Katičeva z vojaki SV na Kosovu

Ministrica Katič obiskala pripadnike 31. slovenskega kontingenta KFOR na Kosovu

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v sredo, 30. septembra, z delegacijo obiskala pripadnike 31. kontingenta v operaciji Kfor na Kosovu. Najprej se je delegacija srečala s pripadniki, ki delujejo v bazi Film City v Prištini in drugih bazah, ter se sestala s poveljnikom operacije Kfor generalmajorjem Guglielmom Luigijem Miglietto. 

Pogovori s pripadniki so bili namenjeni izmenjavi mnenj in pogledov ter razpravi o izzivih, s katerimi se pripadniki srečujejo. Ministrica za obrambo je ob tej priložnosti spregovorila tudi o aktualnih nalogah na ministrstvu, pri čemer je izpostavila sprejem proračuna za leti 2016 in 2017, ki sicer še ni razvojno naravnan, ustavlja pa trend padanja sredstev za obrambo. Prav tako razrez proračuna za Slovensko vojsko po več letih namenja več sredstev za usposabljanje, saj je, kot je znova poudarila ministrica, na prvem mestu varnost pripadnikov. Pogovarjali so se tudi o spremembah Zakona o obrambi. 

Poleg aktualnih varnostnih in splošnih razmer na Kosovu sta se ministrica in poveljnik operacije Kfor dotaknila tudi sedanje in prihodnje vloge operacije ter slovenskega delovanja v njej. Nadaljnji razvoj Zahodnega Balkana, stabilnost in napredek regije ter njena integracija v evroatlantske povezave ostajajo v strateškem interesu Republike Slovenije. Prav zato naša država tudi v prihodnje, skladno s potrebami, zmožnostmi in okoliščinami, načrtuje razmeroma obsežno sodelovanje slovenskih pripadnikov v mednarodnih operacijah in misijah, ki potekajo na tem območju, predvsem v operaciji Kfor. Delovanje 31. kontingenta z nekaj več kot 300 pripadniki je v sklepni fazi, saj bo konec oktobra naloge na Kosovu prevzel 32. kontingent, ki pa se po velikosti, sestavi in nalogah ne bo razlikoval od predhodnih in bo vključeval do 310 pripadnikov.

Katičeva na Kosovu

V pogovorih sta sogovornika poudarila pomembnost normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, ki ima velik stabilizacijski učinek na Kosovo in širšo regijo. Glede morebitnih prihodnjih sprememb v delovanju sil Kfor sta se sogovornika strinjala, da morajo biti te premišljene, ob upoštevanju vseh ustreznih pogojev, saj Kfor kljub splošnemu napredku in izboljšanju odnosov v regiji ohranja pomembno varnostno in stabilizacijsko vlogo.

Ministrica se je poveljniku ob tej priložnosti zahvalila za kontinuirano italijansko podporo in sodelovanje z našo državo in Slovensko vojsko v vojaških operacijah in misijah ter v več projektih in pobudah na obrambnem področju, ki so v skupnem interesu. Poveljnik generalmajor Guglielmo Luigi Miglietta je ministrici še posebej pohvalil profesionalnost pripadnikov kontingenta. Dotaknila sta se tudi aktualnih izzivov, s katerimi se spoprijema regija, in vloge mednarodne skupnosti, pri čemer sta izpostavila tudi povečano število beguncev.

V nadaljevanju obiska je delegacija obiskala bazo Villaggio Italia v Peći, kjer deluje glavnina slovenskega kontingenta. Ob tej priložnosti se je ministrica sestala s poveljnikom Večnacionalne bojne skupine Zahod polkovnikom Cirom Fortejem. Glavne teme pogovorov z njim so bile trenutne varnostne in splošne razmere na območju delovanja Večnacionalne bojne skupine Zahod ter naloge, ki jih pripadniki opravljajo. Ministrica za obrambo je ob tem izrazila zadovoljstvo, da je sodelovanje med vojaškimi enotami različnih držav v okviru Večnacionalne bojne skupine Zahod na zelo visoki ravni in da učinkovito opravljajo svoje operativne naloge. Sogovornika sta se strinjala, da izboljšano varnostno okolje na Kosovu v zadnjih letih navdaja z realističnim optimizmom glede prihodnosti.

Ministrica Andreja Katič se je med obiskom pri pripadnikih slovenskega kontingenta v operaciji Kfor na Kosovu neformalno srečala tudi z ministrom za Kosovske varnostne sile Hakijem Demollijem, s katerim sta v pogovorih največ pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju na področjih, ki so v pristojnosti obeh ministrstev.

