Katičeva o pomoči CEB

Obrambna ministrica Katič: Slovenija bo iz sklada za begunce in migrante prejela poldrugi milijon evrov nepovratnih sredstev

Ministrica Andreja Katič se je ob podpisu pogodbe s skrbnikom novega sklada za begunce in migrante pri Razvojni banki Sveta Evrope Stephanom Sellenom zahvalila za hiter odziv na prošnjo Slovenije, ki se sooča z velikim prihodom beguncev in migrantov. Kot je povedala ministrica Katič bodo nepovratna sredstva v višini 1,5 milijona evrov iz posebnega sklada za begunce in migrante kot pomoč državam članicam CEB porabljena za nakup 100 bivalnih zabojnikov, 10 sanitarnih zabojnikov, 10 kombiniranih vozi ter tovornega vozila za prevoz in namestitev bivalnih ter sanitarnih zabojnikov.

Podpis pogodbe MORS - CEB 

Razvojna banka Sveta Evrope je namreč zaradi povečanja migrantskih tokov ustanovila poseben sklad za begunce in migrante (Migrant and Refugee Fund), namenjen za pomoč državam članicam CEB, ki so najbolj obremenjene s trenutno migrantsko krizo. Namenjen je financiranju delovanja, izgradnje in obnove centrov za sprejem in nastanitev beguncev oziroma migrantov ter drugim investicijskim in tekočim stroškom pri oskrbi beguncev in migrantov. Slovenija je 29. oktobra 2015 zaprosila za odobritev pomoči iz tega sklada, odobrenih ji je bilo 1,5 milijona evrov. 

Razvojna banka Sveta Evrope je bila ustanovljena leta 1956 kot Sklad za socialni razvoj v okviru Sveta Evrope, katerega temeljni namen je bil zagotoviti finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest, namenjenih številnim beguncem, ki so v povojni Evropi ostali brez dela. Pozneje se je seznam prednostnih nalog širil tudi na druga socialna področja, kot so odprava posledic naravnih nesreč, gradnja socialnih stanovanj, financiranje programov v šolstvu in zdravstvu ter programov za varovanje okolja, varstvo kulturne dediščine, itd. Razvojna banka Sveta Evrope ima danes 41 članic. Slovenija je postala njena članica leta 1994.

Židan na posvetu v Žalcu

Židan: “Ministrstvo podpira nove kulture v kmetijstvu in gozdarstvu, ki zagotavljajo delovna mesta.”

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil posveta z naslovom “Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije, delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti”, ki so ga organizirali Eko civilna iniciativa Slovenije (EKOCI), Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Razvojna agencija Savinja ob podpori vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Na posvetu so sodelujoči razpravljali, kako na podlagi obstoječih resursov, naravnih materialov kot so konoplja, lan, volna, les, inovativnih znanj in že poznanih dobrih praks, ustvarjati delovna mesta na področju kmetijstva, gospodarstva ter ostalih panog.
 
Minister Židan je med pogovorom poudaril, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja nove kulture v kmetijstvu. “Konoplja, lan in ostale rastline, so tiste kulture, ki bodo ljudem dale delo in so okolju prijazne,” je povedal minister iz vrst SD in dodal, da se v novem programskem obdobju lahko (skupaj z lastnim deležem) pričakujejo razpisi v vrednosti več kot pol milijarde evrov. Vendar je po njegovem mnenju pomembno zavedanje, da same subvencije ne bodo prinesle uspeha, če so v ozadju slabi poslovni načrti. Pri tem je poudaril, da sama konoplja ne more rešiti tovarne Polzela, reši pa jo lahko sposobno vodstvo, ki bo znalo delati na inovativen način in bo uporabljalo inovativne vire in ideje, med katerimi je nedvomno tudi konoplja. “Imeti dobre naravne vire in poslovni načrt ni dovolj, potrebno je imeti ljudi, ki znajo zadeve voditi in povezovati,” je še dodal Židan.
 
Minister je v svojem nagovoru še opozoril, da se v Sloveniji pojavljajo pobude o splošni regulaciji same konoplje. Pri tem je povedal, da je potrebno dekriminalizirati del javnega življenja. “Tisti, ki se hočejo s konopljo zdraviti, jo s tem ne bodo več iskali na črnem trgu, ampak jim bo dostopna na nadzorovan in varen način,” je poudaril Židan. Na koncu je kmetijski minister Židan vse skupaj pozval, da se v luči prihajajočih razpisov dobro organizirajo, saj bodo le ti na voljo v prvi polovici naslednjega leta.

