Matjaž Han - Dejan Židan - Dejan Levanič

Židan: “V SD pričakujemo, da bo koalicija na posvetu o proračunu in ostalih izzivih našla ustrezne rešitve.”

V četrtek, 15. septembra, se bo na Brdu pri Kranju na delovnem posvetu sestal vrh koalicije, kjer bo osrednja tema priprava proračuna za prihodnji dve leti. Glede proračuna je še nekaj odprtih vprašanj, a je ob tem jeseni pred vladno koalicijo tudi precej drugih preizkušenj. Ministrska ekipa bo na srečanju koalicijskim poslancem predstavila aktivnosti priprave državnega proračuna za prihodnji dve leti. Dokument namerava vlada potrditi konec septembra, DZ pa bi ga lahko potrdil že v začetku oktobra.
Odprtih ostaja še nekaj vprašanj, a partnerji v koaliciji verjamemo, da jih bomo uskladili. Gre za vprašanja financiranja občin, politike plač v javnem sektorju in zadev v sklopu pokojninske blagajne.

Razrez proračunskih izdatkov v prihodnjih dveh letih po posameznih proračunskih porabnikih je vlada potrdila konec junija. Pri tem je za prednostna področja, ki so ostala zdravje, varnost in infrastruktura, zagotovila dovolj sredstev, da bodo lahko nadoknadila izgube iz največjih let krize. Pred DZ bodo morali v prihodnjih mesecih svoje delo zagovarjati minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Prihodnji teden se bomo glede podpore ministru za infrastrukturo, ki se bo prvi v DZ zagovarjal na očitke iz interpelacije, odločili tudi v Poslanski skupini SD. Predsednik stranke mag. Dejan Židan je zagotovil, da bomo v SD spoštovali koalicijski sporazum in pri interpelacijah partnericama ne bomo “vračali”, kljub dejstvu, da je naša ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak sicer prestala interpelacijo, a so zanjo glasovali tudi poslanci DeSUS. “Zdaj, ko na tapeti niso več le ministri SD, predvidevam, da tudi SMC in DeSUS razumeta, kaj so pomenili pozivi SD, da v celoti upoštevamo koalicijsko pogodbo,” je opozoril Židan.

V zadnjem času je poleg zahtev pri infrastrukturnih projektih največ pozornosti sicer usmerjene v pričakovane ukrepe v zdravstvu. Ministrico Kolar Celarc je koalicija podprla pri delu, a od nje pričakuje ukrepe do konca leta. Tako je Židan kot najbolj kritično točko vnovič izpostavil predolge čakalne dobe v zdravstvu, kar da so dolžni rešiti izjemno hitro. Predsednik SD pričakuje, da bo koalicija na posvetu potrdila enotnost tudi pri novih ciljih, kar se mora poznati skozi proračun. Židan je spomnil, da je vlada izboljšala status policije, a da ob tem ne smejo pozabiti na vojake in gasilce, še naprej pa morajo skrbeti za zmanjševanje brezposelnosti.

“Aktivna politika zaposlovanja in jamstvo za mlade ter drugi ukrepi, za katerimi stoji naša ministrica za delo Anja Kopač Mrak, dajejo dobre rezultate, saj je brezposelnost že padla pod 98.000 oseb, zaposlenost pa se je povečala nad 820.000 ljudi,” je naštel Židan in dodal, da “se v SD jasno zavedamo, da še vedno ostajajo ljudje, ki jim je težko, zato ne pristajamo na razmisleke o zmanjšanju pravic ljudi”. “V SD pričakujemo tudi pogovore za pripravo zakona o demografskem skladu, saj gre za zakon s pomembnimi dolgoročnimi javnofinančnimi posledicami, ter tudi ureditev problematike pri varstvenem dodatku za upokojence, prav tako pa bo potrebno narediti vse, da se ohrani gospodarska rast in pozitivni trend večanja zaposlenosti,” je še poudaril predsednik SD.

Jan Škoberne - poslanec SD

Poslanec SD Jan Škoberne: “Masovno vlaganje interpelacij kaže, da na desnici prihaja do prestižnega boja, kdo bo večji in bolj pomemben.”

Socialni demokrati se danes na očitke SDS v interpelaciji, ki so jo vložili zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, vsebinsko še ne bomo odzvali, smo pa ob tretji interpelaciji v izjemno kratkem času kritični do opozicije. Po oceni namestnika vodje Poslanske skupine SD Jana Škoberneta se ob napovedovanju in vlaganju interpelacij opaža tudi rivalstvo na desnici, saj “masovno” vlaganje interpelacij kaže, da na desnici prihaja do prestižnega boja, kdo bo večji in bolj pomemben. “Če bodo interpelacije postajale folklora, mi je žal, ampak bomo očitno vsak mesec morali preživeti eno,” je dejal Škoberne v izjavi novinarjem v DZ.

