Konferenca o GSO na Ptuju

Minister Židan: “Večina držav EU vidi svojo prihodnost brez GSO.”

Dan pred odprtjem mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so se na Ptuju sestali ministri za kmetijstvo držav članic EU in zahodnega Balkana, ki so razpravljali o ohranitvi kmetijstva brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). “Večina držav EU vidi svojo prihodnost brez GSO,” je povedal slovenski minister mag. Dejan Židan. Slovenija je mednarodno konferenco »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO« organizirala skupaj z Madžarsko, udeležili pa so se je kmetijski ministri in drugi visoki gostje iz 15 držav EU ter regije. Minister Židan je pojasnil, da udeleženci razpravljajo o implementaciji spomladi sprejete evropske direktive, ki državam članicam daje možnost, da lahko na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih rastlin. Druga tema konference pa je bila, kako v Evropi ohraniti model genetsko nespremenjenih organizmov. “Ko bo stališče usklajeno med delegacijami, ga bodo predstavili na seji sveta evropskih ministrov,” je povedal Židan.

Ker Luksemburg še do konca leta predseduje Svetu EU, je bil poseben gost konference luksemburški kmetijski minister Ferdinand Etgen. Kot je povedal, bo luksemburško predsedstvo še posebej veliko pozornosti namenilo razvoju trgov za kmetijske proizvode in njihovih učinkov na proizvodne verige, še posebej v luči ruskega embarga. “Dobro se zavedamo, kako velike težave to povzroča, še posebej za živinorejo,” je dejal minister Etgen. Na vprašanje, ali je mogoče v EU kmetovati brez gensko spremenjenih organizmov, je Etgen povedal, da je njegova država vedno veljala za državo, ki se je zavzemala za načelo previdnosti v zvezi z GSO, zato je prepovedala gojenje nekaterih gensko spremenjenih rastlin.

GSO prav tako nismo naklonjeni v Sloveniji. Židan je povedal, da je takšna odločitev prisotna že zaradi samih naravnih danosti naše države. “Nimamo velikih površin za obdelovanje,” je dejal in dodal, da zato nimamo površin, kjer je mogoče imeti varovalne pasove med GSO in klasičnim kmetovanjem. Slovenija po Židanovih besedah tako kot večina držav EU vidi svojo prihodnost brez GSO, poleg tega verjamemo v načelo varnostne previdnosti – to je, da je treba dokazovati, da je nekaj varno. Če obstaja najmanjši sum, da varnostna trditev ne drži, potem tovrstne proizvodnje in tehnologije ne pustimo uporabljati, je pojasnil. Sicer pa ni vprašanje, kako naj se države izvzamejo ali prepovedo GSO v pridelavi. Pomembno odprto vprašanje je, kdaj bomo prišli do bolj jasnega označevanja na živilih, je poudaril Židan.

V tem smislu je na konferenci poudaril pravico potrošnika o informaciji, ali živilo vsebuje GSO. Živila, ki vsebujejo GSO, morajo res biti ustrezno označena, vendar pa to ne velja za posredno uporabo, je povedal na novinarski konferenci ob robu konference. Če so živali krmljene z GSO, mi pa uporabljamo njihove produkte, potem to na živilih ni označeno, a bi moralo biti, je zahteval. Razprava na konferenci se je osredotočila na ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju gensko spremenjenih rastlin v okolje, zagotavljanju upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO, zagotovitvi enotnih standardov označevanja živil, pri katerih v procesu proizvodnje niso bili uporabljeni GSO in krepitvi proizvodnje beljakovinskih komponent za krmo in spodbujanje trajnostnega razvoja.

Na konferenci so opozorili tudi na nujnost trajnostnega razvoja kmetijstva ter pridelave kakovostnih in varnih živil brez ogrožanja biotske raznovrstnosti in okolja. V Sloveniji smo zakon o soobstoju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, s katerim smo uredili pogoje za soobstoj gensko spremenjenih posevkov znotraj konvencionalne, ekološke ali druge pridelave brez uporabe GSO, sprejeli že leta 2009. Od tedaj še nismo prejeli nobene vloge za odobritev pridelave GSO. V luči širšega vprašanja, kako spodbujati kmetijstvo brez GSO, pa Slovenija tako kot tudi nekatere druge članice meni, da je treba spodbujati pridelavo krme in beljakovinskih stročnic. Za to bo v novem finančnem okviru 2014-2020 po Židanovih besedah namenila dva odstotka nacionalne ovojnice za neposredna plačila (2,7 milijona evrov) v okviru proizvodno vezanih plačil.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>