Katičeva v nastanitvenem centru Gornja Radgona

Ministrica Katič: “Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj in bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala občino Gornja Radgona, kjer sta si z županom ogledala prehod beguncev in migrantov prek mostu na Muri iz Republike Slovenije v Republiko Avstrijo. Obisk je ministrica Katič nadaljevala v nastanitvenem centru, kjer so ji predstavniki civilne zaščite, vojske, policije, humanitarnih organizacij in prostovoljcev predstavili trenutno stanje v nastanitvenem centru. Ministrica Katič se je ob tem zahvalila vsem, ki sodelujejo pri reševanju begunske krize in pohvalila odlično organizacijo vseh sodelujočih služb na terenu. “Do zdaj smo živeli v Evropi, ki ni imela mej. Tudi mi sami to ograjo čutimo bolj kot usmerjevalno in ne kot ograjo med mejami. Upam, da bo res v najkrajšem mogočem času odveč in jo bomo lahko odstranili ter živeli kot naj bi živeli v svobodni Evropi,” je povedala ministrica Katič.

Katičeva s prostovoljci
 
Ministrica za obrambo iz vrst SD si je v Središču ob Dravi ogledala postavljanje ograje na meji z Republiko Hrvaško, se zahvalila pripadnikom Slovenske vojske in Policije za prizadevno delo. “Ograja se postavlja po načrtih na vseh tistih območjih, kjer Policija meni, da jo je treba postaviti. Mi sproti dobivamo informacije, kako migranti in begunci prehajajo druga območja. Upamo, da se bodo zadeve umirile, da bodo ukrepi učinkoviti in bo pot migrantov in beguncev usmerjena tudi v druge države. Slovenija sama ima žal omejene vire. Vsi vemo, da smo najmanjša država z najbolj omejenimi zmogljivostmi na tej t. i. balkanski poti do želenih držav. Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj, da bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev. Strinjam pa se s tem, da sami lahko prispevamo le delček k temu, da ljudem pomagamo, ne moremo pa sami rešiti te krize, ki je svetovnih razsežnosti, ne samo evropska,” je povedala ministrica Katič.

Katičeva z vojaki o ograji
 
Ob koncu obiska si je ministrica v Vojašnici Generala Maistra v Mariboru ogledala tudi Taktični operativni center 74. pehotnega polka, kjer pripravljajo tudi toplo hrano za begunce in migrante. Vojaške kuharske ekipe so sicer v zadnjih dveh mesecih pripravile in razdelile že okrog 100 tisoč toplih obrokov.

Židan v mlekarni Ekolat

Židan pozdravlja obnavljanje prehranske industrije v Vipavski dolini

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil uradnega odprtja podjetja za predelavo mleka in mlečnih proizvodov Ekolat v Vipavi, v katerem nastaja mocarela in ob tem izrazil zadovoljstvo nad obnavljanjem prehranske industrije v Vipavski dolini. Za izdelavo mocarele uporabljajo izključno slovensko mleko, tedensko v mlekarni predelajo okrog 130.000 litrov mleka, iz katerih izdelajo od tri so štiri tone mocarele. Delo je v novem obratu dobilo 15 delavcev, v prihodnje pa v Ekolatu načrtujejo dodatno zaposlovanje in večanje proizvodnje s sedanje ene na tri proizvodne linije.

V vipavski mlekarni so s poskusno proizvodnjo mocarele začeli že 15. maja letos, doslej pa so manj kot pet odstotkov mocarel prodali doma. Mlekarna mleko odkupuje od šestih manjših kmetijskih zadrug. Želijo si, da bi lahko odkupovali tudi mleko bližnjih pridelovalcev v Vipavski dolini, vendar bo za to morala poskrbeti kmetijska zadruga, ki sedaj to mleko izvaža v Italijo.

