Posvet o odpisu dolgov v Mariboru

Ministrica Kopač Mrak na posvetu o paketu pomoči: Vlog za odpis dolga zaenkrat manj od pričakovanega

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak sodeluje na posvetih o paketu pomoči in odpisu dolga. Vsi posveti so odprti za javnost, na njih pa poleg ministrice sodelujejo tudi predstavniki centrov za socialno delo, župani in predstavniki podjetij. Paket pomoči, ki zajema odpis dolga, reševanje problematike deložiranih družin in reševanje težav z bančnimi računi je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in nenake možnosti z namenom, da bi izboljšanje razmer, ki se sicer kažejo na trgu dela in pri gospodarski rasti, občutili tudi socialno najranljivejši. Projekt odpisa dolga poteka od 1. avgusta, k projektu je zaenkrat že pristopilo 139 podpisnikov (občin in podjetij), naknadni pristop pa je mogoč do 31. oktobra. 

Vlog za odpis dolga v skladu z vladnim projektom pomoči socialno najšibkejšim je zaenkrat manj, kot se je sprva pričakovalo, še posebej v občinah z najvišjo stopnjo tveganja revščine. A kot je na posvetu v Mariboru povedala ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak, je z ocenami treba počakati do konca oktobra, ko se zaključi zbiranje vlog. “Tam, kjer je stopnja tveganja revščine najvišja, je največ potencialnih upravičencev do tega odpisa. Tako bomo predvsem v tem mesecu izrabili čas, da bomo pozvali občine, da se priključijo,” je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst SD povedala na posvetu o paketu pomoči in odpisu dolga, ki ga je gostil Center za socialno delo Maribor.

Ministrica za delo Kopač Mrak je pojasnila, da je bila osebno v stiku s predstavniki vseh mestnih občin in združenj občin. “Mi smo vedno odprti za vse informacije, na žalost pa je občin toliko, da osebno nisem uspela opraviti razgovorov z vsakim posameznim županom,” je dodala.

Kopač Mrakova je pojasnila, da se neplačanih najemnin na željo občin ne more odpisati, lahko pa se odpiše uporabnina stanovanja. “Ni argumenta, da na račun tega odpisa slabimo podjetja. Tu gre namreč za dolgove, ki so iz leta 2013 ali še starejši. Imejte v mislih, da so to neizterljivi računi in kakšni so stroški izterjav,” je izpostavila.

Ministrica Kopač Mrak je priznala, da si ne delajo utvar, da bodo s tem ukrepom rešili vse težave. “Kriteriji, ki smo jih postavili, so izpostavili najbolj ogrožene med nami,” je dejala. “Zavedamo se, da so ključna delovna mesta. Smo daleč od tega, da bi prišli na zeleno vejo, a stvari se izboljšujejo,” je dodala.

Pri odpisu dolgov je mogoče na primer odpisati dolgove za elektriko. V mariborskem podjetju Energija Plus so po besedah direktorja Bojana Horvata zaenkrat prejeli 110 vlog, čeprav so tudi tam pričakovali večje število. Od 70 vlog, kolikor so jih zaenkrat obravnavali, jih le deset odstotkov popolnoma izpolnjuje pogoje in njihov dolg skupno znaša nekaj več kot 8000 evrov. Koliko dolga bodo dejansko odpisali, v podjetju še ne znajo povedati, saj se bodo o tem odločili po zaključku zbiranja vlog. Podobno so odgovarjali tudi predstavniki občin in zavodov.

Posveta prihodnji teden bosta:
– v torek, 15. septembra 2015, ob 14.30 uri, Golarjeva hiša, Prešernova ulica 21, Ljutomer  

– v sredo, 16. septembra 2015, ob 14. uri, v sejni sobi Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa

Predstavitev stališča SD do reševanje begunske krize

Socialni demokrati smo za dostojanstveno obravnavo beguncev in skupno evropsko migrantsko politiko

Predsednik SD in minister Vlade RS mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, državna sekretarka na ministrstvu za delo in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk ter poslanec SD in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne so danes, v petek, 11. septembra 2015, na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili stališče Socialnih demokratov do reševanja begunske krize, ki je bilo sprejeto na 7. seji Predsedstva stranke.

Na predstavitvi stališča so vsi skupaj v imenu slovenskih Socialnih demokratov pozvali k solidarnosti do ljudi v stiskah in izrazili apel proti širjenju nestrpnosti ter sovražnega govora do beguncev in migrantov. Beguncem v stiski je treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Slovenija pred njimi ne sme zapirati vrat, so še izpostavili na novinarski konferenci. Na evropski ravni je treba vzpostaviti skupno migracijsko politiko, na svetovni pa poiskati dolgoročne rešitve za spopadanje z vzroki begunske krize.

Predsednik SD Dejan Židan je izpostavil, da ima Slovenija z migranti oz. begunci izkušnje. “Tudi sami smo bili po 2. svetovni vojni begunci, v 90. letih pa smo jih sprejemali, zato je strah, povezan z nepoznavanjem problematike, neupravičen,” je spomnil predsednik SD Židan. Begunska kriza je humanitarno vprašanje, povezano s solidarnostjo držav EU. “Solidarna pa mora biti tudi porazdelitev bremen, zato v SD podpiramo obvezne kvote v državah članica EU,” je povedal Židan. Obenem je opozoril, da Evropa ni naredila dovolj, da bi vplivala na razmere v državah, iz katerih begunci prihajajo.

Socialni demokrati smo sicer svoj program reševanja begunske problematike razdelili na tri poglavja, ki jih je podrobneje predstavila evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon. Prvo je humanitarne narave in izpostavlja, da je beguncem v stiski treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Kot je poudarila Fajonova, Slovenija ne sme zapirati vrat in mora obsoditi gradnjo zidov po Evropi. Prav tako v SD izpostavljamo potrebo po skupni migracijski in azilni politiki. Po besedah evropske poslanke so nujni popravki Dublinske uredbe, ki bodo omogočili učinkovitejše varovanje zunanjih meja EU. Smo pa v SD proti kakršnim koli ukrepom znotraj schengenske meje.

Tudi Fajonova se zavzema za dogovor o pravični porazdelitvi bremena med državami EU, zato podpira predlog Evropske komisije o stalnem mehanizmu. “Tistim, ki bodo ostali v Sloveniji, je treba ponuditi možnosti učinkovite integracije, hkrati pa je potrebno na vsak način ustaviti sovražni govor in ksenofobijo,” je poudarila Fajonova. Drugo in tretje poglavje programa SD opredeljujeta ukrepe na srednji in dolgi rok. Pri tem je Fajonova izpostavila, da je več pozornosti treba nameniti izvoru težav, kar predstavlja svetovni izziv.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo iz vrst SD in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk je povzela, da stranka izhaja iz vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic, humanosti in tovarištva. “Te vrednote so danes na preizkušnji, zato smo v SD veseli odziva nevladnih in humanitarnih organizacij ter njihovega sodelovanja v usklajevalni skupini,” je dodala Martina Vuk.

Poslanec SD in predsednik Mladega foruma Jan Škoberne pa je izpostavil dejavnost mladinskih organizacij pri reševanju problematike beguncev. Povedal je, da je 60 mladinskih organizacij iz vse Evrope na luksemburško predsedstvo EU v preteklem tednu naslovilo poseben poziv, v katerem poudarjajo, da je begunsko problematiko treba rešiti trajnostno in celovito. “Pri reševanju problematike bo sodeloval tudi Mladi forum SD, ki bo v oktobru v Beograd poslal prvo ekipo prostovoljcev,” je še povedal Škoberne.

Stališče stranke SD do reševanje begunske krize si lahko preberete na spodnji povezavi:

Stališče SD do reševanja begunske krize

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev stališča Socialnih demokratov do reševanja begunske krize 11-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.