Katičeva in Demolli
 
Minister Demolli se je ministrici Katič ob tej priložnost najprej zahvalil za sodelovanje pripadnikov Slovenske vojske, civilnih funkcionalnih strokovnjakov ter ministrstva pri razvoju države in varnega okolja, ki je predpogoj za nadaljnjo gospodarsko rast in blaginjo prebivalcev. Kot je povedal, so slovenski pripadniki v silah Kfor še posebej dobro sprejeti med prebivalstvom. V okviru 31. slovenskega kontingenta v Natovi svetovalni skupini, ki zagotavlja podporo ministrstvu za Kosovske varnostne sile, poleg častnika Slovenske vojske, svetovalca za operacije in usposabljanje, naloge opravljajo tudi trije civilni funkcionalni strokovnjaki na mestih svetovalca za proračun in finance, svetovalke za pogodbe in javna naročila ter koordinatorice NAT. 

Sodelovanje med ministrstvoma poteka na podlagi krovnega sporazuma, ki je bil podpisan leta 2013 in se vztrajno krepi in izvaja na podlagi letnih programov dvostranskega sodelovanja. Sogovornika sta poudarila, da enega najpomembnejših vidikov sodelovanja zagotovo predstavljajo skupna usposabljanja in izobraževanja na različnih ravneh, ki pomembno prispevajo h krepitvi zmogljivosti in dvigu interoperabilnosti. Kot posebej koristno sta ocenila sodelovanje devetih pripadnikov Kosovskih varnostnih sil na nedavno končani vaji Takojšen odgovor 2015 v Sloveniji.

Srečanje delegacij 

Minister za Kosovske varnostne sile je ministrici predstavil proces transformacije Kosovskih varnostnih sil v oborožene sile. Spregovorila sta tudi o pomenu krepitve regionalnega sodelovanja za dolgoročno povezovanje držav v regiji. Kot je poudarila ministrica, bo Slovenija tudi v prihodnje ostala aktivna zagovornica in promotorka dvostranskega in regionalnega sodelovanja, dobrososedskih odnosov ter približevanja držav Zahodnega Balkana evroatlantski skupnosti.      

Ministrica je izpostavila tudi pomen napredka v okviru EU vodenega dialoga med Prištino in Beogradom, vključno z avgusta sprejetimi dogovori, ki predstavljajo enega prelomnih korakov v procesu normalizacije odnosov med državama in je pomemben korak pri utrjevanju miru, varnosti in stabilnosti na Kosovu ter v širši regiji. 

Poslovno-stanovanjski objekt Gorica v Velenju

Župan Kontič podelil prve ključe stanovalcem novega objekta Gorica v Velenju

Po vrsti zapletov so v Velenju zaključili z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Gorica, ki so ga slovesno odprli, v torek, 29. septembra. Celotna naložba je vredna okoli 24 milijonov evrov in prinaša skupno 147 stanovanj, od tega 132 neprofitnih, trgovskega in poslovne prostore ter veliko parkirnih mest. Prvi stanovalci so ključe že dobili. Pet let po podpisu soinvestitorske pogodbe ter leto in pol kasneje, kot so sprva predvideli, so v Velenju zaključili z gradnjo objekta Gorica, katerega soinvestitorja sta Mestna občina Velenje in podjetje Igem.

Najpomembneje je, da je objekt končan, je na novinarski konferenci v Velenju pred podelitvijo ključev za okoli sto neprofitnih najemnih stanovanj poudaril velenjski župan Bojan Kontič. Projekt je bil namreč v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, je opozoril Kontič, saj je soinvestitor, podjetje Igem, kljub dogovorom imelo težave s kupci tržnega dela projekta, hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale tudi banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja.

Velenjska občina je z naložbo, ki se je naposled vendarle zaključila, pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega je 65 skladovih, in 198 pripadajočih pokritih parkirnih mest. Za zdaj so oziroma bodo razdelili ključe za blizu sto stanovanj, za katera so stanovalce izbrali v okviru zadnjega razpisa, ki ga s tem zaključujejo. Nov razpis za najem neprofitnih stanovanj občina načrtuje konec oktobra, tako da bi lahko še preostala neprofitna stanovanja v objektu Gorica razdelili spomladi prihodnje leto.

Glede na povpraševanje na občini v okviru novega razpisa pričakujejo okoli 300 prijav, skupno pa je občina letos do konca septembra skupaj s stanovanji na Gorici rešila 150 stanovanjskih primerov, je še povedal Kontič. Vrednost deleža občine pri projektu Gorica znaša dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis Stanovanjskega sklada RS pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini dobrih 5,4 milijona evrov ter posojilo v višini 2,3 milijona evrov.

To je zadnji projekt iz serije sofinanciranja izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj iz let 2008 oz. 2009, pa je povedal direktor republiškega stanovanjskega sklada. Skupno je bilo po njegovih besedah v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v tem projektu zgrajenih 544 neprofitnih stanovanj, od tega jih je v lasti sklada 190. V objektu Gorica je, kot omenjeno, skladovih 65 stanovanj, objekt pa je tudi energetsko učinkovit.

Podjetje Igem je v poslovno-stanovanjskem objektu Gorica financiralo gradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovskega centra z 62 zunanjimi parkirnimi mesti, poslovnih prostorov za prodajo na trgu in okoli 460 pokritih parkirnih mest, s katerimi bodo lahko v Velenju reševali težave s parkiranjem v krajevni skupnosti Gorica. Ta krajevna skupnost, ki je največja v velenjski občni, bo tudi sicer dobila prostore v novem objektu Gorica, s katerim po Kontičevih besedah krajevna skupnost dobiva tudi svoj center.