Židan na ogledu mlekarne

Minister Židan je povedal je, da imamo v Sloveniji dovolj mleka za tovrstno predelavo v mlečne izdelke. Z večanjem predelave in proizvodnje pa bi v Sloveniji lahko porabili tudi tistih 40 odstotkov celotne proizvodnje mleka, ki jih izvozimo v tujino. “Tako bi izvozili končne izdelke za višjo ceno, doma pa zagotovili tudi kakšno delovno mesto več kot doslej,” je dejal minister Židan.

V Sloveniji je bila kljub nizki odkupni ceni pridelana količina mleka v prvih osmih mesecih za štiri odstotke višja kot v lanskem letu, v septembru pa glede na lanski kar za sedem odstotkov. “Za skoraj tri odstotke je bila septembra višja tudi odkupna cena mleka, medtem ko se je v celotni EU povečala za 0,6 odstotka,” je še navedel minister Židan.

Alan Bukovnik

Župan Alan Bukovnik: Koncesnine za rabo vode na pobudo SD zavrnjene

Koalicija je na pobudo Socialnih demokratov ocenila, da je predlog spremembe zakona o varstvu okolja v členu, ki se nanaša na koncesnine za rabo vode, neprimerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. “Vlada bo predlog spremembe zakona umaknila iz procedure,” je županskim kolegicam in kolegom ter medijem sporočil župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik.

Župan iz vrst SD Bukovnik je informacije posredoval “na podlagi telefonskega razgovora z vodjem Poslanske skupine SD Matjažem Hanom”, ob tem pa se zahvalil vsem, ki so pomagali pri tej odločitvi, še posebej poslancem in poslankam SD, ki so od vsega začetka ostro nasprotovali spremembi zakona. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo spremembe zakona o varstvu okolja, s katerimi bi se iz zakona izvzele koncesnine za rabo vode in bi se selile v zakon o vodah ter bi s tem postale zgolj prihodek vodnega sklada in bi se namenjale za urejanje vodotokov.

Tako bi torej bile prihodek države, in ne več občin, ki naj denarja ne bi namenjale samo za vodotoke, ampak tudi za druge namene. Predvsem občine, ki ležijo ob rekah Drava in Soča, kjer so hidroelektrarne, so se zato burno odzvale. Opozarjale so namreč, da bodo ostale brez pomembnih investicijskih sredstev. Spremembe zakona naj bi sicer v četrtek na nujni seji obravnaval odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.

Kopač Mrakova na konferenci v DZ

Ministrica Kopač Mrak: Otroci, ki so doživeli spolno zlorabo, morajo biti slišani

Svet Evrope je 12. maja 2015, na pobudo Slovenije, razglasil Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki bo odslej obeležen vsako leto 18. novembra. V Državnem zboru je potekala konferenca na to temo, ki se jo je udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. “Spolne zlorabe so globalni problem velikih razsežnosti. Raziskave kažejo, da je že vsak peti evropski otrok žrtev spolnega nasilja. Tudi Slovenija ni imuna na to obliko nasilja nad otroki. Po podatkih policije Slovenija letno beleži okoli 200 primerov kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. Žal pa velja, da ima pojav še precej večje razsežnosti, žrtve pa ga zaradi svoje starosti, strahu ali sramu ne zmorejo razkriti in prijaviti,” je na konferenci ob Evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem v DZ poudarila ministrica Kopač Mrak.

“Spolno nasilje in spolne zlorabe otrok predstavljajo grobo zlorabo moči odrasle osebe nad otrokom in najhujšo kršitev otrokovih pravic. Praviloma imajo dolgotrajne negativne posledice na njihovo življenje in življenje njihovih družin. Otroci, ki so doživeli spolno zlorabo, morajo biti slišani, prepoznani in nestigmatizirani, saj jim le na ta način lahko nudimo ustrezno pomoč in zaščito,” je dejala ministrica in poudarila, da je potreben tudi učinkovit kazensko-pravni postopek, dobro in povezovalno delovanje pristojnih institucij ter ustrezna zakonodaja.
 
“Slovenija je na področju zakonodaje naredila veliko, po nekaj letih pa je potrebno krovni Zakon o preprečevanju nasilja v družini dopolniti. S spremembami, ki jih na ministrstvu že pripravljamo bomo poskrbeli, da bodo žrtve, še posebej otroci, bolj zaščitene, postopki pa bolj jasni in učinkoviti,” je povedala ministrica Kopač Mrak.
 