Srečanje SD - OZS v Celju

Delovno srečanje delegacije SD in Obrtno-podjetniške zbornice ob obisku sejma MOS v Celju

Socialni demokrati smo v sredo, 9. septembra, obiskali 48. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (MOS) v Celju. Delegacija vodstva SD, poslancev in ministrov iz vrst SD na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom se je uvodoma sestala z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), kjer je pogovor potekal o priložnostih za razvoj podjetništva. Na srečanju sta se vodstvi SD in OZS dogovorili še za tesnejše sodelovanje ter da si bosta v prihodnje s skupnimi močmi prizadevali za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Predstavniki SD in vodstvo OZS so spregovorili tudi o aktualnih problemih malega gospodarstva. Ključne teme so bile delovno-pravna zakonodaja, deregulacija poklicev in poslovno okolje v Sloveniji. Predsednik OZS Branko Meh je izrazil zadovoljstvo nad novim srečanjem, saj je zbornica v preteklosti s stranko SD in njeno poslansko skupino dobro sodelovala, prav tako še vedno dobro sodeluje tudi z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak.

SD in OZS na sejmu MOS

Predsednik SD in minister Židan je predsedniku OZS Mehu zagotovil, da bodo v poslanski skupini SD zbornici vedno na voljo, ko se bo OZS borila za uveljavitev interesov malega gospodarstva. “Veseli me, da je OZS s tako številčnim članstvom še vedno močan in dober sogovornik državi, četudi je zbornica prešla na prostovoljno članstvo,” je še povedal Židan. Ministrica za obrambo Andreja Katič je na srečanju dejala, da bo tudi v obrambnem resorju poiskala priložnosti za male podjetnike in obrtnike. “Menim, da smo v preteklosti vse prevečkrat iskali sogovornike v velikih podjetjih, zato moramo več pozornosti nameniti malim podjetjem, ki zaposlujejo največ ljudi,” je dodala ministrica Katič.

Ogled sejma MOS

Po srečanju je sledil skupinski ogled razstavljavcev na MOS v Celju, minister Židan pa je v nadaljevanju delovnega obiska sodeloval tudi v omizju na temo gozdno-lesne predelovalne verige, ki ima v Sloveniji ogromen potencial za nadaljni razvoj. Židan je izpostavil, da pri zakonu o upravljanju z državnimi gozdovi ni več nobenih vsebinskih odprtih vprašanj, išče se le še nekatere možnosti, kako dodatno zakonito pomagati lesni industriji.

Omizje na MOS

Minister je dodal, da bo državno podjetje skrbelo za trajnostni način izkoriščanja gozda in da bo z dobrim poslovanjem med drugim povečevalo trenutni 20% delež gozda, ki ga ima v lasti država. Poudaril je še, da bo zakon obravnavan v DZ po rednem postopku in pričakuje, da bo državno podjetje po sprejetem zakonu zaživelo v prvi polovici leta 2016. Minister Židan je oznanil tudi možnost, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelovalo pri promociji lesa, vendar je pri tem potrebno poiskati sodelovanje vseh deležnikov v verigi.

Omizje v Lovrencu na Pohorju

Pozno popoldne pa se je predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan udeležil še okrogle mize, ki sta jo pripravile Občina Lovrenc na Pohorju in Mariborska razvojna agencija v okviru projekta Samooskrba Podravja. Udeleženci srečanja so razpravljali o izzivih prehranske samooskrbe, zakonodaji na tem področju, gozdno-lesni verigi ter naročanju lokalne prehrane v javnih zavodih.

Galerija fotografij obiska Socialnih demokratov na MOS v Celju si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/Maabv

Kopač Mrak na Dunaju

Ministrica Kopač Mrak med uradnim obiskom na Dunaju tudi na 41. generalni skupščini Evropskega centra za socialno politiko

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je bila 8. in 9. septembra na uradnem obisku na Dunaju, kjer je imela bilateralno srečanje z avstrijskim ministrom za delo, socialne zadeve in varstvom potrošnikov Rudolfom Hundstorferjem. Ministrica iz vrst SD je sodelovala tudi na 41. generalni skupščini Evropskega centra za socialno politiko. 

Center za socialno politiko in raziskave je bil ustanovljen v letu 1974, ustanovili sta ga Organizacija združenih narodov in avstrijska vlada. Naloga Centra je izvajanje različnih raziskovalnih projektov, posvetov, konferenc (prenos znanja) in svetovanja pri političnih reformah na področju socialne politike in blaginje za območje t.i. OZN evropske regije (poleg evropskih držav še Kanada, ZDA in Rusija). Slovenija je začela aktivno sodelovati kot članica centra že leta 1996.

V sklopu Evropskega centra poteka vsakoletna skupščina, ki se je poleg zaposlenih na inštitutu udeležujejo nacionalni predstavniki, člani uprave in posebej vabljene osebe, tokrat tudi slovenska ministrica za delo Kopač Mrak, ki je sodelovala na plenarni razpravi o novih izzivih socialne države.

Izsek iz strokovne razprave ministrice Kopač Mrak o novih izzivih socialne države:

“Če se strinjamo, da je ena od ključnih naloga »sodobne socialne države« (družbe), redistribucija virov (sredstev in storitev) med odvisnimi (neaktivnimi) družbenimi skupinami in aktivnim prebivalstvom, lahko ugotovimo, da so se okoliščine na katerih so temeljili  začetki »socialne države« (Bismarckna, Beveridge) pred skoraj 150 leti,  močno spremenili.

Ključne spremembe so povezane z naslednjimi področji:
– demografija – spremenjena razmerja med mlado srednjo in starejšo populacijo
– spremenjen trg dela – drugačna ponudba dela in zaposlitve, predvsem spremembe povezane z načinom proizvodnje, pomanjkanjem »proizvodnega« dela in selitve proizvodnje
– pojav novih socialnih rizikov (tveganja), ki so delno povezani z demografskimi spremembami, npr. dolgotrajna oskrba
– drugačna vloga odgovornost posameznika

Zaradi naštetih spremenjenih okoliščin je reforma države blaginje nujna, šla pa naj bi v smeri družbe blaginje, ki naj  zamenja državo blaginje. Mešan blaginjski sistem (Welfare mix) predstavlja kompleksno interakcijo in soodvisnost petih sektorjev/področji v družbi, ki so država, trg, institucije socialne varnosti, civilna družba in skupnost/družina. Prav zaradi povezanosti, prepletenosti in odvisnosti obstaja stalna potreba po evalvaciji, reorganizaciji, inovaciji in tudi reformah na področju socialne zaščite.

Vloga države v družbi blaginje oziroma mešanem blaginjskem sistemu je ključna, saj ustvarja in usmerja socialno politiko skozi deklaracije, strateške dokumente in zakonodajo. Poleg tega, da v sodelovanju z drugimi deležniki ustvarja prioritete, skrbi tudi za delitev pristojnosti med centralno, regionalno in lokalno ravnijo ter med različnimi institucijami in izvajalci.

Vloge drugih akterjev je treba dodatno razčleniti, predvsem nevladnega sektorja, kjer bi bilo treba opozoriti na uveljavljene (etablirane) izvajalce, kot so npr. invalidske organizacije, ki so lahko včasih zaradi doseženih ugodnosti tudi zaviralci razvoja in pojavom novih manj uveljavljenih predstavnikov NVO sektorja, ki zagovarjajo tudi bolj nekonvencionalne pristope na področju sociale. Enako velja tudi za možnost odpiranja prostora za različne samopomočne skupine, gibanja, klube, itd.

Ko govorimo o slovenskem prostoru je treba posebej izpostaviti potrebo po redefiniranju vloge in nalog lokalne skupnosti/družine na področju socialne zaščite ter tudi spremenjeni vlogi podjetji oziroma delodajalcev. Zlasti za slednje se zdi, da so se popolnoma umaknili iz področja zagotavljanja socialnih ugodnosti in storitev za svoje zaposlene oziroma za lokalne skupnosti v katerih delujejo.

