iz medijev. “Vlada. ki mora o nekaterih stvareh odločati, mora vedeti, za kaj gre, ne pa da so ključni ljudje seznanjeni iz medijev,” je bil oster Han. “Vendarle gre za 41 hotelov in za več kot 4.000 zaposlenih oseb, za podjetje z rednimi izplačili plač, prispevkov in pozitivnim poslovanjem,” je povedal Han ter dodal, da podjetje tudi redno odplačuje najeta posojila, zato je poteza DUTB zelo nenavadna in obenem se zgodi v času sprejemanja strategije s klasifikacijo. Han je še spomnil, da predlog strategije turizem uvršča kot paradno disciplino.

Murskosoboški župan Jevšek ob razrešitvi podžupanje Opec: “Obljubil sem konec politike, ki je dobra zgolj za določene.”

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je z mesta podžupanje razrešil Jasmino Opec, ker na nedavnem glasovanju o soglasju k uveljavljanju odškodninske odgovornosti nekdanjih nadzornikov Komunale, ki so odobrili sporno posojilo nogometnemu klubu Mura, ni oddala glasovnice. Komunala zato proti nadzornikom ne more vložiti odškodninske tožbe. Župan Jevšek pravi, da je občankam in občanom obljubil drugačno politiko, ki bo dobra za vse, in konec politike, ki je dobra zgolj za določene, svojo odločitev, da je izgubil potrebno zaupanje v Jasmino Opec in po tehtnem razmisleku sprejel odločitev o njeni razrešitvi s funkcije podžupanje, pa sporočil v odprtem pismu.

“Politiki moramo prevzeti odgovornost za svoja ravnanja in če politik z javnim denarjem nerazumno tvega, potem mora biti ob oškodovanju javnih sredstev pripravljen tudi prevzeti odgovornost. Ni prav, da račun za nerazumna tveganja politike plačajo občani,” je sporočil Jevšek in nadaljeval, da “je nedopustno, da podžupanja ni podprla prizadevanja javnega podjetja pri poskusu povrnitve škode. Načelnost in integriteta v tem konkretnem primeru, drugega, kot glasovati ZA, preprosto nista dopuščali”, je zapisal Jevšek in dodal, da kompromisa tu ne more biti.

Murskosoboška Komunala je leta 2012 nogometnemu klubu Mura posodila 250.000 evrov, vendar najmanj 187.000 evrov ni dobila nazaj, ker jih klub nima, zato je novo vodstvo Komunale vložilo odškodninsko tožbo proti prejšnjemu direktorju Dragu Šiftarju in prejšnjemu županu Antonu Štihcu. Proti nadzornikom pa bi jo lahko le, če bi dal za to soglasje občinski svet. Na seji mestnega sveta je glasovalo 13 članov, za sklep jih je bilo 11, proti ni bil nihče, dva se o tem nista opredelila. Ker pa 13 svetnikov ni oddalo glasovnice, za glasovanje niso bili sklepčni, zato Komunala ni mogla vložiti tožbe. Glasovnice ni oddala tudi Jasmina Opec.

Ker župan Jevšek od podžupanje pričakuje, da bo vedno postavila javne interese na prvo mesto ter se z vsemi močmi borila za blaginjo vseh njenih občank in občanov, ne more biti več del njegove ekipe, je pojasnil v pismu občankam in občanom Mestne občine Murska Sobota. Meni namreč, da so svetniki, ki niso oddali glasovnice, “ravnali narobe, ker tokrat ni šlo zgolj za običajno glasovanje, pač pa tudi za glasovanje o drugačni politični kulturi, kjer se ne delimo na naše in vaše.”

Celotno pismo župana Jevška o razrešitvi podžupanje si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/3qXaR

Regijska konferenca Evropske mreže za enakost spolov za države Severne Afrike

V ponedeljek, 1. junija, je bila v Londonu v okviru mentorskega programa, ki ga podpirajo britanski laburisti preko Westminsterske fondacije za demokracijo, uspešno izpeljana že druga “Regijska konferenca Evropske mreže za enakost spolov” avtorice Mije Javornik. Na tokratni konferenci za države Severne Afrike so se – po principu medgeneracijskega povezovanja – zbrali udeleženci in udeleženke socialdemokratskih političnih strank in progresivnih nevladnih organizacij omenjene regije. Na konferenci so tokrat gostili imanentne predstavnice “Fabian Society”, ustanovljene leta 1884, ki kot taka predstavlja najstarejši ‘think-tank’ za socialno pravičnost z delovanjem v Veliki Britaniji.