“Z namenom ozaveščati o problematiki nasilja smo skupaj s pristojnimi institucijami pred dvema letoma začeli z nacionalno kampanjo Vesna – živeti življenje brez nasilja. Na ministrstvu že vrsto let tudi sofinanciramo strokovna izobraževanja s področja spolnega nasilja in spolnih zlorab otrok. Ta izobraževanja so namenjena predvsem strokovnim delavcem in delavkam iz centrov za socialno delo. Pomembno vlogo na tem področju opravljajo tudi nevladne organizacije, ki jih ministrstvo prav tako finančno podpira,” je med drugim v svojem uvodnem govoru na konferenci povedala ministrica iz vrst SD.

Tanja Fajon v EP

Fajon: Politika širitve močen motor za napredek na Balkanu in v Turčiji

“Poročila o napredku držav Zahodnega Balkana na poti do članstva v EU smo pričakovali že sredi oktobra. Skoraj enomesečna zamuda njihove objave ni dober signal za te države, volitve v Turčiji pa nikakor ne morejo biti izgovor za prelaganje te pomembne vsakoletne prakse. Volitve vedno bodo v kateri izmed držav in Komisija se ne bi smela ozirati na politično klimo v državi, ki jo ocenjuje v luči napredka, in zaradi tega zamujati s poročilom,” je bila kritična podpredsednica Socialistov in demokratov, nadomestna članica AFET-a ter poročevalka iz sence o Srbiji Tanja Fajon ob objavi poročil o napredku Albanije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Kosova, Črne gore, Srbije in Turčije.

“Pozdravljam nov pristop Komisije, prvič uporabljen letos, ki se osredotoča na priporočila na dolgi rok, natančneje ocenjuje trenutno stanje pri izvajanju reform in podaja konkretnejšo oceno o tem, kaj je še treba narediti v luči napredka držav na EU poti,” je ob razpravi v zunanjepolitičnem odboru EP dejala poslanka. “Povsem se strinjam s poudarkom na principu t.i. ‘fundamentals first’ (najprej osnove), ki narekuje, da so principi pravne države in osnovnih svoboščin (zdravo sodstvo, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter svoboda medijev) osnova za ostala področja – gospodarski napredek, več tujih naložb,  konkurenčnejše poslovno okolje. Zlasti izpostavljam svobodo medijev in delujoče sodstvo, ki predstavljata temelj ne samo zdrave demokracije, ampak tudi gospodarsko uspešne družbe. Države morajo več naporov vložiti v izvajanje zakonodaje, tudi na področju boja proti korupciji.

Begunska kriza je v teh državah pokazala dvoje: prvič, kako pomembno, praktično nenadomestljivo, je sodelovanje med Unijo ter državami Zahodnega Balkana in Turčijo; in drugič, kako napete so še vedno razmere na Balkanu. Jasno je, da je politika širitve še vedno močen motor za izvajanje reform v teh državah, še kako pomembna ravno v kriznem obdobju, ko se zaradi navala ljudi, ki bežijo pred vojno, odnosi med sosedami na Balkanu zaostrujejo in postajajo napeti. Unija je že večkrat neuspešno opravila izpit na Balkanu, zato si tega ne smemo še enkrat privoščiti. Širitev, ki zahteva kakovosten, četudi počasnejši napredek teh držav in iskren dialog med EU in državami, ki si prizadevajo postati del EU družine, je edina prava pot,” je še menila evropska poslanka Tanja Fajon.

Otvoritev Natovega centra v Poljčah

Ministrica Katič ob otvoritvi Natovega centra odličnosti: “Gore in gorništvo so že od nekdaj v samem srcu slovenske narodne zavesti.”