Sprememba sistema financiranja je z vidika zagotavljanja doseženega in njegovega razvoja ključna. Dejstvo je, da zaradi zmanjševanja delovno aktivnega prebivalstva velik del ključnih socialnih tveganj krijemo iz obveznih javnih zavarovanj in iz dela zbranih prispevkov, zato bo treba razširiti osnove financiranja sistemov socialne zaščite, predvsem pa bo treba na novo definirati deleže (specifično za posamezna tveganja) zbrane z obveznimi javnimi zavarovanji, davki in neposrednimi viri prebivalstva.”

Intervju Dejan Židan za Delo

Dejan Židan za Delova Ozadja: “Skrbi me želja po privatizaciji vsega javnega.”

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v pogovoru za Delo ozrl na prvo leto delovanja aktualne vlade. Z njim se je pogovarjal novinar Luka Jakše. Povezava do intervjuja v spletni izdaji časnika Delo: http://www.delo.si/ozadja/dejan-zidan-skrbi-me-zelja-po-privatizaciji-vsega-javnega.html

Kmalu bo minilo leto dni vlade. V njej je precej političnih novincev in tudi nekaj starih mačkov. Kako bi ocenili njeno delovanje?

Zdaj se že kaže, da smo utečeni. Na začetku pa se je videlo, da nekateri ministri, državni sekretarji in drugi visoki funkcionarji niso povsem poznali obrti. Politika namreč terja znanja in veščine, da so zakoni napisani na pravilen način, da so ustrezno sprocesirani, da se pogajanja pravilno vodijo, da se doseže kompromis med različnimi skupinami. Novinci vseh teh veščin nimajo in rabijo neko učno obdobje, zato je pomembno, da mandat vlade traja štiri leta in da je politika pri svojem delu učinkovita. Pri kolegih opažam, da so se obrti zdaj priučili, tako da različna pogajanja in usklajevanja potekajo precej bolj gladko. Zdaj pa je pomembno, da bo mandat zdržal vsa štiri leta, pa ne zaradi nas, ki sedimo v vladi, ampak ker je politična stabilnost ključna, da se bodo pozitivni gospodarski trendi v državi nadaljevali.

Katere so bile po vašem zamujene priložnosti v tem letu?

Želel bi si, da bi vlada nekatere odločitve sprejela takoj po imenovanju. Predvsem novo konstituiranje nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, kar smo naredili šele pred kratkim. Če bi jih imenovali že na začetku mandata, bi bili gospodarska rast in trendi še bolj pozitivni. Kot izgubljeno priložnost vidim razpravo o starem privatizacijskem paketu. Kvalitetne razprave o prodaji državnih podjetij nam ni uspelo odpreti ne v času koalicijskih pogajanj ne kasneje, ko smo koalicijskim partnerjem skušali dopovedati, da ima Slovenija pravico do svojega mnenja o tej zadevi. Glede na to, da so se gospodarski kazalci precej spremenili, odkar je nastal spisek 15 podjetij, mora biti Slovenija toliko samozavestna, da lahko kakšno stvar v dogovoru z evropskimi partnerji tudi spremeni. Privatizacija samo zaradi privatizacije je nesmiselna, lahko pa je pozitivna, kadar prinaša partnerstvo, delovna mesta in razvoj.

Glede nadzornikov ste slišati zadovoljni. Bi dali roko v ogenj zanje?

Nadzornike smo na vladi sprejeli v paketu. Predstavljeni so nam bili njihovi življenjepisi in iz teh sklepam, da so kompetentni ljudje. Verjamem, da bo z njihovim delom državno premoženje bistveno bolj učinkovito upravljano. Učinkovitost pa se ne meri po številu menjav direktorjev družb ali zgolj po prodaji državnega premoženja. Bistvo upravljanja je, da dobiček iz tega premoženja raste. Še vedno je 11 milijard evrov državnega premoženja v kapitalskih naložbah, in če bi imeli tak donos, kot ga imajo francoska državna podjetja, bi vsako leto v proračun dobili nekaj sto milijonov evrov dividend. Te bi država lahko koristno porabila za javni sektor, za kvalitetno javno zdravstvo in šolski sistem … Vendar tega denarja ni bilo, ker se tega od upraviteljev državnega premoženja ni nikoli jasno zahtevalo.

Torej od uprave SDH terjate boljše rezultate, sicer pričakujete, da jo bodo nadzorniki zamenjali?

Nadzornike je imenovala vlada, odločitev je bila torej politična, seveda na podlagi strokovnih predlogov, in nima smisla bežati pred to odgovornostjo. Ni dobro, da ima politika preveč pristojnosti v gospodarstvu, toda tam, kjer jo ima, se mora izpostaviti in stati za svojimi odločitvami. Nadzorniki pa so dolžni oceniti, ali trenutna uprava SDH deluje ustrezno in učinkovito.

Pred volitvami ste tesneje sodelovali z Desusom, o privatizaciji ste imeli podobno mnenje, zdaj pa se ta stranka bolj prilagaja SMC. Kako komentirate ta preobrat?

Socialni demokrati želimo voditi konsistentno politiko. Da tisto kar rečemo, tudi naredimo. Zastopamo tako mlade kot zaposlene in tudi upokojence, ker na državo gledamo celovito. Desus nagovarja ožji segment državljanov in kot tak uresničuje nekatere svoje želje. Izkušnja iz vlade pa je, da imamo njihovo podporo pri projektih, ki jih pripravimo v SD.

Vse od afere Veberkom do propada prodaje Telekoma je bilo v koaliciji čutiti napetosti. Kako blizu odhoda ste bili ob aferi, ki je odnesla vašega ministra?

Predlog za zamenjavo Janka Vebra smo ocenili za nestrokovnega in napačnega. Verjamem, da intimno tudi predsednik vlade Miro Cerar spoznava, da je naredil napako, ker ni bilo pravno enoznačnih mnenj, ali je minister sploh naredil kaj narobe. Torej je bila zamenjava politična odločitev. Poleg tega je bil Veber dober minister, in dobrih ministrov se ne zamenjuje zato, ker si tako želi opozicija ali pa ker si ena od vladnih strank želi biti v dobrih odnosih z opozicijo. Ob zamenjavi smo v stranki opravili resno razpravo o tem, ali zapustimo vlado ali ne. Odločitev, da ostanemo, je bila enoglasna, tudi zato, ker je tako menil podpredsednik stranke Janko Veber.

Vse od Depale vasi je slovenska javnost občutljiva na delovanje oziroma uporabo vojaške obveščevalne službe. Zakaj bi bilo v tem primeru drugače?

Na žalost je prišlo do dezinformacij, ker ni delovala vojaška obveščevalna služba, ampak obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo, kar ni enako. Treba se je le vprašati, ali ima Slovenija pri prodaji državnih podjetij pravico preveriti tudi varnostna vprašanja. Ne samo da ima pravico, ima celo dolžnost. Zamenjavo Janka Vebra ocenjujem kot največjo napako Cerarjeve vlade.

Za prodajo Telekoma je dokaj odkrito na koncu navijal tudi premier Miro Cerar. Kako ste razumeli to njegovo stališče?

Pomembno je, da politiki delujemo tako, kot javno govorimo, obljubljamo. Če torej politika obljublja, da ne bo vplivala na poslovne procese in prodajo podjetij, potem bi to morali tudi v praksi upoštevati. Vlada sicer ne sme bežati pred svojo odgovornostjo, ki jo ima kot skupščina SDH. Če se vprašanje, ali prodati ali ne prodati, pojavi na skupščini, potem mora vlada o tem sprejeti odločitev.