Delovno srečanje z župani SD v DZ

Vodstvo stranke in poslanci z župani iz vrst SD o proračunih 2016-2017 in davčni reformi

V torek, 29. septembra, je v Ljubljani potekalo 3. delovno srečanje vodstva in poslanske skupine SD z župani iz vrst Socialnih demokratov. Srečanje v Državnem zboru je bilo v prvi vrsti namenjeno seznanitvi s predlogom proračunov za leti 2016-2017, ki je bil prejšnji teden sprejet na vladi. V nadaljevanju sestanka so župani poslancem in ministrom predstavili lokalno problematiko, prav tako pa je bilo na srečanju govora o davčni reformi. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je zbranim pojasnil, da Socialni demokrati zagovarjamo potrebo po znižanju stroškov dela oz. znižanja razlike med bruto in neto plačo. Poleg tega tudi iz programa SD po njegovih besedah izhaja znižanje ali ukinitev obdavčitve 13. oz. 14. plače.

Srečanje vodstva in poslancev z župani SD

Obenem v SD menimo, da če se davki nekje znižajo, se morajo drugje izravnati, saj v nasprotnem primeru nastane javnofinančna luknja. Tako bi tudi morebiten poseg v dohodninske razrede po Židanovih besedah moral biti usklajen s celovito spremembo dohodninske lestice, v SD pa se zavzemamo za davčno reformo, ki bo primerljiva z avstrijsko, saj je njen učinek najbolj razbremenil srednji in nižji dohodkovni razred. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa ob tem verjame, da bomo Socialni demokrati v medstrankarski strokovni ekipi, ki pripravlja t.i. davčno reformo, znali predstaviti pogled stranke na reformo, ki bo razbremenila tudi gospodarstvo, a s tem ne bo škodovala majhnemu človeku.

Ekipa SD v Beli Krajini

Med delovnim obiskom SD v Beli Krajini predvsem o razvojnih možnostih Pokolpja

V ponedeljek, 28. septembra, je potekal celodnevni delovni obisk vodstva stranke in Poslanske skupine SD ter ministrov iz vrst SD v Beli Krajini. Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je sicer ob tokratnem obisku v izjavi za medije poudaril, da želimo Socialni demokrati neposredno na mestu spoznati težave, ki tarejo Belokranjce. Med glavnimi tamkajšnjimi težavi pa je posebej omenil logistične. Predvsem projekt gradnje ceste tretje razvoje osi, ki je po mnenju belokranjskih občin nujen za njihov razvoj in kot tak poteka prepočasi.

Obisk SD v Gospodarski coni Črnomelj

Kot je dodal Židan, bi morala država predstaviti točen načrt in način financiranja njene gradnje, sicer pa želimo v SD od županov slišati še mnenja glede davčne reforme, obdavčitve nepremičnin in prebivalstva. Vodja poslanke skupine SD Matjaž Han je ob robu obiska v izjavi za medije dejal, da so se vodstvo stranke, njeni poslanci in ministri na tokratnem obisku osredotočili na program pomoči Pokolpje in njegovemu izvajanju, ki ga je po mnenju SD potrebno podaljšati in v krajih ob Kolpi zagotoviti nova delovna mesta.

Obisk Vražjega kamna

Obisk se je pričel z ogledom Gospodarske cone Otovec v občini Črmomelj, kjer je županja Mojca Čemas Stjepanovič skupaj s podjetniki ministrici za obrambo Andreji Katič in poslancem SD predstavila razvojne možnosti cone. Ekipa SD je obisk nadaljevala pri PGD Črnomelj s srečanjem s predstavniki gasilcev v regiji, prav tako pa so pristojni obrambni ministrici Katič predstavili lokacijo sprejemnega centra za begunce v Vražjem kamnu, ki bo vzpostavljen, če se bo izkazala potreba po sprejemu beguncev v tem delu Slovenije. Obrambna ministrica Andreja Katič je med ogledom ocenila, da priprave povsod po državi potekajo dobro, težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le ob večjem prihodu od načrtovanega.

Srečanje SD z gasilci v Beli Krajini

Ministrica Katič je v izjavi za medije povedala, da Slovenska vojska pri pripravah na sprejem prebežnikov, ki jih vodi in usmerja ministrstvo za notranje zadeve, sodeluje s svojo logistično podporo predvsem pri vzpostavitvi in delovanju sprejemnih in nastanitvenih centrov. Težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le v primeru prihoda večjega števila prebežnikov, kot ga načrtujejo. Takrat bi lahko imeli v Slovenijo podobne težave kot v drugih državah, je še dejala obrambna ministrica iz vrst SD.

