Anja Kopač Mrak prevzela stanovanje v Celju

Ministrica Kopač Mrak na ogledu prvega opremljenega stanovanja namenjenega deložiranim družinam

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v Celju prevzela stanovanje Stanovanjskega sklada RS, namenjenega deložiranim družinam oziroma posameznikom. S tem ministrstvo nadaljujejo aktivnosti, ki so predvidene v celotnem paketu pomoči socialno najšibkejšim državljanom Republike Slovenije. Paket pomoči je letošnjega julija pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Podprla pa ga je vlada, družbeno odgovorna podjetja in tri največje humanitarne organizacije v Sloveniji: Rdeči križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine.
 
Stanovanje v Celju je eno izmed 11 v okviru projekta Paketa pomoči. Stanovanja, tako prvo v Celju, kot ostalih 10, je zagotovil Stanovanjski sklad RS, opremila pa jih bo družba Lesnina oziroma njihovo podjetje Momax. Preostalih deset stanovanj bo na voljo že v kratkem. Stanovanje, ki je že pripravljeno na vselitev si je ministrica Kopač Mark ogledala v spremstvu direktorja Stanovanjskega sklada RS Črtomirja Remca, predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, humanitarnih organizacij ter družbe Lesnina in njihovega podjetja Momax.
 
Začasna nastanitev in celovita strokovna pomoč družinam, ki so bile prisilno izseljene iz (ne)profitnih najemnih stanovanj ali lastnih stanovanj je tudi pilotni projekt, na podlagi katerega se bo pripravil nabor sistemskih rešitev za pomoč prisilno izseljenim posameznikom in družinam. Pilotni projekt pripravljamo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor Stanovanjskim skladom RS, humanitarnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi.
 
MDDSZ in humanitarne organizacije so 20. julija letos podpisale pismo o nameri za zagotavljanje materialne podpore in pomoči deložiranim družinam v Republiki Sloveniji. Rdeči križ Slovenije – Zveza združenje je v ta namen že odprla transakcijski račun, na katerem se zbirajo donatorska sredstva, iz katerih se bo družinam, vključenim v projekt, krili izdatki ali del izdatkov, povezanih s selitvijo, namestitvijo ter dela stroškov najemnine in tekočih stroškov bivanja.

Socialni demokrati

Razočarani smo nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum o ZZZDR in pravicah manjšine

Socialni demokrati smo novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v DZ soglasno podprli. Potrditev tega zakona bi pomenila neposredno izvrševanje odločb ustavnega sodišča. Z uveljavitvijo zakona bi se pravice raznospolnih in istospolnih parov izenačile. Menimo, da tako prav, saj je bil že čas, da se to zgodi. Predolgo namreč traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic. Človekove pravice so temelj družbe. Družbe, ki ji je mar za vse svoje člane in članice. So temelj skupnosti, ki ve, da bo najbolj uspešna takrat, ko bodo lahko vsi njeni člani in članice uresničili svoje potenciale.

Socialni demokrati smo izjemno razočarani nad današnjo odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je s tesno večino (5:4) odločilo proceduralno, ne pa o vsebini zakona, ter s tem dopustilo referendum o zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po našem prepričanju je takšna odločitev US odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo ter izvajajo pravice za vse ljudi enako. Socialni demokrati trdno zastopamo stališče, da bi lahko tudi Slovenija končno postala država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice. Žal v SD ob napovedi novega referenduma o pravicah manjšine ne vidimo takšne poti, ampak ponovno nazadovanje naše države na področju spoštovanja človekovih pravic.

Strpnost, sprejemanje različnosti, enake pravice za vse, so minimalni  pogoji,  preko katerih lahko družba polno uresničuje vse svoje možnosti. Skupnosti, ki sije v vseh odtenkih mavrice, se namreč ni bati še tako velikih pretresov. Zmogla bo preskočiti vsako oviro. Socialni demokrati verjamemo v vrednote, na katerih lahko gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu. Zato tudi odločno nasprotujemo tistim, ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu. Ko njihovo razlago očistimo vseh okraskov o pravicah in pravičnosti, dobimo nedvoumno sporočilo: istospolno usmerjeni so drugorazredni državljani!