V Poljčah na Gorenjskem je ministrica za obrambo Andreja Katič skupaj s predsednikom Republike Slovenije in vrhovnim poveljnikom obrambnih sil Borut Pahor tudi uradno odprla Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. Ministrica Katič je v nagovoru zbranim uvodoma povedala, da je za Ministrstvo za obrambo slovesen dan. “Veseli in ponosni smo, da bo tu v Poljčah uradno odprt Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. To, da zveza NATO priznava Republiki Sloveniji vodilno vlogo na področju gorskega bojevanja, je za slovenski obrambni sistem veliko priznanje. Gore in gorništvo so že od nekdaj v samem srcu slovenske narodne zavesti. Naša država je tudi alpska dežela. Dežela, v kateri se ljubezen do gora in skrb za njihovo obvarovanje prenašata iz roda v rod,” je ob tem dejala ministrica ter spomnila, da “so v naši zgodovini v goratem delu slovenskega ozemlja potekali pomembni vojaški spopadi, tako med prvo kot med drugo svetovno vojno, pa tudi med vojno za samostojno Slovenijo.”

Katičeva v nagovoru v Poljčah

“Obvladovanje gorskega prostora v vojaškem smislu je tako vsekakor eden od temeljev naše varnosti. Razvoj in usposabljanje v veščinah gorskega bojevanja pa je ena temeljnih dejavnosti Slovenske vojske že od njenega nastanka. Odgovorni v gorskih enotah in v vodstvu Slovenske vojske so si vseskozi močno prizadevali za nadgrajevanje te naše nišne prednosti. Za odprtost navzven in nudenje svojega znanja drugim vojskam v zavezništvu. Pripadniki Slovenske vojske poleg tega z ramo ob rami s pripadniki zavezniških vojsk delujejo za mir v mednarodnih operacijah in misijah, ki pogosto potekajo tudi v visokogorskih predelih. Vse te izkušnje in dolgoletno delo so ob podpori zavezništva danes obrodili sadove. Za naše skupno dobro. Za našo skupno odličnost,” je dejala ministrica Katič, saj se je s svojim centrom odličnosti Republika Slovenija pridružila skupini držav, ki imajo centre odličnosti, in ponudila drugim vojskam članicam zveze NATO vsestransko strokovno podporo na področju gorskega bojevanja. “Skupaj z državami soustanoviteljicami – Republiko Hrvaško, Zvezno republiko Nemčijo, Italijansko republiko in Republiko Avstrijo – smo pred novimi izzivi, ki jih prinaša ustanovitev najmlajšega izmed centrov v zvezi NATO. Prepričana sem, da te izzive vidimo predvsem kot priložnosti.”

Ministrica Katič je ob tem poudarila tudi, “da je pomembno, da Natov center odličnosti za gorsko bojevanje sledi pristopu pametne obrambe. Podpira torej združevanje zmogljivosti med državami zavezništva na področju gorskega bojevanja, kar lahko precej racionalizira delovanje posameznih držav. Znaten del dogodkov centra pa bo odprt tudi za zainteresirano strokovno javnost iz držav, ki sicer niso članice zavezništva, so pa z njim povezane prek skupnih vrednot.” Ministrica za obrambo iz vrst SD je v nagovoru posebej izpostavila zaposlene v Natovem centru odličnosti, spomnila je na zahtevno pot do njegovega današnjega odprtja ter jim dejala, da je zdaj pred njimi nova pomembna naloga, to je da se novoustanovljeni Natov center odličnosti uveljavi v mednarodni strokovni javnosti. “Pri tem vam želim veliko uspeha. Zaupam v vaše znanje, sposobnosti in predanost skupnemu cilju,” je še poudaril ministrica Katič.

Po ustanovitvi in podpisu Memoranduma o sodelovanju 25. marca 2015 v Washingtonu je Natov center odličnosti za gorsko bojevanje (Natov COGB) prestal namreč še zahteven postopek akreditacije Zavezniškega poveljstva za transformacijo, kar pomeni, da je center pridobil možnost za formalno aktivacijo Severnoatlantskega sveta. V centru sodelujejo članice zveze NATO Hrvaška, Italija, Nemčija in Slovenija ter Avstrija kot država partnerica. Republika Slovenija je zagotovila ustrezno kadrovsko in logistično infrastrukturo za delovanje centra. Natov COGB je po ustanovitvi trenutno najmlajši izmed Natovih centrov odličnosti. Republiki Sloveniji je bila ponujena priložnost za vodilno vlogo v centru zaradi naše zgodovine, tradicije ter znanja in usposobljenosti iz veščin gorništva in gorskega bojevanja. Vizija Natovega COGB je postati osrednja strokovna ustanova za pridobivanje znanja o gorskem bojevanju, kar naj bi v Natu zagotovilo odličnost in strokovnost na področjih izobraževanja, usposabljanja ter urjenja posameznikov in enot, tehnično-taktičnih postopkov, podpore razvoju doktrine, definiranju standardov, konceptov in učenja iz izkušenj ter raziskav. Namen delovanja je medsebojna podpora in sodelovanje držav članic zavezništva, držav partneric ter drugih držav in mednarodnih organizacij za izboljšanje zmogljivosti gorskega bojevanja.