Srečanje SD o socialnih temah v Črnomlju

Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič so prvi begunski tokovi Belo krajino obšli. Kljub temu je tamkajšnja civilna zaščita skupaj z domačimi gasilci in policijo pri policijski postaji v Lokvah pri Črnomlju postavila šotorišče z dvema večjima šotoroma, ki je pripravljeno za sprejem približno 50 prebežnikov. Metliški župan Darko Zevnik pa je dejal, da so tamkajšnjo policijsko postajo oskrbeli z začasnimi ležišči in pripravili zaloge pitne vode, njihove enote, ki so v stalni pripravljenosti, pa lahko v primeru prihoda večjega števila prebežnikov pomoč ponudijo tudi brežiškemu sprejemnemu centru. Zunanjih namestitvenih enot v Metliki niso postavljali, saj lahko v tamkajšnjih policijskih garažah začasno sprejmejo do 50 beguncev, je še pojasnil župan Zevnik iz vrst SD.

Ministrica Kopač Mrak v DSO Črnomelj

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je s poslanem Matjažem Nemcem nadaljevala sestanek s predstavniki CSD-jev in Zavodov za zaposlovanje Črnomelj in Metlika, treh županov belokranjskih občin in Domov za starejše občane, v nadaljevanju pa sta ministrica in poslanec obiska tudi Dom starejših občanov v Črnomlju. Ekipa ministrov in poslancev je obiskala tudi Javno podjetje Komunala Črnomelj, ki je med prvimi pristopilo k odpisu dolgov, projektu ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Sledilo je skupno srečanje z županjama občin Črnomelj in Semič, Mojco Čemas Stjepanovič in Polono Kambič ter županom občine Metlika Darkom Zevnikom, kjer je pogovor potekal o ključnih problematikah regije in novih priložnostih za razvoj regije.

Sestanek SD na JP Komunali Črnomelj

Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan je nato skupaj s poslansko ekipo obiskal podjetje Kolpa d.d. v Metliki, ki je uspešno slovensko izvozno podjetje in zaposluje večje število ljudi v regiji. Ministrica Anja Kopač Mrak se je v nadaljevanju udeležila prireditve ob 1. obletnici otvoritve dislocirane enote Doma starejših občanov Metlika, kjer je imela nagovor in ob tej priložnosti zasadila sadno drevo v parku doma. Predsednik SD Dejan Židan je v popoldanskem delu obiska na srečanju z vodstvom Razvojno-informacijskega centra Bela Krajina spregovoril o razvojnih možnostih regije in zakonu o Pokolpju, delovni obisk pa je ekipa SD zvečer zaključila na srečanju s članstvom in pogovorom o prihodnjih izzivih belokranjske regije.

Ministrica Kopač Mrak posadila drevo v DSO Metlika

Židan je na srečanju poudaril, da bi bilo brez Socialnih demokratov v naši državi življenje težje za marsikoga. “Po naši zaslugi smo privatizacijo nadomestili z odgovornim upravljanjem državnega premoženja, projekt odpisa dolga pa bo za najranljivejše skupine ljudi pomenil veliko razbremenitev,” je povedal predsednik SD in dodal, da se veliko od nas pričakuje in prav je tako, a smo navkljub temu, da imamo majhen odstotek z lanskoletnih državnozborskih volitev, smo SD vseeno uspeli zaustaviti prodajo Telekoma, saj bi bila prodaja strateška napaka za Slovenijo.

Srečanje SD v RIC Črnomelj

“Socialni demokrati se zavedamo, da je pri nas najbolj obremenjen človek, ki živi od svojega dela, na drugi strani pa imamo sramotno majhno obdavčitev premoženja,” je opozoril Židan. Po njegovih besedah bomo Socialni demokrati v prihodnje zato trd pogajalec, da se z davčno reformo razbremeni srednji razred ter se zmanjša razlika med bruto in neto plačo. “Ob davčni reformi pa je za Socialne demokrate nesprejemljivo, da bodo te reforme izgovor za spremembe, po katerih se bo lažje odpuščalo delavce,” je poudaril Židan. V zaključku pogovora je predsednik SD Dejan Židan še dodal, da se bomo Socialni demokrati zavzemali za podaljšanje zakona za Pokolpje, je pa ob tem tudi nujno zavedanje, da projekt Pokolpja ne more zaživeti v svoji polnosti brez tretje razvojne osi.

Srečanje ekipe SD s članstvom v Beli Krajini

Galerija fotografij delovnega obiska SD v Beli Krajini: http://skrci.me/ZhMtN

Gasilci v Radljah ob Dravi

Ministrica Katič v Radljah ob Dravi: “Gasilke in gasilci ste člani naše najbolj množične splošnoreševalne službe.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 26. septembra, osrednja govornica na slovesnosti ob odprtju novega gasilskega doma in začetku praznovanja 140 – letnice gasilstva v Radljah ob Dravi. Slovesnost, ki je potekala pred novim gasilskim domom, se je začela z gasilsko parado. Ministrica Katič je v svojem govoru poudarila, da je 140-letnica delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi zelo visok in častitljiv jubilej v vseslovenskem merilu. Gasilkam in gasilcem je tudi čestitala ob odprtju novega gasilskega doma ter poudarila, da je to prelomen dogodek za mesto in občino Radlje ob Dravi ter velik uspeh za slovensko gasilstvo.