Ministri in državni sekretarji v Madridu

Državni sekretar MKGP Marenče na konferenci o gozdovih izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj

Državni sekretar Miha Marenče se je v Madridu udeležil ministrske konference »Forest Europe«, kjer je zastopal Slovenijo. Konference so se udeležili ministri in drugi visoki predstavniki iz 38 evropskih držav, predstavniki evropske unije ter 18 predstavnikov mednarodnih organizacij. Državni sekretar Miha Marenče je na konferenci v okviru razprave o resoluciji št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« podal izjavo v kateri je izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj, saj gre za gospodarstvo, ki je odgovorno do okolja, hkrati pa odpira številne priložnosti za nova zelena delovna mesta, nove proizvode in storitve, za krepitev vseh funkcij gozdov, razvoj podeželja ter za nove raziskave in razvoj na področju zelenih tehnologij.

Konferenca Forest Europe 
 
Na konferenci so ministri in drugi visoki predstavni poudarili pomen že 25 let trajajočega političnega procesa s ciljem varstva gozdov v Evropi ter izpostavili številne izzive ter priložnosti, ki so povezane z gozdovi in gozdarskim sektorjem. Med izzivi so bile izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo čedalje obsežnejše naravne nesreče kot so suše, požari, poplave, bolezni, škodljivci, hitro naraščanje števila prebivalstva, sprememba rabe zemljišč ipd. Po drugi strani pa ravno gozdovi zagotavljajo številne okoljske, socialne ter ekonomske koristi za celotno družbo. Te pa v največji možni meri zagotavlja trajnostno ter večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato so ministri ter ostali visoki predstavniki evropskih držav s ciljem krepitve povezovanja in zavezanosti k trajnostemu ravnanju z gozdovi sprejeli:       
1. Madridsko ministrsko deklaracijo »25 let skupnega spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi«, ki poudarja krepitev sodelovanja na področju gozdarskih politik v Evropi pod vodstvom ministrov, s ciljem varstva gozdov in njihove večnamenske vloge. Prav tako se v deklaraciji poudarja pomen gozdov za trajnostni razvoj, ohranjanje biotske pestrosti, kreiranje zelenih delovnih mest ter boj glede klimatskih sprememb. Priloga madridske ministrske deklaracije so posodobljeni pan-evropski indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi,
 
2. Madridsko ministrsko resolucija št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« poudarja, ki poudarja, da zeleno gospodarstvo odpira številne priložnosti, kot so novi gozdarski proizvodi in storitve, kreiranje novih delovnih mest, konkurenčnost gozdarskega sektorja ter pozitiven prispek k razvoju podeželja in dobremu počutju ljudi. Prav tako pa prepoznava tudi pomembno vlogo ekosistemskih storitev gozdov v zelenem gospodarstvu, 
 
3. Madridsko ministrsko resolucija št. 2 »Varstvo gozdov v spreminjajočem se okolju«, ki poudarja, da je zaradi klimatskih sprememb, gozdnih požarov, erozije, dezertifikacije, poškodbe gozdov zaradi škodljivcev ali drugih patogenih organizmov ter tudi vse večjega pritiska ljudi na gozd potrebno krepiti varstvo gozdov, 
 
4. Ministrski sklep o prihodnji usmeritvi ministrskih konferenc »Forest Europe«, ki poudarja, da morajo biti ministrske konference »Forest Europe« ponovno preučene s ciljem, da se bodo lahko učinkovito odzivale na sedanje in prihodnje izzive na področju gozdov in gozdarstva.
 
Na Izredni ministrski konferenci »Forest Europe« so bili ministri in ostali visoki predstavniki evropskih držav seznanjeni z rezultatom pogajanj o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi. Mandat za ta pogajanja so sprejeli ministri na 6. ministrski konferenci »Forest Europe«, ki je potekala v Oslu leta 2011. Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je bilo glede temeljnih vsebin o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi doseženo soglasje, odprta pa so ostala vprašanje glede institucionalnih vsebin ter skladnosti. Zato je bil sprejet sklep, da se osnutek pogajalskega besedila lahko uporabi kot osnova za prihodnji razmislek o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi ter da se ob primernem času, vendar najpozneje do leta 2020 razišče možne poti za skupne temelje o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi.

Tanja Fajon podpredsednica S&D

Tanja Fajon o sporazumu TTiP: “Vseskozi me moti netransparentnost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.”

Glede na številna vprašanja javnosti o stališču Socialnih demokratov do TTiP sporazumu in glede na aktualnost tematike v EU, je evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov & Demokratov v Evropskem parlamentu Tanja Fajon pojasnila stališče do te teme.