Na novinarsko poizvedovanje o očitku SDS šolski ministrici glede nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča, pa je Škoberne ponovil stališče Socialnih demokratov, da se iz javnih sredstev financira javna mreža osnovnega šolstva in je prvi cilj zaščita kakovosti, dostopnosti in javnosti izobraževanja. “Edino vprašanje je, kako dobro lahko to naredimo, ni pa vprašanje, kako to zrušiti,” je poudaril poslanec SD. Škoberne je še špomnil, da Ustavna komisija DZ odloča o predlogu SD za ustavne spremembe o načinu financiranja zasebnega šolstva. Dokler se komisija ne izreče, je po mnenju Škoberneta kakršen koli drug poseg v to nekorekten.

Kosilo v osnovni šoli

Zakaj v SD nismo podprli predloga ZL za sklic izredne seje DZ o subvencioniranju prehrane učencem v osnovnih šolah?

Socialni demokrati želimo pojasniti, zakaj nismo podprli predloga ZL za sklic izredne seje DZ na temo subvencioniranja prehrane učencem v osnovnih šolah, saj so se pojavili nekateri zapisi na FB in v nekaterih medijih, iz katerih lahko ljudje pridejo do napačnega sklepa, da za Socialne demokrate tematika subvencioniranja šolske prehrane revnim otrokom ni pomembna, kar pa seveda absolutno ne drži!

Da je bilo v zadnjih letih na tem področju precej narejenega, je bilo sicer včeraj razvidno tudi iz prispevka novinarke v Dnevniku TV Slovenija (http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174424998), ko je ravnateljica Osnovne šole Savsko naselje Verica Šenica Pavletič jasno povedala, da imajo v zadnjem času bistveno manj dolžnikov iz naslova šolske prehrane, prav zaradi višjih subvencij. Prav tako tudi odjav kosila ni, ker starši ne bi mogli plačevati. Če ne gre drugače, pomaga šola, ki pa je spet financirana iz državnega proračuna. Pri tem je dodala še, citiramo: “Lahko pa z gotovostjo trdim, da otroci na naših šolah niso lačni.”

Ključne pri tem so subvencije, ki so se v obdobju od leta 2008 do leta 2016 povečale za več kot 400%. Tudi v letih, ko smo Socialni demokrati vodili vlado in smo se srečevali z ogromnim padcem gospodarske aktivnosti, nižjimi davčnimi prilivi, varčevanjem na vseh straneh, so subvencije za prehrano otrok v šolah vsako leto rasle. Od 2009 do 2011 z nekaj manj kot 7 na 17,5 milijona evrov. Že v letu 2012, ko Socialni demokrati nismo več vodili vlade, se je za to področje namenilo samo še 14 milijonov evrov oziroma 20% manj finančnih sredstev. Problem, ki ga sami vidimo, je tudi v tem, da imamo slabo realiziranost pravice do subvencije za kosila v osnovnih šolah. Kar pomeni, da starši svojih otrok ne prijavljajo na kosila, ne glede na to, da jim subvencija do kosila pripada. To pa je lahko tudi posledica prehitrega spreminjanja zakonodaje.

V Poslanski skupini SD nismo prispevali podpisov za sklic izredne seje DZ na to temo, saj je ukrepe subvencioniranja prehrane možno sprejeti samo na podlagi točnih številk, ki pa jih v tem trenutku še ni, saj se učenci na začetku septembra šele prijavljajo na kosila, njihovi starši pa vlagajo prošnje za subvencije. Ko bo jasna številka prijavljenih in koliko denarja je iz tega naslova ostalo, seveda podpiramo, da se ves denar, ki v proračunu ostane, razdeli za višje subvencije otrokom, ki prihajajo iz manj premožnih družin. Vendar je pri tem ključno, da je ukrep dober, prvi pogoj pa je, da temelji na realnih številkah. V SD poudarjamo, da podpiramo ukrepe za zaščito najšibkejših, ne glede na to, kdo je njihov predlagatelj, kar smo že večkrat dokazali v praksi. Vendar morajo biti ukrepi dodelani, saj se sicer v praksi zgodi, da je nato nastane težava pri njihovi izvedbi. Samo dober namen na žalost pogostokrat ni dovolj.