Poudarila je, da so bili gasilski domovi na Slovenskem vedno središča društvenega življenja, seveda pa so sodobni gasilski domovi danes nadvse potrebni za to, da lahko gasilke in gasilci čim učinkoviteje in v najkrajšem možnem času izvajajo vse svoje zahtevne naloge. “Če se ob tem ozremo v čase, ko so se ustanavljale požarne brambe, vidimo, da je slovensko gasilstvo naredilo ogromen napredek in se tehnološko izredno razvilo. Gasilke in gasilci ste članice in člani naše danes najbolj množične splošnoreševalne službe. Tisto, kar se je ohranilo in celo utrdilo v vseh teh letih, pa je pripravljenost, da sočloveku priskočite na pomoč, ne glede na vse,” je dodala ministrica.

V nadaljevanju je ministrica Andreja Katič dejala, da so prav naravne in druge nesreče ena največjih groženj za nacionalno varnost Republike Slovenije. Skrb za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed podsistemov nacionalne varnosti, je izpostavila kot eno prednostnih nalog na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. “Dosegli smo, da bo v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022 znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev. Celostno si prizadevamo tudi zato, da bi se lahko uveljavile različne stimulativne rešitve. Tako za reševalce kot za delodajalce. In to predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. Status vseh prostovoljcev, ki ste vključeni v različne reševalne sestave zaščite, reševanja in pomoči, želimo izboljšati tudi z dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,” je ministrica povzela že opravljeno delo in načrtovane naloge na tem področju.

Poudarila je tudi pomen izobraževanja v gasilstvu in pri tem pohvalila radeljske gasilke in gasilce, ki zavzeto organizirajo in se udeležujejo različnih oblik izobraževanja in usposabljanja.

V svojem govoru je spregovorila tudi o aktualnih izzivih s katerimi se sooča naša država in pri tem izpostavila migrantski val, s katerim se sooča dobršen del Evrope, ki pa ni obšel naše države. Kot je povedala ministrica smo priča množični selitvi ljudi, ki so se znašli v vrtincu vojn, nasilja in splošne bede ter v strahu za svoje življenje in življenje svojih otrok iščejo zatočišče v Evropi.

Tudi zaradi lastnih zgodovinskih izkušenj, ko so bili naši predniki večkrat izpostavljeni usodi beguncev in ekonomskih migrantov, moramo pokazati svojo človečnost in ter pomagati tem ljudem, ki potrebujejo našo pomoč na težki poti k boljšemu življenju. Po slovesnosti, so ministrica Andreja Katič, radeljski župan Alan Bukovnik iz vrst SD in predsednik PGD Radlje ob Davi Primož Ternik prerezali trak ob otvoritvi novega, sodobno opremljenega gasilskega doma.

Dejan Židan predsednik SD

Židan: Socialni demokrati pozdravljamo imenovanje dveh novih arbitrov in nadaljevanje dela arbitražnega sodišča

Arbitražno sodišče v Haagu, ki na podlagi arbitražnega sporazuma odloča o sporu glede meje med Republiko Slovenije in Republiko Hrvaško, je imenovalo nova člana arbitražnega sodišča. To sta postala norveški in švicarski arbiter Rolf Fife in Nicolas Michel. Socialni demokrati pozdravljamo imenovanje obeh manjkajočih članov arbitražnega sodišča in izražamo zadovoljstvo, da je sestava tribunala, ki odloča o sporu glede meje med Slovenijo in Hrvaško, znova popolna in bo lahko nadaljevala svoje delo. Rolf Fife bo v petčlanskem arbitražnem sodišču zamenjal slovenskega člana Ronnyja Abrahama, ki je odstopil v začetku avgusta, Nicolas Michel pa hrvaškega člana Budislava Vukasa, ki se je za odstop odločil nekaj dni zatem.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je imenovanje novih dveh arbitrov pozdravil. “Socialni demokrati smo zadovoljni z odločitvijo Arbitražnega sodišča v Haagu, ki je v skladu z arbitražnim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izbralo dva nova arbitra ter s tem odločilo nadaljevati svoje delo v skladu z mednarodnimi pravili. Socialni demokrati tako pričakujemo, da bo arbitražno sodišče v skladu z zavezami iz sporazuma nepristransko odločilo o meji, odločitev pa bo zavezujoča za obe državi, saj se zavedamo, da je arbitraža edina prava alternativa politiki zvijač in izsiljevanj,” je poudaril Židan.