Zakaj je propadla prodaja Telekoma?

Po mojem mnenju je propadla v trenutku, ko je bil v igri samo še en ponudnik, kar bi morala ugotoviti tudi uprava SDH. Nemogoče je premoženje dobro prodati v razmerah, ko ima kupec občutek, da ima monopolni položaj. V takih primerih, tako je bilo tudi pri Telekomu, je pogodba o prodaji pisana v korist kupca. Poleg tega, da je bila cena nižja od pričakovane, so bila v pogodbi zapisana jamstva države, ki jih lahko potrdi samo državni zbor. Tudi tolmačenje naložbenega sklada za strateškega lastnika je bilo napačno.

Vseeno je čudno, da se je Cinven ob nizki ceni na koncu umaknil.

Izkazalo se je, da je bila tudi ta nizka cena za kupca previsoka in da je šlo za špekulativnega kupca.

Ali pa je ugotovil, da je vreča brez dna?

Telekom je dobro podjetje z boniteto A. Seveda je tudi od te uprave treba zahtevati, da deluje učinkovito in z dobičkom. V naši stranki nimamo ideološkega stališča o vrsti lastnine. Ideološko stališče imajo tisti, ki trdijo, da je dobra samo zasebna lastnina. Verjamemo, da je lahko gospodarska družba uspešna ali neuspešna, če je v državni ali zasebni lasti.

Telekom bo moral v naslednjih letih odpustiti skoraj tisoč ljudi, tudi zaradi državnega oziroma političnega vpliva na družbo, ki je jemal energijo za razvoj.

Se strinjam. V Sloveniji je prevladovalo prepričanje, da je državna lastnina dobra, ker so se potem direktorji počutili bolj varne, ker državni lastniki ne pazijo tako dobro, da so dobički na zadovoljivi ravni. V ta podjetja pa je politika pogosto zaposlovala svoje ljudi. Oboje je napačno. Zato smo socialni demokrati tesno sodelovali pri pripravi strategije upravljanja državnega premoženja, ker verjamemo, da država lahko ima svoje premoženje, vendar mora jasno zapisati pričakovane poslovne uspehe teh družb. To je pomembno, ker je potem jasno, kdaj lahko tudi državni direktorji dobijo nagrado za poslovni uspeh in kdaj je čas, da se kakšen direktor poslovi. O zamenjavi torej ne odloča politika, ampak dosežen poslovni rezultat.

Kako komentirate namero sklada Apollo, ki je v Sloveniji že kupil NKBM, da bi dokapitaliziral Telekom, verjetno z vizijo, da bi sodelovali pri nakupu Telekoma Srbija?

Najprej naj povem, da je prodaja NKBM po tako nizki ceni zelo vprašljiva. Tudi v tem primeru je bil samo en kupec. Po logiki dobrega gospodarja bi morali tak prodajni postopek v trenutku ustaviti. Zdaj pa je monopolni kupec iztržil monopolno rento, namesto da bi jo dobil prodajalec oziroma država. Rezultati bodo pokazali ali gre za dobrega lastnika. V luči skrbi za zaposlene in razvoja banke si želim, da bi bil in da bi s svojim delom in razvojem banke ovrgel skeptičnost nakupa ki je prisotna. Za Telekom pa si želim, da se upravi nekaj časa ne bi bilo treba ukvarjati s prodajo, ampak upravljanjem podjetja. V SD predlagamo, da se po letu dni od sprejetja strategije o upravljanju državnega premoženja naredi razmislek, ali naj se Telekom uvrsti na listo upravljanja državnega premoženja.

Kaj pa želja, da kupijo osem krat večji srbski Telekom?

O tem ne vem nič več, kot je bilo zapisano v medijih. Gre za poslovno odločitev ki mora imeti tudi jasne argumente glede smotrnosti takšnega nakupa in kaj to v praksi pomeni za razvoj Telekoma.

Od vseh privatizacijskih zgodb je verjetno najbolj boleča prodaja Mercatorja. Zakaj vem, tudi kot ministru, tega ni uspelo preprečiti?

Kmetijski minister ne more vplivati na prodajo podjetij oziroma ima vpliva toliko, kolikor mu ostali prisluhnejo. Privatizacija se ni zgodila zdaj, ampak v prvi vladi Janeza Janše. Potem smo spremljali neuspešno tajkunsko zgodbo, nazadnje pa vmešavanje slovenskih bank v prodajo. Za njih bi tako ali tako težko rekli, da so ali da dobro delujejo. Kot kmetijski minister sem z argumenti ves čas opozarjal, da bo prodaja Mercatorja gospodarskemu subjektu z nestabilno lastniško strukturo in hkrati neposrednemu tekmecu, ki proizvaja tudi hrano, škodljiva za Slovenijo. Kupec ima namreč legitimni interes, da več prodajnih površin namenja svojim proizvodom, kar pomeni, da se morajo standardni proizvodi umakniti. Na žalost me niso poslušali, zdaj pa lahko iz splošnih statističnih podatkov, pa tudi vsakodnevnega obiska trgovin, opazimo, da so se moje napovedi uresničile. Moram pa povedati, da sem bistveno manj zaskrbljen kot sem bil pred petimi leti, ker imamo v Sloveniji nove trgovske sisteme in bistveno večji občutek državljanov, da morajo iskati lokalno pridelano hrano. Tako ni več od lastnika odvisno kateri proizvodi so na trgovskih policah, ampak to narekujejo potrošniki. Opažam, da nekateri trgovski sistemi hitro povečujejo delež prodaje slovenske hrane, kar mi potrjujejo proizvajalci. Načrtno osveščanje ljudi je dalo zelo dobre rezultate.

Po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja se opaža želja, da v prehrambeni industriji prihaja do zdržitev, prevzemov oziroma odrinjanja manjših proizvajalcev, ker si velik poslovni sistem želi dogovarjati samo z velikimi dobavitelji.

Podatki kažejo, da se manjši proizvajalci težje uveljavljajo na prodajnih policah, kar se opazi tudi v praksi. Po drugi strani pa se zdaj izvaža že 23 odstotkov vse proizvodnje hrane in to pod konkurenčnimi pogoji. Proizvjalci pa so se naučili, da je izredno tvegano biti odvisen od samo enega kupca, zato so razpršili svojo prodajo, delno tudi v tujino in na netipične trge. Primer je izvoz vina na Kitajsko, kjer dosegajo celo zelo dobro ceno.

V zadnjih letih se kopiči občutek, da naša podjetja prevzemajo Hrvaška. Je ta občutek plod neke ksenofobije ali je upravičen?

Seveda je dobro biti na svoji zemlji gospodar, kar pri lastnikih kmetijskih zemljišč še vedno smo. Za podjetja, ki so v drugem koraku privatizacije doživela neuspešne tajkunske prevzeme, pa so bile potem izsiljene prodaje po prenizkih cenah. Premalo se je iskalo strateške vlagatalje iz širšega evropskega prostora. Kot kupci so nastopali tisti, ki so malo bolje poznali Slovenijo, v nekaterih primerih se je kazal pri teh nakupih tudi politični interes. Mislim, da se to obdobje končuje, ker se tudi Slovenija zaveda, da je lastništvo podjetij pomembno. Zato je velik dosežek sprejeta strategija upravljanja, ker je na začetku kazalo, da bo to samo strategija razprodaje državnega premoženja. Upam, da je v politiki prisotno prepričanje, da moramo biti tudi Slovenci lastniki slovenskega premoženja.

Kako komentirate nedavno dokapitalizacijo Perutnine Ptuj? Na ta način je dejansko dobila novega lastnika, ki bo preostale deleže, tudi od kmetov in kooperantov, kupoval po nizki dokapitalizacijski ceni za delnico.