Katičeva in Stylianides

Ministrica za obrambo Katič z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Stylianidesom o begunski krizi

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v Ljubljani sestala z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom. Skupaj sta se strinjala o pomenu celovitega pristopa EU pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko, komisar pa je pohvalil napore vseh služb v Sloveniji, ki pomagajo pri oskrbi beguncev in migrantov.Glavna tema pogovorov ministrice za obrambo Andreje Katič s sodelavci z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom na Ministrstvu za obrambo je bila aktualna begunska in migrantska problematika, govorili pa so tudi o sodelovanju Slovenije z EU na področju civilne zaščite.

Ministrica Katič je s sodelavci iz upravnega dela ministrstva, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovenske vojske evropskemu komisarju za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosu Stylianidesu pojasnila delovanje ministrstva, in sicer tako Civilne zaščite kot Slovenske vojske, pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko. Evropskemu komisarju se je obenem zahvalila za mednarodno pomoč, ki jo je Slovenija dobila prek Mehanizma CZ EU in v okviru Centra za usklajevanje nujnega odziva, in povedala, da nam številne države pomagajo tudi na bilateralni ravni. Kot je dejala, se predvideva, da bo v Slovenijo kmalu prišlo novih 30 tisoč beguncev in migrantov ter pri tem opozorila na pomen celovitega pristopa k reševanju begunske problematike na nacionalni ravni, predvsem pa v okviru EU.

Evropski komisar Stylianides je izrazil podporo naporom Slovenije, da beguncem in migrantom nudi osnovno podporo in pohvalil delovanje vseh služb. Kot je dejal, se zaveda, da dosedanja pomoč EU ni dovolj in da si bo osebno prizadeval, da bo EU tudi v prihodnje pomagala prizadetim državam, kot tudi poiskala ustrezne rešitve. Pri tem je opozoril, da bi bile te najbolj učinkovite na politični ravni, in sicer sprejete tudi širše od Evropske unije, to je na globalni ravni in pri samem izvoru.

Ministrici je komisar predstavil prizadevanja v okviru Evropske komisije za obvladovanje trenutnih razmer in za pomoč državam članicam, ki se soočajo s krizo. Obenem je glede včerajšnje odločitve Vlade Republike Slovenije, da bo na meji s Hrvaško postavila začasne tehnične ovire, s katerimi bi zagotovila nadaljnjo odprtost, a nadzorovanost prehodov meje, dejal, da tega ukrepa vsekakor ne razume kot postavljanja novih meja v Evropi in upa, da jih tako ne bo razumela tudi širša javnost. Poudaril je, da se mora Evropa pri reševanju begunsko-migrantske problematike izkazati kot enotna.

V nadaljevanju so govorili o sodelovanju Slovenije in EU na področju civilne zaščite. Ministrica je s sodelavci predstavila temeljne značilnosti in posebnosti slovenskega sistema zaščite in reševanja. Glede sodelovanja Slovenije z EU na področju mehanizma civilne zaščite (CZ) pa je dejala, da naša država namerava tudi v prihodnje v njem aktivno sodelovati, saj je učinkovito ukrepanje ob nesrečah na evropski ravni izjemno pomembno in spodbuja tudi razvoj nacionalnih sistemov CZ. Slovenija v mehanizmu CZ aktivno sodeluje tudi s strokovnjaki in enotami, ki so pomagali pri odpravljanju posledic poplav v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji, medtem ko je sama za pomoč prek mehanizma CZ EU doslej zaprosila dvakrat, in sicer ob lanskem žledu in letos zaradi begunsko-migrantskega dogajanja.