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem v DZ izpostavil zadovoljstvo, da se arbitraža nadaljuje, ob čemer upa, da bodo postopki šli v pravo smer. Sicer pa je Han nekoliko oster do Hrvaške, s katero se on osebno “sploh ne bi ukvarjal” v času tamkajšnjih volitev. “Njihove izjave so ta trenutek neracionalne. Prepirajo se z vsemi sosedami, zato se moramo tako odzvati, da se z njimi ta trenutek ne ukvarjamo,” je ocenil Han, ki še meni, da hrvaški premier Zoran Milanović ta trenutek “ni Milanović”.

a man with rising coins

PS SD: Podpiramo novelo Zakona o minimalni plači, ki spreminja definicijo tako, da izvzema dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo

Državni zbor je v prvem branju obravnaval predlog novele Zakona o spremembi definicije minimalne plače, da bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas. V obrazložitvi predloga, s katerim želijo sindikati iz definicije izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob vikendih in praznikih, je zapisano, da so v predlogu sledili obstoječi definiciji minimalne plače, iz katere so že izvzeti dodatki za nadure. Z izvzemom dodatka za neugoden delovni čas želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.

SD - FB Minimalna plača 1 504x504px

Socialni demokrati menimo, da vprašanje učinkovite solidarnosti, ki na eni strani zagotavlja blaginjo in enake možnosti za vse prebivalce, ter na drugi strani omogoča kar se da fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, predstavlja enega ključnih civilizacijskih izzivov. Iskanje ravnotežja med interesom gospodarstva in položajem zaposlenih pa proces, ki je podvržen nenehnemu prilagajanju in spreminjanju, ter s tem povezanim včasih bolj in včasih manj učinkovitim socialnim dialogom. Pogosto je, tako kot danes, osrednja točka tovrstnih razprav prav minimalna plača, njena definicija, obseg in njen odnos do produktivnosti.

SD - FB Minimalna plača 2 504x504px

Po definiciji Mednarodne organizacije za delo, je torej minimalna plača najnižji zakonsko določeni znesek, do katerega je delavec upravičen za opravljeno delo znotraj določenega obdobja in je preračunan na podlagi delovnih ur ali obsega proizvodnje in mora zadostovati za kritje minimalnih življenjskih potreb delavca in njegove družine, ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. V resnici, pa raison d être minimalne plače définira razumevanje odnosa med njeno ekonomsko in socialno funkcijo. Slednji se sicer pogosto prikazujeta v konfliktnem odnosu, vendar v resnici izpolnjujeta isti temeljni cilj. Tako ni odveč poudarek, da slovenska država skozi svoj ustavni red in tradicijo solidarnosti razume in posebej izpostavlja socialno vlogo minimalne plače, ki pa jo razume tudi kot institut makroekonomske politike, za izpolnjevanje širših ciljev ekonomske politike, torej za zagotavljanje gospodarske rasti, prerazdelitve dohodkov in ohranjanja kupne moči.

SD - FB Minimalna plača 3 504x504px

V obstoječih razmerah to torej pomeni, da je minimalna plača tudi eno izmed možnih orodij, za krepitev domače potrošnje in s tem povezano ohranjanje gospodarske rasti. Hkrati, pa je potrebno razumeti, da lahko minimalna plača povzroči tudi negativne učinke na produktivnost, zviša cene proizvodov in storitev, povzroči inflacijske pritiske in zmanjša konkurenčnost in dobiček podjetij. Ravno zaradi zahtevne gospodarske situacije in strahu pred negativnimi učinki poseganja v minimalno plačo, ni odveč poudariti, da smo v času, ko si določen inflacijski pritisk celo želimo, saj potrebujemo okrepljeno potrošnjo in nadaljevanje gospodarske rasti. Ta cilj lahko zagotovimo tudi s pravičnejšo ureditvijo minimalne plače.

SD - FB Minimalna plača 4 504x504px

Obstoječe študije namreč kažejo, da dvig minimalne plače prispeva k dvigu produktivnosti preko učinkov nadomestitve in prilagoditev v tehnologiji in poslovnih procesih. Rezultati analize spremembe minimalne plače iz leta 2010 pa dodatno govorijo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in dejavnosti, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače.

SD - FB Minimalna plača 5 504x504px

Zato ni odveč upoštevanje priporočila OECD, ki predlaga zmerno rast minimalne plače v odnosu do produktivnosti ter pozitivno ocenjuje reforme na področju trga dela, ki jih je Slovenija izvedla od leta 2013 dalje, ko smo sprejeli mnoge ukrepe za zmanjšanje dualnosti na trgu dela. Predlog sindikalnih central, ki je danes na naših klopeh, še zdaleč ne odpira tako široke razprave o vlogi in definiciji minimalne plače, kot bi morda lahko bilo potrebno. Tudi zato, ker se vsi deležniki v tem procesu zavedajo in zavedamo, kako pomemben je pri posegih v tako odločilno materijo, socialni dialog. Zato v resnici danes odpravljamo le dolgoletno krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, prostor, za nadaljevanje dialoga med delodajalci in sindikati pa ostaja odprt.