Skupinska

Židan na ministrskem srečanju v Franciji izpostavil nujnost preživetja manjših lokalnih pridelovalcev

Minister mag. Dejan Židan z delegacijo se je na povabilo francoskega ministra za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Stéphana le Folla udeležil ministrskega posveta o prihodnosti Skupne kmetijske politike EU v francoskem Chambordu. Glavni namen ministrskega srečanja je bil strateški razmislek in izmenjava mnenj o bodoči vlogi Skupne kmetijske politike v EU 27, glavnih izzivih, s katerimi se sooča evropsko kmetijstvo in katera področja kmetijske politike je potrebno tudi v bodoče urejati na EU ravni.

Ministrsko srečanje, ki se ga je udeležilo 21 ministrov držav EU, je potekalo v konstruktivnem in odprtem vzdušju. Ministri so imeli politično razpravo o tem, kakšno vlogo ima Skupna kmetijska politika (SKP) v Evropski uniji, ki se sooča tudi s številnimi drugimi izzivi. V razpravi je bilo poudarjeno, da se je SKP skozi petdesetletno zgodovino ves čas nadgrajevala in prilagajala na spremenjene družbene razmere in pričakovanja, vseskozi pa je ohranjala temeljne cilje, zapisane v Pogodbi, ki so še danes aktualni.

Hkrati pa se evropsko kmetijstvo sooča z novimi izzivi, povezanimi predvsem z okoljem in podnebnimi spremembami ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Nenazadnje je treba izpostaviti, da se s povečanimi izzivi osebne in državne varnosti v ospredje postavlja tudi vprašanje prehranske varnosti. S tem SKP ohranja svojo legitimnost in potrebo po ohranitvi močne skupne kmetijske politike na ravni EU. Ne glede na različnost situacij v državah članicah, nedvomno obstajajo utemeljeni razlogi za nadaljnjo skupno ukrepanje na ravni EU.

Minister Dejan Židan je izpostavil, da se je Slovenija na to razpravo dobro pripravila, saj je o ključnih izzivih SKP za Slovenijo in o tem, kakšno kmetijsko politiko in kmetijstvo želimo v letu 2021, sprejel zaključke Svet za kmetijstvo in podeželje RS. Prav tako pa so bila opravljena prva posvetovanja s specialisti za agrarno politiko. Minister je pri tem najprej izpostavil dejstvo, da so pričakovanja do kmetijstva in podeželja vedno večja, zato potrebujemo tudi v prihodnosti močno skupno kmetijsko politiko EU in proračunska sredstva zanjo. “SKP mora omogočiti, da je evropsko kmetijstvo globalni igralec, hkrati pa je nujno, da zagotovi, da preživijo tudi manjši lokalni pridelovalci.”

Minister je ob tem dodal, da je zato za Slovenijo ključnega pomena, da se ohranijo in okrepijo ukrepi SKP, ki podpirajo kmetijstvo na območjih s težjimi pogoji za pridelavo. Kot pravilni pristop je ocenil, da se v okviru SKP naslavljajo tudi okoljska vprašanja, saj bodo tu izzivi vedno večji. “Kmetijstvo tu lahko ponudi rešitve, zato bo treba v bodoče ta del v SKP še okrepiti; pri tem že zdaj dobro naslavljamo vprašanje ohranjanja kakovosti pitne vode,” je še poudaril Židan in dodal, da imamo sicer številne ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti, vendar so tu kazalci manj spodbudni. Minister tudi meni, da bi potrebovali tudi uspešne inštrumente za ohranjanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč in tal. “Slovenija želi tudi v prihodnje ohraniti podpore za investicije, vendar morajo biti bolj ciljno usmerjene, predvsem k mladim kmetom in v razvoj dopolnilnih dejavnosti.”

Minister je poudaril, da so neposredna plačila pomembna dohodkovna podpora, nimamo pa ustreznih inštrumentov za soočanje z nihanjem cen na kmetijskih trgih in proizvodna tveganja, povezana z naravnimi nesrečami. Zato bi se bilo po njegovih besedah treba čim prej dogovoriti o primernih ukrepih za obvladovanje tveganj, da bi se na njih lahko pripravili do leta 2020. Minister Židan je posebej izpostavil še, da je strateškega pomena, da se naslovi problem premoči koncentracije trgovine proti primarnim pridelovalcem, če želimo zagotoviti vzdržno kmetijstvo.

Skupni zaključki konference so bili, da je za nadaljevanje skupnega evropskega projekta potrebno ohraniti Skupno kmetijsko politiko, z zadostnimi proračunskimi sredstvi, ki bodo zagotavljala doseganje zastavljenih ciljev. Ta politika mora vključevati tudi druge vidike in politike, kot npr. varnost hrane, okolje, podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost, energetiko, upoštevati pa je treba tudi spremenjena pričakovanja potrošnikov. SKP mora ostati prilagodljiva, da se lahko odzove na spremenjene razmere.