Dobro je, da pri tem država, ki ima sicer manjši delež v družbi, ni bila spet vodilna pri prodaji. Perutnina Ptuj je še eno od podjetij, ki so ga hoteli prevzeti menedžerji z denarjem, ki ga nimajo. Po neuspehu se je iskalo novega lastnika. Z novim vlagateljem ima Slovenija dobre izkušnje v jeklarski industriji. Tudi v Perutnino Ptuj je podnudil dvakrat višjo dokapitalizacijo, kot je bila zahteva bank upnic. Kot minister pristojen za prehrano pa si želim, da bo to ostalo podjetje s sedežm v Sloveniji, da bi imeli dovolj virov za razvoj, ker prehranska industrija mora nenehno vlagati v tehnološke izboljšave in v trg. Poleg tega si želim, da bi se povečalo število zaposlenih in število kmetov, ki delajo za Perutnino Ptuj. Zdaj imajo približno 200 kooperantov.

Ti so imeli do zdaj v podjetju skoraj četrtinski delež, ki pa se jim je zdaj zmanjšal, prav tako jim je ta manever zabetoniral vrednost delnice na 8 evrov, kar je pod knjigovodsko vrednostjo.

Poslovne procese težko ocenjujem. Kakšna bo prihodnost Perutnine Ptuj pa ne bi želel predvidevati na podlagi izjav njene uprave, treba bo pač videti, kako se bo družba razvijala.

V primeru prodaje Pivovarne Laške in Radenske pa se je zgodilo, da so bili skupaj s podjetji prodani tudi vodni viri.

SD je že v prejšnji koaliciji aktivno sodeloval pri pripravi spremembe ustave, ki bi določala, da je ne samo vodni vir, ampak upravljanje s pitnim vodnim virom javno. Pobuda je bila zdaj ponovno vložena v državni zbor, ker so izkušnje s privatizicijo naravnih virov iz Evrope in drugih delov sveta izrazito negativne. Privatizacija ni samo prodaja, ampak tudi javno-zasebno partnerstvo in podeljevanje koncesij, ker se pogosto izkaže, da je tisti, ki prejme koncesijo čez nekaj let izredno usposobljen, tistemu, ki podeljuje koncesijo pa mu zmanjka znanja, da bi lahko deloval v javno korist. Želje po privatizaciji javnega so prisotne povsod. Zelo me skrbi velika želja po privatizaciji javnega zdravstva. Gonjo proti slovenskemu zdravstvu, ko različni ljudje kar naprej govorijo, kako je vse zanič in slabo, razumem kot obliko pritiska, da bi prišlo do privatizacije zdravstvenega sistema. Slovensko zdravstvo je v resnici na zelo visoki ravni, sistemsko nadpovprečno uspešno, občasne ekscese pa je pač treba sproti hitro reševati.

Nadzor nad nevrološko kliniko vas demantira, saj je pokazal na sistemske, organizacijske in druge napake, da je lahko prišlo do primer Radan.

Kaže, da se je za to dogajanje dolgo časa vedelo in da dolgo nihče ni želel ukrepati, kar je katastrofa. Te anomalije bi bilo treba nemudoma odpraviti, ne pa še kar čakati na razna poročila. Tovrsten način delovanja je namreč voda na mlin privatizaciji zdravstva. Zato sam in tudi naša stranka podrobno spremljamo delo ministrice Milojke Kolar. Ministrica ima vso našo podporo, ko brani javno zdravstvo.

V intervjuju za Mladino ste dejali: »V odnosu do sosednjih držav je treba razmisliti, ali je produktivno neprestano ponavljanje floskul o dobrih sosedskih odnosih ali pa je realneje ugotoviti, da ima pač vsaka od sosednjih držav svoje geopolitične interese, tako kot jih ima tudi Slovenija«. Podobno razmišlja tudi samoodstopljeni veleposlanik v Zagrebu Aleksander Geržina. Ali imate drugačen pogled na zunanjo politiko kot resorni minister in kot vaš nekdanji strankarski in vladni šef, zdaj pa predsednik države Borut Pahor?

Predsednik države se zelo dobro zaveda, da balkanski način reševanja sporov, ki je bil značilen v času bivše Jugoslavije, postaja nevaren za stabilnost na zahodnem Balkanu. Zato je bil Pahor tako zelo aktiven in v nekem trenutku tudi vezal svojo politično usodo na sprejem arbitražnega sporazuma. Sprejem arbitražnega sporazuma ocenjujem za eno največjih dejanj v zgodovini samostojne Slovenije. Našel se je model za sprostitev napetosti med državama, ki ga je tudi EU prepoznala kot edinega možnega. Zdaj se borimo za nadaljevanje arbitraže in za stabilnost v regiji. Treba pa je povedati, da je število nepričakovanih dogodkov na zunajepolitičnem področju večje, kot bi si želeli, vključno z odstopom Aleksandra Geržine. To me je presenetilo tudi zato, ker je zunanji minister zanj zastavil svojo besedo in ugled pri predsedniku vlade, ki je povsem prevzel njegovo mnenje, da so kandidati za veleposlanike dobri in da razni očitki ne držijo. Potem je predsednik vlade zastavil za veleposlanike tudi svoj vpliv, tako da ministrski zbor ni odpiral teme o primernosti posameznih kandidatov. Odstop Geržine odpira marsikatero vprašanje, na katera bomo v naslednjih tednih morali dobiti odgovore.

»Floskule o dobrososedskih odnosi« trosi predsednik države.

Predsednik države se trudi, da bi arbitražni sporazum ostal pri življenju, ker je prvi, ki se najbolj zaveda, zakaj je to pomembno. Dobro je, da predsednik države daje pozitivna sporočila, kar vpliva na odnose med državama. Operativni politiki pa se moramo zavedati, da slepo zaupanje ni vedno produktivno. Treba je vedeti, da imajo tudi sosednje države svoje interese v tem prostoru in da uporabljajo tudi nedovoljene metode.

Kam pluje vaša stranka pol leta po tem, ko ste bili na kongresu potrjeni za predsednika SD?

Kot vršilec dolžnosti sem postal predsednik stranke šest tednov pred volitvami. Rezultat na volitvah ni bil dober, ker smo dobili le šest poslancev. Stranko smo potem na lokalnih volitvah stabilizirali, saj smo bili zmagovalci na levici in tudi obdržali število naših županov. Mislim, da bomo v bodoče, če se bodo nadaljevali pozitivni gospodarski trendi, večje zaupanje dobile stranke, ki ne dajemo velikih, neuresničljivih obljub, ampak bomo ponujale izdelane predloge potrebnih projektov. Zato smo okrepili delovanje strankarskih strokovnih odborov, poskrbeti pa moramo, da bo mnenje naših strokovnih odbor bolje slišano v javnosti, da bo ta vedela, kako stranka razmišlja o političnih in družbenih vprašanjih.

V stranki se slišijo nezadovoljni glasovi, da ste premalo aktivni v javnosti, da premalo vneto zagovarjate strankarska stališča … Kako jim odgovarjate?

Odgovarjam jim, da smo del vladne koalicije, kar pomeni, da se stališča med strankami ves čas usklajujejo. Zato ni modro ves čas ponavljati razlike med nami, ker mora vlada navzven delovati čim bolj enotno. Zato smo se odločili, da v prvi vrsti skrbimo za stabilnost vlade in da se včasih, ko bi morda morali biti bolj glasni, držimo nekoliko nazaj. Ne reagiramo niti, če kakšnemu od koalicijskih partnerjev uide kakšna nepotrebna beseda, ampak mu to povemo na štiri oči. Prepirov v slovenski politiki je bilo v zadnjih letih preveč, zato je treba umiriti strasti.

Glede na redkobesednega predsednika vlade se verjetno niti ni treba veliko odzivati.