SD - FB Minimalna plača 6 504x504px

Cilj predlaganega zakona je tako zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače na način, da se tudi delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, prizna in izplača dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo, ki naj se poleg dodatka za nadurno delo doda na bruto minimalno plačo. Na ta način se vzpostavlja enakopravnejša obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in ki opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa – v neugodnem delovnem času – glede na tiste delavce, ki prav tako prejemajo minimalno plačo, vendar svojega dela ne opravljajo v neugodnem delovnem času. Ker verjamemo, da se bo socialni dialog nadaljeval in da vsi v tem Državnem zboru razumemo pomen pravičnega plačila za pošteno opravljeno delo, smo Socialni demokrati predlog novele zakona podprli.

Katičeva v nagovoru športnikom SV

Ministrica Katič nagovorila najboljše športnike SV in zaželela uspeh reprezentanci SV na svetovnih vojaških igrah v Južni Koreji

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem dr. Andrejem Ostermanom v Ljubljani sprejela športnice in športnike zaposlene v Slovenski vojski, ki so v zadnjem obdobju dosegli vrhunske rezultate, ter ob tej priložnosti zaželela uspeh reprezentanci Slovenske vojske, ki se bo udeležila  6. svetovnih vojaških iger Sveta za mednarodni vojaški šport (CISM).

Tekmovanje, ki ga imenujejo tudi “vojaške olimpijske igre”, bodo potekale med 2. in 11. oktobrom v Mungyeongu v Južni Koreji. Ministrica za obrambo Andreja Katič je v svojem nagovoru dejala, da se zaveda pomena zaposlovanja vrhunskih športnic in športnikov v Slovenski vojski ter s tem podpore slovenskemu športu. Poudarila je, da bomo to nalogo obrambnega sistema še naprej izvajali čim učinkoviteje in jo v mogočih okvirih tudi krepili.

Ministrica Katič nagovorila športnike SV

V nadaljevanju je športnikom in športnicam čestitala za njihove vrhunske uspehe, dosežene v poletnem obdobju, in dejala, da je nanje ponosna. Povedala je tudi, da je biti med najboljšimi v Evropi in v svetu resnično dosežek, vreden vsega spoštovanja in občudovanja. Poudarila je tudi njihovo vključenost v različne promocijske dejavnosti Slovenske vojske in humanitarne projekte. Ministrica za obrambo Katič se je športnicam in športnikom, zaposlenim v Slovenski vojski zahvalila, da na plemenit način zastopajo našo državo Republiko Slovenijo v svetu. 

V poletnih mesecih so se s svojimi nastopi na svetovnih prvenstvih, evropskih igrah, evropskih prvenstvih ter v skupnih seštevkih svetovnega pokala še posebej odlikovali naslednji športnice in športniki. Kajakaš na divjih vodah Nejc Žnidarčič je skupno osvojil kar šest medalj, in sicer dve zlati in dve bronasti na evropskem prvenstvu v Banja Luki ter dve srebrni na svetovnem prvenstvu na Dunaju. Letošnjo sezono je končal še z zmago v skupnem seštevku za svetovni pokal v spustu, kar mu je uspelo že petič od leta 2009 naprej. Med tistimi, ki so osvojili najvišja mesta na evropskih igrah, ki so potekale v glavnem mestu Azerbajdžana, sta bila tudi športnik in športnica Slovenske vojske.

Tekmovalec v gimnastiki Sašo Bertoncelj je zmagal v disciplini konj z ročaji, judoistka Anamarija Klementina Velenšek pa je osvojila kar dve bronasti medalji, in sicer v posamični ter ekipni konkurenci. Anamarija Klementina Velenšek je avgusta na svetovnem prvenstvu v Kazahstanu v zahtevni konkurenci postala tudi  svetovna podprvakinja. Evropski prvakinji sta postali pripadnici Športne enote Slovenske vojske Tina Mrak in Veronika Macarol, ki trenirata pod vodstvom trenerja Tomaža Čopija, ki je prav tako zaposlen v Športni enoti Slovenske vojske. Športna plezalka Mina Markovič je v Chamonixu prav tako osvojila evropski naslov in še srebrno medaljo. Mina Markovič vodi tudi v seštevku svetovnega pokala, ki še ni končan.

Ministrica Katič in športniki SV

Tudi avgust je bil zelo uspešen za športnike, zaposlene v Slovenski vojski. Poleg že omenjenega uspeha na svetovnem prvenstvu v judu so nas s svojimi uspehi navduševali padalci in kajakaš. Člani padalske ekipe Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Matej Bečan in Borut Erjavec so v Bolgariji postali evropski prvaki v skokih na cilj. Prvo mesto so dosegli tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Senad Salkić je kot posameznik v tej razvrstitvi zasedel drugo mesto, srebrno medaljo pa je osvojil tudi na evropskem prvenstvu v skokih na cilj med posamezniki.

Kajakaš Peter Kauzer je postal zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v kajaku na divjih vodah v slalomu. Kanuist na divjih vodah Luka Božič je na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Veliki Britaniji, skupaj s kolegoma v ekipni tekmi kanuistov osvojil bronasto medaljo, ob tem je treba poudariti tudi zasluge trenerja kajakašev in kanuistov Jože Vidmarja, zaposlenega v Športni enoti Slovenske vojske. Tekmovalka v gimnastiki Teja Belak pa je septembra v končnem seštevku svetovnega pokala osvojila prvo mesto v preskoku.