Področje, ki ga mora bodoča SKP nasloviti, je zlasti oblikovanje ustreznih orodij, s katerimi bomo pomagali kmetom obvladovati vse vrste tveganj in za ureditev razmer v kmetijsko prehranski verigi. Ob tem mora SKP postati bolj enostavna za izvedbo za kmete in bolj razumljiva za državljane. S temi zaključki so ministri podali močno politično sporočilo, da je skupna kmetijska politika nujna za nadaljnji razvoj Evropske ideje, hkrati pa so sprejeli tudi zavezo za sprejem potrebnih sprememb.

Ljubljana, vlada.Novinarska konferenca po seji vlade.

Ministrica Kopač Mrak: Načrtujemo ukrepe za dvig stopnje delovne aktivnosti starejših

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z dokumentom ministrstva za delo “Starejši in trg dela v Sloveniji”, ki naslavlja izzive starajoče družbe. Ključni cilj je dvig stopnje delovne aktivnosti starejših, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki meni, da bo v družbi potrebna sprememba odnosa do zaposlenih, tudi starejših. Dokument, s katerim se je seznanila vlada, bo v nadaljevanju obravnaval Ekonomsko-socialni svet, ministrstvo pa ima do 15. oktobra čas, da na njegovi podlagi pripravi akcijski načrt. Vlada bo končni dokument skupaj z akcijskim načrtom sprejela po obravnavi dokumenta s socialnimi partnerji.

Ministrica Kopač Mrak je ocenila, da gre za celovit dokument, ki vključuje demografske napovedi, oceno stanja in prihajajočih izzivov. Kaže tudi, da je treba začeti reševati težave in položaj starejših na trgu dela, pri tem pa je potrebna celovita obravnava. “Če tega ne bomo naredili, bomo težko pričakovali, da bodo ljudje delali dlje,” je dejala ministrica za delo iz vrst SD. Dokumentu, ki med drugim naslavlja vprašanja zdravega delovnega okolje za vse generacije, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, bodo sledili predlogi ukrepov, o katerih pa ministrica danes še ni podrobneje govorila. Na novinarsko vprašanje, ali bo ministrstvo predlagalo drugačne davčne obravnave starejših, je ministrica Kopač Mrak odgovorila, da so “bili danes na vladi že opozorjeni, da morajo biti fiskalno nevtralni”.

Kot je zapisano v osnutku dokumenta, objavljenega na spletnih straneh vlade, sta bili temeljni izhodišči pri njegovi pripravi zelo nizka delovna aktivnost starejših od 50 let v Sloveniji in pričakovana demografska gibanja, na podlagi katerih je pričakovati spremenjeno starostno strukturo prebivalstva z manjšim število delovno sposobnega prebivalstva in večjim deležem starejših. Dokument vključuje tudi nabor možnih ukrepov, ki bi lahko prispevali k višji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter izboljšanju zaposljivosti starejših. Med predlogi je v osnutku navedena podrobnejša preučitev institutov, ki predstavljajo pozitivno diskriminacijo starejših v primerjavi z ostalimi delovno aktivnimi, njihov vpliv na zaposljivost starejših in predvsem na ohranitev njihove zaposlitve.

Prav tako je navedena možnost uvedbe spodbud delodajalcem za vlaganje v človeški kapital, predvsem v zdravje in usposabljanje delavcev. Med predlogi pa je tudi zagotavljanje posebnega pravnega varstva pred odpovedjo tudi starejšim delavcem, ki jim je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno pokojnine.

Več o dokumentu si lahko preberete na povezavi MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7981/

Jernej Pikalo

Komentar dr. Jerneja Pikala: Izobraževanje kot generator razvoja

Izobraževalni sistem v Sloveniji je eden najpomembnejših družbenih podsistemov. V vsakem trenutku je vanj neposredno vpetih več kot 300.000 oseb oziroma skoraj vsak šesti državljan ali državljanka Republike Slovenije. Če k tej številki prištejemo še vse tiste, ki so na različne načine povezani z izobraževalnim sistemom (družine, podjetja, druge javne ustanove, …), lahko ugotovimo, da je vsaj polovica prebivalcev in prebivalk Slovenije na ta ali oni način povezana z izobraževanjem. Šolstvo je tudi eden od najbolj stabilnih podsistemov, ki vsak dan zagotavlja varno in spodbudno okolje za razvoj – od vrtca do univerze. Vsak dan mu zaupa velika množica staršev, da so njihovi otroci v dobrih in strokovnih rokah.