Imam izkušnje z različnimi predsedniki vlad in jih ocenjujem po tem, kako verodostojne so njihove besede. Pri sedanjem predsedniku vlade cenim njegov politični slog in zavedanje, da je prepirov preveč in da je naloga politikov, da v Sloveniji popravimo vzdušje. Čez čas, ko se bodo vrstili pozitivni dogodki v gospodarstvu, bo optimizem zajel celotno družbo, potem pa je vse lažje.

Kako ocenjujete strankarske rejtinge? Po anketah vas prehiteva ZL.

Po nekaterih anketah smo pred njimi. Po večini pa bi zdaj vsaj podvojili število poslancev, vendar so edina prava anketa volitve. Seveda pa poslušamo njihove predloge in če so dobri jih tudi podpremo, upam da enako deluje tudi ZL.

Čemu pripisujete gospodarsko rast?

Gospodarska rast se je začela že za časa vlade Alenke Bratušek. Na začetku je njena vlada doživela strahovit padec gospodarstva in je bil izjemno otežen dostop do denarja. Te težave nam je uspelo rešiti in v podjetja se je vrnil optimizem, da so začela bolj pogumno načrtovati svoje posle. V vladi Mira Cerarja smo z nekaterimi ukrepi ustrezno nadaljevali, predvsem pa smo ustvarili stabilno politično okolje. Podjetja se ne sprašujejo toliko, ali se bo spet zgodila kakšna nepredvidena stvar, ampak se koncentrirajo na svoj posel. Vseeno pa kljub nekoliko boljšim številkam s sedanjim stanjem nismo zadovoljni. Treba je prisluhniti, kaj nam govorijo gospodarstveniki. Pa ne tiste, ki so vedno glasni, da je treba samo zmanjševati stroške in plače, ampak tiste, ki se redko oglašajo, to so izvozniki. Oni so gonilo Slovenije. Govorijo pa nam podobno kot resni tuji investitorji, da naj se zakonodaja, ki vpliva na gospodarstvo, spreminja zelo počasi, ker se bojijo poslovnega okolja, ki se spreminja. S tem ne mislijo samo na spremembe davčnih stopenj in ukinjanje ali uvajanje novih davkov, ampak tudi na to, kako se v tej državi vodijo pravni posli. Dejstvo pa je, da imamo težavo na davčnem področju. Ne drži trditev, da je davčna obremenitev v Sloveniji nadpovprečna, ampak je čisto povprečna. Težava je nesorazmerna obdavčitev, ker so rezultati iz premoženja premalo obdavčeni, preveč pa je obdavčeno delo. To razmerje so z davčno reformo nedavno spremenili v Avstriji, kjer so ugotovili, da je ekonomsko bolj smiselno in uspešno za državo, če ljudje lahko več trošijo. V SD menino, da je treba razbremeniti srednji sloj in drugod povišati davke.

Minister Dušan Mramor je ob rasti BDP opozoril, da je treba paziti, da ne bo šel denar po ustaljenih poteh, da morajo od tega nekaj imeti tudi mladi. Kakšno prihodnost imajo naši mladi?

Morda je v javnosti občutek, da smo si socialni demokrati in minister Mramor pogosto v laseh, pa moram povedati, da delimo povsem enako mnenje glede tega, da država lahko troši samo toliko, kolikor ustvari. Tako v preteklosti nismo živeli, zato imamo težave, vendar takojšen prehod na takšen način življenja bi bil tako hud napad na javne blagajne in storitve, da bi ljudje izgubili velik del pravic, ki jih potrebujejo za dostojno življenje. Pri sprejemanju fiskalnega pravila smo se z ministrom Mramorjem zelo hitro dogovorili o postopnosti njegove uveljavitve. Drugo pa je, da se v dobrih časih naredi zaloga, da v primeru političnih ali ekonomskih kriz v prvem koraku tega ljudje ne čutijo in da javni sistemi nemoteno delujejo naprej. Ko smo se v koaliciji to dogovorili, je za nas postalo fiskalno pravilo povsem sprejemljivo. Zdaj prehajamo v obdobje, ko se bodo prilivi povečevali, jasno pa je, da bodo zrasla tudi pričakovanja, ker so potrebe v Sloveniji zelo velike. Ne samo, da si želimo še boljših javnih storitev, da bodo pričakovanja po večjih plačah, ampak se je treba tudi zavedati, da smo zelo slabo vzdrževali cestno omrežje, ki razpada. Stroški za obnovo pa bodo strahoviti. Opazujem željo pristojnega ministra, da izboljša stanje v državi, a vsak tak ukrep za sabo potegne silne milijone evrov. Podobno je tudi v kulturi, kjer ni denarja za vzdrževanje kulturnih spomenikov in podporo kulturnim delavcem. Zaradi naše majhnosti pa se kot narod veliko bolj definiramo skozi kulturo, kot kakšni večji narodi. Predvidevam, da je minister Mramor želel opozoriti na te želje in potrebe, ki jih bo treba še vedno brzdati.

Kaj bodo imeli od tega mladi?

Mladi potrebujejo delo, zato je pomembno, da se prekine praksa nezaposlovanja v javni sektor, da tudi mladi dobijo tam priložnost. Od gospodarske rasti bodo sicer imeli največ mladi tudi zato, ker so najbolj zaželjeni pri tistih, ki bodo zaposlovali. Zavedam pa se, da je nemogoče stanje s prekernim delom. Obdobje, ko smo samo opazovali in samo govorili, kako ni primerno, da jih delovna zakonodaja niti malo ne ščiti, se mora končati. Država jih je dolžna ščititi in v SD pripravljamo projekt zajezitve in omejitve prekernega dela. Ljudje enostavno potrebujejo pravice iz delovnega razmerja.

Begunska kriza se preko Balkana širi v srce Evrope. Kaže pa, da Evropa ne zna reagirati »evropsko«.

Gre za humanitarno vprašanje. Treba pa se je zavedati, da so ti ljudje na begu tudi zaradi ravnanj Evrope, ki je imela ponekod aktivno vlogo, drugje pa je pasivno opazovala, kako je nestabilnost v nekaterih državah prerasla v resne konflikte. Evropa se zdaj nima pravice čuditi in obtoževati drugih svetovnih velesil, ker je bila zraven. Zato mora reševati akutne težave. Upam pa, da se bo Evropa začela obnašati kot sila, ne samo kot gospodarska, ampak kot politična in v ozadju tudi kot vojaška, da pomaga skrbeti za stabilnost izven svoji meja. V nasprotnem primeru bo vseskozi pod pritiskom beguncev. Evropa sicer ima zmožnosti za sprejem in integracijo beguncev, vendar mora biti to porazdeljeno med vseh 28 članic. Zdajšnji pristop se je izkazal za nepravilnega, zato mora to hitro popraviti. Trenutni predlog je ustanovitev tamponskih con, ki je verjetno nujen, vendar premalo ambiciozen. Evropa sicer ima načrt odgovora za preganjanje organiziranega kriminala za tihotapljenje beguncev, vendar o podrobnostih ne smem govoriti. Trenutni val beguncev je drugačen od naslednjega, ki bo prišel. Zdaj gre za razmeroma premožne in izobražene ljudi, v naslednjem pa bodo ljudje, ki bodo še v hujši stiski.

Na koncu vedno zastavimo pet kratkih, bolj sproščenih vprašanj. Ali še vedno vsak dan plavate?

Na žalost nimam več tega privilegija.

Tek ali nordijska hoja?

Kombinacija obojega, dolga nordijska hoja, vmes pa tek.

Vaš najboljši šef?

Cvetko Bunc, nekdanji direktor bivšega Veterinarskega zavoda Slovenije.

Ali bi se vrnili v veterino?

Nikoli ne reci nikoli.

Najljubše kosilo?