Strniša na ministrskem forumu

Strniša na 10. Ministrskem forumu za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi med državami srednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko

10. Ministrski forum v formatu 16+1 za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi je letos gostila Madžarska, ob robu 77. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma OMEK. Udeležili so se ga kmetijski ministri in njihovi namestniki iz 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Črna gora, Estonija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija in Slovenija) in Kitajske. Osrednji pogovori na forumu so bili namenjeni spodbujanju dvostranskega trgovinskega in drugega sodelovanja držav 16+1. V imenu kitajske strani je prisotne nagovoril namestnik kitajskega ministra za kmetijstvo Qu Dongyu, ki je poudaril, da Kitajska ogromen trg, ki ponuja možnosti za različne kmetijske proizvode. Kitajska vabi evropska podjetja, da pridejo na njihov trg, tudi v manjših količinah na posamezne segmente, kitajsko ministrstvo za kmetijstvo pa bo pri tem nudilo podporo in pomoč.

Državna sekretarka Tanja Strniša je v svojem nagovoru  poudarila, da je Slovenija zelo zainteresirana za sodelovanje in trgovinsko menjavo s Kitajsko. Predstavila je značilnosti slovenske živilsko predelovalne industrije in poudarila, da Slovenija vidi Kitajsko kot zelo pomembnega potencialnega trgovinskega partnerja. Zato bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije in kmetijski minister mag. Dejan Židan v novembru 2015 obiskal Kitajsko, pri čemer ga bo spremljala močna gospodarska delegacija. Med drugim se bo udeležil tudi največjega kitajskega mednarodnega sejma v Fuzhouvu, ki ga je v svojem nagovoru kot največjega in najbolj vplivnega izpostavil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Qu Dongyu.



Tema tokratnega foruma je sicer bila »Življenjski cikel hrane v Evropi in Aziji: Izboljšanje produktivnosti in transporta«. Strniša je v zvezi z vprašanjem življenjskega cikla hrane in njegovega vpliva na okolje izpostavila pomen prenosa znanja, inovacij, povezav med raziskavami in kmetijsko prakso, trajnostne rabe naravnih virov, razvoja kratkih verig in, ne nazadnje, boja proti zavržkom hrane. Državna sekretarka je omenila, da lahko s sodelovanjem na ravni 16+1 pripomoremo k skupnim ciljem trajnostnega razvoja. Poudarila je, da je Slovenija tudi sicer zainteresirana za sodelovanje in bo izkoristila obstoječe platforme sodelovanja, kot so forum za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi, novoustanovljeno združenje za spodbujanje kmetijskega sodelovanja s sedežem v Bolgariji in drugi modeli sodelovanja.
 
Forum za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi med državami Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajske sicer poteka od leta 2006, z namenom krepitve sodelovanja na področju kmetijstva med temi državami. Kitajska je po vrhu 16+1 v Bukarešti leta 2013 predlagala ustanovitev posebnega koordinacijskega telesa na področju kmetijstva in organizacije letnih forumov, ki bi načeloma vsako leto potekali v eni od sodelujočih držav. Po lanskem srečanju v Romuniji je letos forum že drugič potekal izven Kitajske, organizirala ga je Madžarska ob robu mednarodnega kmetijskega sejma OMEK.

Tanja Fajon 04

Tanja Fajon: Reševanje migrantske krize na EU ravni dobiva nove obrise

“Veseli me, da so EU voditelji na izrednem vrhu Unije v Bruslju le pokazali odločnost in pogum, ki sta bila v danih okoliščinah, ko se je že zdelo, da je situacija ušla izpod nadzora, nujna,” je po končanem zasedanju Evropskega Sveta povedala Tanja Fajon, podpredsednica skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, pristojna za področje migracij in podpredsednica SD.

“Dogovor o prerazporeditvi 160 tisoč migrantov ni dokončna rešitev problema, s katerim se soočamo že dolgo, a je korak v pravo smer. Pričakujem pa, da bodo nadaljnji koraki, zapisani v sklepih izrednega vrha Unije, implementirani na odgovoren, solidaren in vesten način: poglobitev sodelovanja s Turčijo, ko gre za upravljanje priseljenskih tokov, več pomoči za države v soseski EU, več finančnih sredstev enotam, kot so Europol, evropski azilni urad in Frontex, predvsem pa pomembna vloga EU kot mednarodne igralke pri reševanju krize v Siriji,” je pojasnila podpredsednica S&D Fajon.

“Prihaja čas, ko se bo pokazalo, kdo je pripravljen sodelovati pri reševanju migrantske krize in na kakšen način. Veseli me, da je Gianni Pitella, predsednik naše politične skupine Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu, včeraj zahteval odstranitev slovaškega premiera Roberta Fica iz S&D skupine. Upam, da bo podobno zahtevala tudi skupina EPP za madžarskega premierja Viktorja Orbana,” je še izpostavila evropska poslanka Fajon.