A zadovoljiti se s sedanjim stanjem bi bilo kratkovidno. Namesto tega moramo pogledati dvajset, trideset let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju.

Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodenje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje: kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih imela eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika – saj zanju gre.

Socialni demokrati in socialne demokratke globoko verjamemo, da so znanje in veščine ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njegove ali njene talente do maksimuma njegovih ali njenih sposobnosti. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki in vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. V katero smer bodo posamezniki razvijali svoje talente, je njihova stvar, naloga sistema pa je, da jim to v največji meri tudi omogoči.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in si ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh pa ne majhne oziroma (pol)periferne države.

Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo. Socialni demokrati smo najbolj konsistentna in odločna politična sila v zagovarjanju javnega šolstva na Slovenskem. Za to smo se in se bomo borili na vse načine. Ker vemo, kaj pomeni in prinaša privatizacija ali nižanje standardov v izobraževanju.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. Znanje je javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost.

Star slovenski pregovor pravi, da kar si sejal, to boš žel. Za izobraževanje to velja celo še bolj kot za druga področja.

dr. Jernej Pikalo
predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Janko Veber v pisarni DZ

Poslanska pobuda Janka Vebra vladi za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu

Poslanec SD Janko Veber je v poslanski pobudi vladi predlagal, da vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. Vlada naj v treh mesecih posreduje DZ program sistemskih ukrepov za zdravstvo, zlasti za področje pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da bi zagotovili delovanje zdravstvenega sistema in dolgoročno uredili zmanjšanje čakalnih dob.

Veber je navedel, da je primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse državljane strateški interes Slovenije. “Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje,” je poudaril Veber. Po njegovem mnenju “slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi”.

Kot je zapisal Veber, se na sprejem zdravstvene reforme ne sme čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, je treba ukrepati takoj. “Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje,” je prepričan Veber.

Tako je Veber vladi predlagal, da v enem mesecu uredi sistem prerazporeditve bolnikov na tiste bolnišnice po državi, kjer so čakalne dobe manjše. Če bi bolnik zavrnil obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena, pa je po prepričanju Vebra “treba razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega”. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo, po Vebrovem mnenju ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov.

“Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za neukrepanje, zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več, ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug,” je opozoril Veber. “Za prednostno financiranje čakalnih vrst preko 90 dni pa naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve z drugih manj nujnih proračunskih postavk,” je še predlagal poslanec SD.

Poslanska pobuda Janka Vebra za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu naslovljena na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc:

“Spoštovani,

v poslanski pobudi predlagam vladi, da se vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. V treh mesecih naj vlada predlaga Državnemu zboru program sistemskih ukrepov na zdravstvenem področju, še posebej na področju pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da se primerno zagotovi delovanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in zmanjšanje čakalnih dob uredi dolgoročno.

Primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse naše državljane je strateški interes Republike Slovenije. Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje. Slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi. Na sprejem zdravstvene reforme ne smemo čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, moramo ukrepati takoj. Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje.

Vladi dajem tudi poslansko pobudo, da se v roku enega meseca uredi sistem prerazporeditve bolnikov na bolnišnice v državi, kjer so čakalne dobe manjše. V primeru, da bolnik zavrne obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena je potrebno razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov na bolnišnice s krajšimi čakalnimi dobami.

Zastopnica pacientovih pravic v Republiki Slovenije je ugotovila: »Nemalokrat se pacienti znajdejo v situaciji, ko ob sumu na težko diagnozo ali pa že ob znani takšni diagnozi čakajo najprej na nadaljnjo diagnostiko in potem šele na sprejem na zdravljenje po več mesecev. Ali pa, ko jim njihovo sicer ne življenjsko ogrožajoče stanje povzroča hude bolečine in morajo v vmesnem času prejemati razne protibolečinske terapije in čakati na zdravljenje v bolniškem staležu«. Zastopnica hkrati opozarja tudi na dejstvo, da so pacienti včasih premalo seznanjeni z možnostmi, da si za posamezne zdravstvene storitve poiščejo drugega izvajalca zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe sprejemljive in ustrezajo z napotnico predpisani dobi glede na stopnjo nujnosti.

Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za ne ukrepanje, kot je bilo že neštetokrat prej. Zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več. Ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug. Za prednostno financiranje čakalnih vrst, preko 90 dni naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve iz drugih manj nujnih proračunskih postavk.”

Janko Veber
poslanec SD