Pohorski pisker po dobri nordijski hoji po pohorskih stezah.

image

Pikalo ob dnevu pismenosti: Doseženega je bilo precej, vendar je potrebno nadgrajevati sistem v korist prihodnjih rodov

Na današnji dan vsako leto praznujemo mednarodni dan pismenosti, ki ga je UNESCO razglasil 1965 leta. Od leta 1966, ko smo dan prvič obeleževali, se je pismenost v svetu pomembno izboljšala. Pismenost se vsako desetletje povečuje, po podatkih UNESCA se nepismenost najbolj zmanjšuje med mladimi med 15. in 24. letom, a ženske še vedno zaostajajo za moškimi. Leta 2010 je bilo pismenih 87% žensk v primerjavi z 92% moških. Na svetu je 775 milijonov nepismenih, od tega dve tretjini žensk. Danes vemo, da je predvsem pismenost žensk ključna za spodbujanje razvoja v razvijajočih se državah.

Pismenost je osnova za kakršnokoli učenje in s tem napredek. V razvitem svetu (vključujoč Slovenijo) se danes ne ukvarjamo več z vprašanjem splošne pismenosti, ker je ta dosegla že skoraj 100%, pač pa predvsem z vprašanjem t.i. funkcionalne pismenosti. 20% najstnikov v Evropi npr. ne razume navodil za pravilno jemanje zdravil. Izobraževalni sistem bi se zato moral posebej osredotočiti na ta vidik bralne pismenosti, ker je ključen za družbo prihodnosti in kvalitetno bivanje ljudi v njej.

Ob dnevu pismenosti želim v imenu Socialnih demokratov vsem tistim, ki se ukvarjajo z opismenjevanjem naslednjih generacij, veliko veselja in uspeha pri delu. Načrtovalcem izobraževanj pa veliko novih idej, da bo funkcionalna pismenost naslednjih generacij boljša, kot je od sedanjih.

Zasedanje kmetijskih ministrov EU v Bruslju

Židan: Kmetijski ministri EU blizu dogovora za stabilizacijo razmer na kmetijskih trgih

Ministri Evropske unije pristojni za kmetijstvo so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju Sveta EU, ki se ga je udeležil slovenski minister mag. Dejan Židan. Na njem so obravnavali krizne razmere v kmetijskem sektorju, še posebno v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave ter prašičjega mesa. Ministri so po dolgi razpravi dogovorili, da bodo predlagane rešitve poskušali doreči na strokovni ravni ter doseči dokončno politično soglasje na neformalnem zasedanju ministrov EU naslednji torek v Luksemburgu. Minister Židan je pozdravil napore Evropske Komisije za iskanje rešitev iz krize, ki je sicer po besedah ministra ni povzročil kmetijski sektor, čeprav posledice krize najbolj čuti ravno kmet in živilska industrija.

Izredno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli popoldan z razpravo o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je predlagala celovit sveženj ukrepov v vrednosti 500 milijonov evrov za takojšnjo pomoč kmetom. Sveženj je predstavil podpredsednik Komisije Jyrki Katainen, sveženj pa je osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov.

Komisija predlaga ciljno pomoč v obliki nacionalnih ovojnic za vse države za ublažitev krize v mlečnem sektorju, podaljšanje in okrepitev pomoči za zasebno skladiščenje masla in posnetega mleka v prahu ter novo shemo zasebnega skladiščenja za prašičje meso. Komisija je predlagala tudi povečanje proračuna za promocijo evropskih proizvodov v letu 2016 in krepitev spodbujanja izvoza proizvodov EU na tretje trge. Za premostitev težav pri delovanju prehranske verige pa je Komisija predlagala vzpostavitev nove delovne skupine, ki bo preučila vrsto ciljnih ukrepov.
 
Slovenija pozdravlja sklic izrednega Sveta za kmetijstvo, saj meni, da je razprava o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu nujna. Minister mag. Dejan Židan je glede predlaganega 500-milijonskega svežnja Evropske komisije dejal, da je še nedodelan, predlaganih pa je bilo več ukrepov za rešitev nastalih razmer, ki so predvsem posledica podaljšanja omejevalnih ukrepov na trg Ruske federacije, odprava mlečnih kvot in slabitve povpraševanja v Aziji.

Sicer pa minister Židan pozdravlja, da je Komisija v sveženj vključila dva slovenska predloga, ki sta bila dobro sprejeta, in sicer za odkup viškov mlečnih proizvodov v humanitarno pomoč beguncem ter za razširitev uporabe ukrepa za razdeljevanje mleka v šolah. Izpostavil pa je tudi pomen promocije na notranjem trgu, ki bi lahko bila ucinkovit ukrpe poleg promocije na tretjih trgih. Glede razreza sredstev pa je minister po zasedanju dejal, da 500 milijonov evrov ne bo šlo iz kriznih rezerv EU, temveč iz tistega dela evropskega proračuna, ki se polni z dajatvami, vendar podroben razrez za zdaj ni znan.
 
Po oceni ministra naj bi šlo za neposredno finančno pomoč proizvajalcem mleka več kot 300 milijonov. Odprava mlečnih kvot aprila letos je povečala proizvodnjo. Slovenija je po ministrovih besedah med državami, kjer proizvodnja mleka narašča hitreje, približuje se 3 odstotkom, medtem ko je povprečje v EU trenutno 0,8 odstotka. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije intenzivna kmetija s povprečno mlečnostjo 6500 litrov mleka pokrije samo še 79 odstotkov vseh stroškov. Odkupna cena mleka je v zadnjem letu padla za 20,5 odstotka, kar je povprečje v EU, veleprodajna za 9,4 odstotka, maloprodajna pa je celo narasla za odstotek. To po besedah ministra pomeni, da krize ne čutijo vsi in da ni solidarnosti.
 
Poleg mleka in mlečnih izdelkov ter jabolk je posreden vpliv v slovenski trgovinski bilanci s kmetijski proizvodi občutiti še v sektorju prašičjega mesa. Zaradi nizkega deleža proizvodov, za katere je Ruska federacija uvedla omejevalne ukrepe, v celotnem slovenskem izvozu na trg Ruske federacije, se na slovenskem trgu soočamo predvsem s posrednim učinkom prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije. Pri tem je pomembno dejstvo, da gre za sektorje, ki k bruto vrednosti slovenskega kmetijstva prispevajo pomembne deleže (govedoreja okoli 27 %, od tega prireja mleka okoli 15 %, perutninarstvo okoli 8 %, prašičereja dobre 4 %, sadjarstvo med 5 % in 8 %, s tem da so jabolka pri nas najpomembnejša sadna vrsta).

Omizje v Radljah ob Dravi

Delovna obiska Tanje Fajon v Prlekiji in na Koroškem

Evropska poslanka S&D in podpredsednica SD Tanja Fajon se je minuli konec tedna mudila na obisku v dveh slovenskih regijah. V petek, 4. septembra, je bila na povabilo župana slavnostna govornica na občinskem prazniku v Križevcih pri Ljutomeru. Na slavnostni seji, kjer so tudi podelili nagrade občanom, ki so najbolj prispevali k razvoju občine, so se spomnili dosežkov v preteklem letu in ravno tako izzivov in načrtov za naprej. Fajonova je v svojem nagovoru izpostavila kakovosten razvoj občine v skladu z naravnimi danostmi, poleg kmetijstva tudi razvoj turizma, občane pa je pozvala k človeškemu odnosu do beguncev, ki bežijo pred vojno in rešujejo svoja življenja in se bodo na svoji poti morda ustavili tudi pri nas, v Sloveniji.