V zaključni fazi izdelave so tudi ocene tveganj za posamezne vrste nesreč, s katerimi bo Slovenija decembra letos oziroma skladno s terminskim načrtom seznanila tudi Evropsko komisijo. Ministrica Katič je s sodelavci komisarju Stylianidesu predstavila programe, ki jih za države članice mehanizma CZ EU izvajamo v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu. Glede vzpostavljanja evropske zmogljivosti za ukrepanje ob nesrečah (European Emergency Response Capacity), ki jo sestavljajo prostovoljne zmogljivosti držav članic, Slovenija načrtuje prispevek z ekipo za reševanje v jamah. Kot so poudarili predstavniki vodstva Ministrstva za obrambo, Slovenija ostaja med vodilnimi državami pri prizadevanjih za čim večje vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk (Zahodni Balkan in Turčija) v mehanizem civilne zaščite EU.

Predstavitev predloga zakona o regulaciji konoplje

Socialni demokrati smo predstavili osnutek Zakona o regulaciji konoplje, ki ga dajemo v javno obravnavo

Socialni demokrati smo se v volilnem programu leta 2014 zavezali, da bomo zakonsko uveljavili regulacijo rastline konoplja, aprila letos pa smo razpravo o legalizaciji konoplje uvrstili med šest prioritet stranke. Na današnji novinarski konferenci so glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanec SD Jan Škoberne, vodja projekta SD Legalizator.si Gorazd Prah in predstavnik Mladega foruma SD Andrej Omerzel, predstavili dve verziji osnutka Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov.

V prvi, bolj konzervativni različici sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena lekarnam. Druga različica omogoča tudi gojenje konoplje za osebno uporabo polnoletnikom in zakonsko uokvirjenje delovanja socialnih klubov. Osnovna ideja osnutka zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov je po besedah poslanca SD Jana Škoberneta urediti tri stvari – medicinsko uporabo konoplje, vprašanje osebne odgovornosti in nemedicinske rabe konoplje ter ekonomske možnosti, ki jih prinaša ta rastlina.

V prvi različici osnutka zakona sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena le lekarnam. Pri tem je raba v medicinske namene vezana na zdravniški recept, pri rabi v druge namene pa mora lekarna pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, obvezno mora tudi dobiti soglasje lokalne skupnosti, kjer namerava izvajati dejavnost. Če tega ne dobi, ji je maloprodaja konoplje in njenih derivatov v druge namene onemogočena. Osnutek omejuje maksimalno dovoljeno posest konoplje in njenih derivatov na 10 gramov na osebo. Tudi dnevna transakcija je omejena na največ 10 gramov na posameznika.

Preseganje te vrednosti je v obeh primerih možno le na podlagi recepta, ki ga bolniku predpiše zdravnik. Pri tem so prodaja, ponudba in posest prepovedana osebam, mlajšim od 18 let, razen če imajo zdravniški recept. Po osnutku zakona je konopljo in njene derivate prepovedano dajati kot darilo. Poleg tega je oglaševanje dovoljeno le v strokovnih revijah in specializiranih medijih, drugje ne. Osnutek predvideva tudi to, da se konoplja na seznamu skupin prepovedanih drog izbriše iz prve skupine in prerazporedi v tretjo skupino, je dejal vodja strankinega projekta Legalizator.si Gorazd Prah.

Druga, manj konzervativna različica osnutka zakona omogoča še gojenje konoplje za osebno uporabo vsem polnoletnikom in licenciranje konopljinih socialnih klubov. Posameznik konoplje ne bi smel dajati v promet ali kako drugače omogočiti uživanja drugim osebam. Poleg tega bi bilo število rastlin, ki jih lahko goji, omejeno. Po besedah glavnega tajnika SD Dejana Levaniča si v stranki želimo široke politične podpore. “Brez širše politične in civilne podpore tak zakon težko uvidi luč sveta,” je ob prestavitvi izpostavil Levanič. “Osnutek nameravamo v razpravo posredovati vsem parlamentarnim strankam in civilni družbi,” je danes napovedal Škoberne in ob tem dodal, da “v SD upamo, da bomo do konca tega leta enega od predlogov vložili v parlamentarno obravnavo.”

Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD) by Socialni demokrati

Projekt Legalizator – Zakon o regulaciji konoplje

Projekt Legalizator – legalizacija konoplje

Predstavitev predloga Zakona o regulaciji rastline konoplja in njenih derivatov 09-11-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.