“TTiP je izjemno kompleksen sporazum, ki posega na zelo veliko število področij. Čeprav govorimo o trgovinskem sporazumu, je le petina vsebin vezanih na trgovino, ostalo pa so ureditve na drugih področjih, kot denimo okolje, podnebje, kemikalije ipd. Predvsem me skrbi ISDS mehanizem, ki je nesprejemljiv. Bile so sicer narejene neke reforme, vendar bolj proceduralne narave, zato ostaja sporen in ohranjam veliko previdnost. Previdni moramo biti tudi pri vpeljevanju tega mehanizma v sporazum CETA. Zaskrbljujoče je poglavje o horizontalnem regulativnem sodelovanju, ki je zelo ohlapno in nejasno in zato omogoča številne zlorabe. Nesprejemljivo je denimo tudi, da bi EU pristala na zniževanje standardov s področja hrane, na kar nakazujejo nekatera fitosanitarna določila. Odprtih je zelo veliko vprašanj.

Vseskozi me moti tudi netransparentnost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.

Četudi bi Slovenija z morebitnim sprejemom sporazuma ne bila oškodovana, menim, da je treba gledati širše, torej na vpliv na ravni celotne EU, katere gospodarstvo ni sestavljeno le iz velikih koncernov, saj bodo dolgoročne posledice na koncu zadevale vse. Mala in srednja podjetja v Avstriji se tako že združujejo proti uveljavitvi TTiP. V tej fazi nisem naklonjena sprejetju TTIP sporazuma. Kot pri vseh odločitvah pa je tudi pri tej treba počakati dokončno besedilo. Veliko vlogo pa lahko pri prihodnjem dogajanju odigra tudi javnost, podobno kot je bilo pri sprejemanju sporazuma ACTA in direktive o podeljevanju koncesij in privatizaciji vode.”

Židan in Katič v izjavi za medije

Predsednik SD Židan: “Sodelovanje vojske je nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok.”

Predsedniki parlamentarnih strank so pri premierju razpravljali o spremembah zakona o obrambi, s katerimi bi vojski za pomoč policiji pri varovanju državne meje dali začasna pooblastila, neuradno za tri mesece. Predsednik SD Dejan Židan je ob prihodu na srečanje povedal, da je sodelovanje Slovenske vojske nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok. Slovenija se mora, glede na to, da imamo na eni strani državo, ki krši vse dogovore, odzvati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, je dodal Židan in pomiril, da je Slovenija še zelo daleč od izrednih razmer.

Med parlamentarnimi strankami obstaja veliko soglasje, da s spremembo zakona o obrambi vojski dajo dodatna začasna pooblastila za pomoč policiji pri varovanju državne meje, je bilo sporočilo po srečanju pri premierju. To pomeni, da je zagotovljena dvotretjinska večina v DZ za sprejem predloga sprememb zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval in odločil še danes. Predlog novele zakona vojski v sodelovanju s policijo in v omejenem obsegu podelil pristojnost za nekatere dodatne naloge, ki so ta hip in v takšnih primerih potrebne, da se v večji meji zagotovi nadzor na meji in nad prehajanjem migrantov skozi slovensko ozemlje.

Predsednik SD Dejan Židan je po sestanku voditeljev strank glede ukrepov dodatno pojasnil, da ima država pripravljenih več scenarijev, ki se bodo prilagajali razmeram. “Mi se zavedamo, kaj je naša dolžnost, to je, da delujemo humanitarno in da varujemo državljane kakor tudi državo,” je dejal Židan, ki je sicer kritičen predvsem do Hrvaške. Naši južni sosedje po njegovih besedah svoje meje ne obvladujejo. “Dejstvo je, da so izjemno daleč od tega, da bi lahko samo razmišljali, da bodo nekoč v schengenskem območju, in potem breme prenašajo nam,” je dejal Židan. Schengen po njegovih besedah pomeni nadzorovan vstop in nadzorovano gibanje ljudi.