Občinski praznik v Križevcih pri Ljutomerju

Dan kasneje, v soboto, je sodelovala na okrogli mizi z naslovom Razlike med lokalnimi volitvami in volitvami v Evropski parlament, ki jo je v okviru projekta Evropske komisije Evropa za državljane pripravila občina Radlje ob Dravi. Z župani iz vrst Socialnih demokratov (SD) mag. Alanom Bukovnikom (Radlje ob Dravi), Antonom Kovšetom (Podvelka) in Srečkom Gečem (Ribnica na Pohorju), predstavniki hrvaških občin Čazma in Biograd/na morju ter slovenskimi in hrvaškimi udeleženci tridnevnega projekta se je evropska poslanka pogovarjala o relativno nizki udeležbi na evropskih volitvah v Sloveniji. Poglavitna razloga za to sta pomanjkanje evropske identitete in občutek oddaljenosti Evrope. Nasprotno pa lokalne volitve državljani vidijo kot nekaj, kar jim je zelo blizu, kot neposredni vpliv na odločitve o tem, kako se bo občina razvijala. Sicer pa je občina Radlje ob Dravi, ki jo od leta 2002 vodi mag. Alan Bukovnik, odličen primer, kako uporabiti sredstva in programe, ki jih ponuja Evropska unija.

Izola, Riba ulov cipljev

Minister Židan: “Dokler morska meja ni določena, je prav, da država pomaga slovenskim ribičem.”

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana, je v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo drugi javni razpis za izvajanje ukrepa »Individualne premije za ribiče«, s katerim bo mogoče uveljavljati premije za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. avgusta 2015. Ukrep sodi v okviru Operativnega programa 2007-2013 v I. prednostno os, ki obsega ukrepe za prilagoditev ribiške flote Skupnosti. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 200.000 evrov (delež EU znaša 75%). Javni razpis bo odprt do vključno 23. septembra 2015.

Predmet podpore tega javnega razpisa so premije za ribiče, ki bodo po določitvi državne meje na morju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v skladu z Zakonom o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, lahko lovili na območju, določenem v 8. točki priloge I Uredbe (EU) št. 1380/2013.

S tem drugim javnim razpisom za ta ukrep bodo lahko vlagatelji uveljavljali premije za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. avgusta 2015. Višina razpisanih nepovratnih sredstev v okviru tega razpisa znaša 200.000 evrov. Prvi razpis za ta ukrep, s 300.000 evri razpisanimi nepovratnimi sredstvi, je bil odprt v obdobju od 17. julija 2015 do 7. avgusta 2015. Skupna višina premije na posameznega upravičenca, v obeh razpisnih obdobjih za ta ukrep, ne sme presegati vsote mesečnih minimalnih plač v Republiki Sloveniji v letu 2013, kar znaša 9.403,92 evrov. Premije lahko pridobijo pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in ribiči – fizične osebe, skladno z Zakonom o morskem ribištvu, ki so uporabniki ribiških plovil.

Za pridobitev premije bodo morali biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– vlagatelj dejavnost ribolova opravlja ali je opravljal na plovilu, ki je navedeno v vlogi na razpis ter je registrirano za gospodarski ribolov oziroma je bilo registrirano za gospodarski ribolov v obdobju, na katero se vloga nanaša, v dovoljenju za gospodarski ribolov za to ribiško plovilo, pa je vlagatelj naveden kot uporabnik plovila; 

– za ribiško plovilo mora biti izdano veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov za obdobje, na katero se vloga nanaša; 

– za ribiško plovilo mora biti oddanih vsaj 80 ladijskih dnevnikov v zadnjih dveh koledarskih letih pred oddajo vloge na javni razpis, pri čemer je bilo v vsakem letu oddano vsaj 40 ladijskih dnevnikov in
– ribiško plovilo mora doseči vsaj četrtino povprečnega letnega iztovora vseh aktivnih plovil v posameznem ribolovnem segmentu v zadnjih dveh koledarskih letih pred oddajo vloge na javni razpis.

Ribolovni segment se ugotavlja glede na uporabljeno ribolovno orodje.

Več o razpisu na: http://skrci.me/ZNsoP

Katičeva na Golem nad Ljubljano

Ministrica Katič nagovorila zbrane na partizanski slovesnosti na Golem pri Ljubljani

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 5. septembra, na Golem nad Igom slavnostna govornica na slovesnosti z naslovom Mi pa nismo se uklonili. Vseslovensko srečanje je bilo organizirano v čast 70. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, 72. obletnici ustanovitve 10. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljubljanske, ustanavljanju partizanskih brigad ter v spomin na požig podmokrških vasi. 



Ministrica za obrambo Andreja Katič je v svojem govoru poudarila dejstvo, da je bila v teh krajih ustanovljena partizanska brigada, ki je nosila ime po našem glavnem mestu. “To poimenovanje govori o tem, da je bila Ljubljana – mesto heroj – izredno pomemben del slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega gibanja. Kot ministrica za obrambo Republike Slovenije se zavedam, da je prav, da dajemo naši prestolnici tudi danes ustrezen pomen v vojaškem strateškem smislu. Kajti glavno mesto vsake države mora imeti zagotovljeno tudi svojo varnost. Prepričana sem, da smo lahko upravičeno ponosni na tukajšnjo domicilno brigado – 1. brigado Slovenske vojske. Brigado, ki se je izkazala v številnih nalogah doma in v tujini. Skrb za varnost v našem glavnem mestu in okolici je tako ena od pomembnih tem, ki Ministrstvo za obrambo povezuje z Mestno občino Ljubljana. Zato sem vesela, da se danes tu srečujeva z njenim županom,” je ob tem dejala ministrica.

Borkam in borcem slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja je ministrica za obrambo izrekla priznanje in zahvalo za to, da so v boju za obstoj in prihodnost našega naroda storili največ, kar je mogoče ter  preprečili, da bi nas okupator uničil in izkoreninil našo identiteto. “Priborili ste nam svobodo in prihodnost. Zmaga nad nacizmom in fašizmom ter osvoboditev naše domovine predstavljata tudi odločilen korak na poti k samostojni in suvereni državi, kar smo v popolnosti dosegli v osamosvojitveni vojni,” je še poudarila ministrica.

Ustavila se je tudi pri dosežkih, storjenih v obdobju po drugi svetovni vojni. Dejala je, da se je z udarniškim delom obnovilo domovino, znova je bilo zagnano gospodarstvo, ustvarjena so bila tudi številna delovna mesta. Omenila je tudi napredek, storjen na področju enakopravnosti žensk ter pri tem omenila, da je bilo že med narodnoosvobodilnim bojem ženskam omogočeno prevzemati pomembne funkcije in enakopravno sodelovati na volitvah v narodnoosvobodilne odbore.
 
Zdaj, po sedemdesetih letih, se po ministričinih besedah ponovno čuti jasna potreba po tem, da se oblikuje nov družbeni dogovor, saj je miselnost, da je kapital najpomembnejši, postala ogrožajoče prevladujoča. Poudarila je, da so ljudje s svojo delovno vnemo in znanjem tisti, ki plemenitijo in ustvarjajo novo vrednost, zato je treba dati podporo prizadevanjem za povečanje ekonomske demokracije. 

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v svojem govoru tudi povedala, da nam dejstvo, da vsi kazalci gospodarskih razmer kažejo, da smo na dobri poti, lahko vliva optimizem.

“Za uspešen izhod iz krize pa moramo biti močni. Zaupati moramo vase in v to, da znamo biti dobri gospodarji. Tako kot ste vase in v svoje sposobnosti zaupali borke in borci narodnoosvobodilnega partizanskega boja. Ceniti je treba zasluge preteklih generacij in ohraniti vse dobro, kar je doseženo. Ohraniti je treba podjetja, ki imajo tradicijo in strateško vrednost. Ter si prizadevati za kakovostne, vsem dostopne zdravstvene storitve in za čim bolj kakovostno javno šolstvo. Ustvarjati razmere, ki bodo omogočale dostojno življenje vsem generacijam, tako mladim kot starejšim,” je še poudarila ministrica.