Mentorska konferenca SD 1

Znana neodvisna egipčanska novinarka Shahira Amin je ocenila, da vse mlade demokracije potrebujejo kulturo mentorstva, ki je v večini teh družb še vedno tuja. Avtorica projekta Mija Javornik je dodala, da je pot do uspeha vedno proces, v katerem je največ kar lahko naredimo za druge, ne le, da z njimi sodelujemo, temveč, da z njimi delimo svoje vrednote in izkušnje ter tako predajamo štafetno palico. Ponosni smo, ker je bil ta mentorski program prepoznan kot inovativen politični program z mednarodno komponento. 

Mentorska konferenca SD 2

Sonja Lokar je, kot predstavnica slovenskih Socialnih demokratov, z udeleženci delila tudi 25 let dela Evropske mreže na področju opolnomočenja žensk in mladih. Izpostavila je, da je uspeh prizadevanj za nedeljive človekove pravice odvisen od tega, kako resno za njimi stojijo leve politične stranke. Predstavniki laburistov so zaradi izjemnih rezultatov, ki jih je program do sedaj prinesel, podprli dodatne aktivnosti programa, med drugim mednarodna srečanja s strankarskimi vodstvi SD in progresivnih političnih strank iz Maroka, Gruzije, Moldavije, Ukrajine in držav zahodnega Balkana. V septembru bo izvedena še regijska konferenca za države zahodnega Balkana, v marcu 2016 pa velika mednarodna konferenca, na kateri se bodo prvič sestali udeleženci in udeleženke iz vseh petnajstih sodelujočih držav.

Vabimo na Festival Socialne demokracije v Velenju, 19. – 21. junij 2015

Socialni demokrati letos prvič organiziramo Festival Socialne demokracije, kjer se bomo srečali članice in člani iz vse Slovenije. Sprva je bil festival zamišljen, kot tri dnevni dogodek. S terena ste nam sporočali, da se boste festivala večinoma udeležili v soboto, zato spreminjamo časovni okvir Festivala in dogajanje ter aktivnosti koncentriramo na soboto, 20. junija. Za vse tiste, ki se nam želite vseeno pridružiti vse tri dni, pa pripravljamo zanimiv dodaten program.

KDAJ IN KJE?

Festival SD pričenjamo z večernim druženjem v petek, 19. 6. 2015 in nadaljujemo v soboto z osrednjim programom Festivala SD. Za vse, ki boste želeli prenočiti v Velenju iz petka na soboto in tudi iz sobote na nedeljo, bomo uredili prenočišča v mladinskem hotelu (Hostel). Dogodek selimo iz avtokampa Jezero k restavraciji Jezero.

KAJ?

V okviru festivala bomo organizirali vsebinske delavnice za vse članice in člane stranke ter predsednike in tajnike Občinskih in Območnih organizacij SD. Skupaj z vodstvom stranke bomo spregovorili o vrednotah Socialne demokracije, programu, prioritetah in konkretnih vsebinskih vprašanjih. V zabavnem in športnem delu Festivala SD bomo organizirali tekmovanje med Območnimi organizacijami v kuhanju golaža in športnih igrah.

Program festivala

PETEK

12:00 – 14:00 Delovno kosilo vodstva SD z županom MO Velenje

17:00 – 18:00 Ustanovna seja Kolegija glavnega tajnika SD

18:00 – 19:00 Kolegij predsednika SD

18:00 – 19:00 Seja Sveta Mladega foruma SD

19:00 – 23:00 Večerno druženje s Klapo Intrade


SOBOTA:

08:30 – 10:00 Prihodi udeleženk in udeležencev Festivala

10:00 – 10:30 Otvoritev Festivala

10:30 – 14:00 Izobraževalne delavnice: Vrednote SD v 21. stoletju

10:30 – 14:00 Območne organizacije SD tekmujejo v pripravi golaža

14:00 – 15:00 Kosilo in izbor zmagovalne organizacije SD

15:00 – 18:00 Športne igre SD

18:00 – 23:00 Večerni program in nočitev v Hostlu Velenje

KAKO?

Prijavite se lahko preko spletne prijavnice, ki jo najdete na spletni povezavi: goo.gl/pJviqB

Ker spreminjamo časovni okvir Festivala Socialne demokracije, PARTICIPACIJE ZA UDELEŽBO NI.
Za tiste, ki boste z nami od petka do nedelje, bomo organizirali možnost prenočitve v mladinskem hotelu (Hostel). Cena za dve nočitvi znaša 30 EUR na osebo.

Otroci do 15. leta starosti participacije ne plačajo. Zanje bo v okviru Festivala SD organiziran otroški tabor in druge aktivnosti ter varstvo otrok z izkušenimi animatorji čez cel dan.

Se vidimo na Festivalu Socialne demokracije!