Židan med govorom na proslavi v MS

Predsednik SD ob 25. letnici delovanja čestital romskemu društvu Romani Union

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Dejan Židan se je udeležil 25. obletnice ustanovitve Romani Union Murska Sobota, kjer je bil tudi slavnostni govornik. Romsko društvo Romani union Murska Sobota je ena izmed prvih romskih organizacij, ki se je ustanovila leta 1990. Njeni ustanovitelji so se že konec 80. let prejšnjega stoletja začeli zbirati s skupnim ciljem, večjega vključevanja Romov v širšo družebno okolje ter se zavzemati za pravice, ki bodo romski manjšini prinesli ohranitev kulture, jezika, identitete in postopno integracijo med večinsko prebivalstvo.

Židan je v uvodu svojega slavnostnega govora izpostavil tudi pomemben vidik sožitja, enakih pravic in strpnosti, ki jih lahko skozi zgodovino in še danes opazimo v Prekmurju, saj na tem prostoru že od nekdaj sobivajo različne etnične, verske in narodnostne manjšine. Romska skupnost si je v tem prostoru prav po zaslugi Romani Union – Zveza Romov Murska Sobota, ki se je leta 1991 vpisala v register političnih organizacij, zagotovila možnost politične participacije v slovenskem prostoru.

Proslava društva Romani Union

Predsednik SD in minister Židan je v svojem govoru omenil še prihodnje aktivnosti države na področju Romov, kjer je v obdobju do leta 2020 (Evropska finančna perspektiva, Operativni program), postavljen med drugim cilj izvajanja in sofinanciranja 8 romskih centrov, v okviru katerih je predvidena zaposlitev 8 romskih koordinatorjev. Država sodeluje tudi na področju informiranja in svetovanja predstavnikom romske skupnosti ter se pogovarja s predstavniki Foruma romskih svetnikov in Zvezo Romov Slovenije o spremembah na področju socialne zakonodaje in drugih predpisov ter na področju svetovanja glede pridobivanja finančnih sredstev za njihove redne aktivnosti.

Predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan je na koncu še enkrat čestital vsem Romom za 25. obletnico delovanja društva in jim zaželel veliko uspeha pri aktivnostih, ki vodijo v medkulturni dialog in napredek romske skupnosti tako v Prekmurju kot drugje po Sloveniji.

Bojana Muršič poslanka SD in podpredsednica DZ

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje v zvezi s kadrovskimi potrebami v razvojnih ambulantah

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar!

Starši otrok s posebnimi potrebami so me seznanili s stanjem na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami v razvojnih ambulantah. Prepričana sem, da se obe strinjava, da so otroci naše največjo bogastvo in kot taki tudi najbolj ranljivi, zato je naša dolžnost – odgovorne, solidarne in napredne družbe – da zanje poskrbimo, v skladu z njihovimi potrebami. Starši, zaskrbljeni zaradi usode svojih otrok, nemočni in obupani, na odgovorne naslavljajo apel, za čimprejšnjo rešitev situacije, da se preprečijo nepopravljive posledice v razvoju teh malčkov.

Zavedam se, da je zdravstveni resor že dalj časa na udaru konstantnega krčenja sredstev, k lepši sliki pa ne pripomore niti zloglasni -1% pri zaposlovanju, a varčevanje in krčenje pravic ne more in ne sme iti na račun otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Pomanjkanje kadra je resna težava našega zdravstvenega sistema, čeprav moramo biti korektni in jasno poudariti, da si osebje za svoj nesebični trud in profesionalni odnos, kljub nezavidljivi situaciji zasluži vso priznanje in pohvale. A kljub vsemu, pomanjkanje osebja tam kjer le z kritično maso dosegamo rezultate, kjer pri obravnavi dobesedno štejejo minute in ure in tam kjer si odlašanja enostavno ne moremo privoščiti, ker le-to gre na račun kvalitete življenja otrok, je nedopustno.

Starši so bili izjemno zadovoljni z delom, ki so ga odlično – predvsem pa visoko strokovno opravljali v Razvojni ambulanti Kranj, a težava so nastopile zaradi premalega števila nevrofizioterapevtov, pa tudi ostalega kadra v Razvojni ambulanti Kranj. Ob dejstvu, da je otrok s posebnimi potrebami vedno več, kadrovski načrti temu ne sledijo in se temu sprotno ne prilagajajo, kar ima za posledico nižjo kakovost obravnave – predvsem zaradi  naročanja na daljša časovna obdobja. Na podlagi zapisanega verjetno ni treba posebej izpostavljati  v kakšni stiski so starši teh otrok in da je težka situacija, v kateri so, nezavidljiva.

Kot že rečeno, pravočasna obravnava je tista, ki zagotavlja dolgoročni uspeh, v nasprotnem primer nastaja nepopravljiva škoda na zdravstvenem stanju teh otrok. Težave so pri dojenčkih, kjer je vprašanje ali bodo shodili in nimajo dovolj obravnav, ki pa nesporno in edine omogočajo dosego tega cilja. Malce starejši otroci – 6 do 10 let, ki bi morali imeti obravnavo najmanj ali pa vsaj 1-krat tedensko (idealno bi bilo 2-3-krat tedensko) jo imajo na 14 dni ali daljše časovno obdobje. Nekateri dojenčki, otroci, ki prihajajo na novo, na vrsto za obravnavo čakajo zelo dolgo. Bližamo se številki 1 obravnava v trajanju 45 min na 14 dni. To pa je nedopustno in terja od nas iskanje rešitev.

Zgodnja obravnava je ključna za zagotavljanje možnosti za uspeh. Odsotnost zgodnje obravnave ali nezadostna frekventnost se kasneje odraža v nepopravljivih posledicah za otroke – dojenček, ki bi shodil ne shodi oz. shodi bistveno kasneje ali pa ima večje težave pri hoji, s hrbtenico, okončinami, kot bi jih imel, če bi bila dovolj zgodnja obravnava otroka. Statistika kaže, da en nevrofizoterapevt obdela cca. 45 otrok v enem tednu. Od tega jih cca 1/3 zagotovo reši vozička. V primeru redkih nevrofizioterapij se zdravstveno stanje otroka poslabšuje, kar v naslednji korakih dodatno obremenjuje državni proračun, saj je potrebno zagotavljati drage medicinske pripomočke in operacije. Glede na navedeno je torej bistveno ceneje, da se zaposli več nevrofizioterapevtov, kot pa da se posledično v parih letih opravlja množične drage operacije in predpisuje vozičke ter druge drage medicinske pripomočke. Vse našteto prav tako bistveno vpliva na kvaliteto življenja cele družine in tudi širše, prispeva k visokim finančnim obremenitvam družinskih proračunov in na ta način potiska ljudi na socialni rob. Zaradi težav v zdravstvu ne morejo in ne smejo biti oškodovani otroci s posebnimi potrebami.

Spoštovana ministrica, s to pobudo želim prispevati k večjemu zavedanju o stanju otrok s posebnimi potrebami in izpostaviti težave s katerimi se soočajo njihovi starši na terenu ter vzpodbuditi razpravo za iskanje rešitev za nastale težave. Rešitev se praktično ponuja sama od sebe – zaposliti zadostno število potrebnega kadra v javni zdravstveni mreži, financirane iz javnih sredstev, ker samo tako lahko zagotovimo enako obravnavo vseh otrok s posebnimi potrebami. Zagotavljanje zgodnjih obravnav za vse, ki to potrebujejo je osnovna naloga javnega zdravstva, kjer moramo pomoči potrebnim zagotoviti primerno obravnavo brez odlašanja in brez izgovorov.

Menim, da bi bilo potrebno v posamičnih razvojnih ambulantah ponovno pregledati razmerja med številom otrok v obravnavi in številom zaposlenih nevrofiziterapevtov, oceniti koliko obravnav na teden lahko opravi en nevrofizioterapevt, ponovno oceniti pomen zgodnje obravnave, oceniti potrebno frekvenco obravnav za normalen razvoj ob hkratnem celostnem prikazu posledic zaradi odsotnosti ali nezadostnosti le-teh ter dejansko izvajanje prilagoditi glede na izkazane potrebe. Na podlagi povedanega predlagam, da se naredi analiza v razvojnih ambulantah, ki bo pokazala dejansko stanje in bo predvidevala rešitve za odpravo slabosti sistema, kjer se to izkaže.

S spoštovanjem,

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije

Židan na shodu kmetov v MS

Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”

Današnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.

Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).

Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).

Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.

Pravičnejši davki - močnejši srednji razred

Pripravljamo Ekonomski program SD – “Pravičnejši davki, močnejši srednji razred.”

Številne raziskave socialne razslojenosti zahodnoevropskih družb opozarjajo, da v njih »izginja« srednji sloj družbe, ki je doslej zagotavljal družbeno stabilnost in zaradi sorazmerno ugodnega materialnega položaja po obsegu velikega števila prebivalcev omogočal miren razvoj. To je čutiti tudi v stanju slovenske družbe, ki je dolgo uspevala kljubovati temu trendu, ki se je pričel z vzponom neoliberalizma sredi osemdesetih let prejšnega stoletja.

Stranke socialne demokracije, ki so zgodovinsko gledano glavne zaščitnice pravic srednjega razreda in imajo v njem tudi večino svojega volilnega telesa, se v večini držav še niso uspele upreti temu trendu. Vendar ne gre iskati krivde zgolj v njih, tudi srednji sloj sam se je v veliki meri predal konformizmu, politiko je “izgnal” iz svojega življenja in prepustil vzvode družbenega odločanja parcialnim, vendar dobro organiziranim skupinam, ki posledično družbo vse bolj spreminjajo po svojih potrebah in na škodo pravic srednjega sloja. Tak proces poteka že vrsto let in preko številnih vzvodov, ki so naposled pripeljali srednji razred v sedanji nezavidljivi položaj.

Da bi zaustavili te trende smo Socialni demokrati pripravili Ekonomski program za preporod srednjega razreda, v katerem bomo opredelili poglavitne cilje in ukrepe, ki bi zgoraj navedene vzvode siromašenja odpravljali. Seveda se naši cilji in ukrepi ne bodo zaustavili pri tem, da bomo zgolj izboljševali primerjalni položaj srednjega razreda, temveč bomo oblikovali takšno celoto, ki bo pomagala državi kot celoti, ne glede na stanovsko pripadnost. Socilanih pravic ni brez cvetočega gospodasrtva in zato so naš cilj tudi razvojni in želimo, da bi država postala prijaznejša do delovanja gospodarstva in gospodarskih investicij. Le na tak način bomo ohranili obstoječa in zagotavili nova delovna mesta, plače za prebivalstvo in nenazadnje več pobranih davkov, s katerimi se financirajo storitve za skupno dobro.

Tako bo v soboto, 24. oktobra 2015, v Mariboru potekala Konferenca Socialnih demokratov z naslovom “Pravičnejši davki, močnejši srednji razred”, na kateri bodo članice in člani konference sprejemali Ekonomski program SD za dvig kakovosti življenja vseh generacij državljank in državljanov Slovenije.

Marinka Vovk in Martina Vuk v CPU Ljubljana

Martina Vuk: “Center ponovne uporabe kot prvo socialno podjetje v Sloveniji že vrsto let uspešno deluje na trgu.”

Državna sekretarka Martina Vuk si je ogledala delovanje prvega socialnega podjetja v Sloveniji, Center ponovne uporabe v Ljubljani, ki je bil ustanovljen tudi s sredstvi pridobljenimi na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Evropskega socialnega sklada. Center ponove uporabe, ki deluje na več krajih v Sloveniji je namreč v oktobru pripravil posebne ugodnosti za dijake in študente, ki začenjajo novo šolsko leto. Da bi izboljšali položaj tudi tistim študentom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin  jim ponujajo poseben popust za nakup knjig, oblačil, obutve in opreme. Poleg tega bodo študentom in dijakom nudili tudi brezplačno strokovno pomoč pri obnovi in manjših popravilih izdelkov in oblačil z namenom možnosti nadaljnje uporabe, je na novinarski konferenci ob tej priložnosti povedala direktorica podjetja dr. Marinka Vovk.

Državna sekretarka Martina Vuk je izrazila zadovoljstvo nad samim delovanjem centra oziroma projekta, ki ga je ministrstvo podprlo, predvsem pa jo veseli, da je podjetju tudi po preteku financiranja uspelo obstati na trgu in da uspešno deluje naprej. Ministrstvo za delo je namreč v okviru pretekle finančne perspektive na dveh razpisih podprlo 26 projektov socialnega podjetništva in zanje namenilo 6,5 milijona evrov (sredstva proračuna in ESS). Osnovni princip delovanja socialnih podjetij je družbena odgovornost, presežki se usmerjajo nazaj v dejavnost in razvoj predvsem pa v zaposlovanje najranljivejših skupin brezposelnih. Gre za projekte, ki imajo veliko pozitivnih učinkov ne le za posameznika pač pa tudi za družbo kot celoto, je prepričana državna sekretarka iz vrst SD. Martina Vuk je tudi napovedala, da bo MDDSZ tudi v prihodnji finančni perspektivi s financiranjem učnih delavnic podpiralo razvoj socialnega podjetništva.