Židan na konfrenci v Nemčiji

Minister Židan na konferenci v Nemčiji: Gorsko-hribovskim kmetijam moramo omogočiti preživetje in razvoj

“Razvoj in preživetje gorsko-hribovskih kmetij je v javnem interesu, saj opravlja posebne javne funkcije, skrbi za poseljenost podeželja, ohranja biotsko raznovrstnost,” je na posebni konferenci o gorskih kmetijah v nemškem Garmisch-Partenkirchnu poudaril kmetijski minister mag. Dejan Židan. Izpostavil je pomen povezovanja držav, ki imajo ta poseben tip kmetovanja. Židana je na konferenco “Gorsko kmetijstvo – tradicija in odgovornost za prihodnost” povabil nemški minister za hrano in kmetijstvo Christian Schmidt. Gorsko-hribovsko kmetovanje deluje pod posebnimi pogoji, z malo polji, veliko travinja, stroški proizvodnje so bistveno višji. Države v alpskem območju si želijo ta tip kmetovanja ohraniti, mu omogočiti preživetje in razvoj. V Sloveniji na primer več kot polovica vseh kmetij spada v gorsko-hribovsko območje.

Umik s teh kmetij pomeni propad kmetije in zaraščanje, česar pa so Slovenija po Židanovih besedah ne želi, saj je delež zaraščenosti že zelo visok. “Pomembno je, da obstaja skupina evropskih držav, ki ob zagovarjanju kmetijske politike zagovarjamo tudi gorsko-hribovske kmetije. Ne moremo si privoščiti, da bi bila evropska kmetijska politika napisana samo na kožo ravninskih kmetij, ki jim je lažje kmetovati z nižjimi stroški,” je povedal slovenski minister. Predstavil je posebne ukrepe, ki jih na tem področju vodi Slovenija, in napovedal tudi uvedbo dodatnega plačila na naklon. Če ima kmetija površine, kjer je naklon večji kot 35 odstotkov, bo prihodnje leto kmet dobil 50 evrov na hektar, kjer pa je naklon večji od 50 odstotkov, pa 100 evrov na hektar. Napovedal je tudi posebne razpise za male kmetije za enkratno sofinanciranje razvoja in za boljše pogoje za sofinanciranje splošnih investicij.

Židan z gostitelji konference

Posvet je bil pomemben tudi z vidika priprave na novo kmetijsko politiko po letu 2020. “Pomembno je, da se države, ki imamo gorske kmetije, med sabo pogovarjamo. Tako bomo v evropski družini bolj trdo zastopale naša specifična stališča,” je dodal Židan. Ponovno nastaja skupina držav kot leta 2010, v kateri so Slovenija, Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, ki imajo tudi gorski način kmetovanja. Židan je poudaril, da to ni povprečen način evropskega kmetovanja, zato se morajo te države povezovati s ciljem, da se ohrani tudi ta specifičen način kmetijske proizvodnje. Ob tem je dodal, da je v vsakem primeru treba ohraniti močno kmetijsko politiko tudi po letu 2020. Pričakuje, da bosta tudi slovenska vlada in parlament ob začetku pogajanj za bodoče financiranje politik v EU jasno izpostavila pomen močne kmetijske politike tudi v prihodnje.

Bilateralno srečanje v Nemčiji

Konferenci je sledilo bilateralno srečanje med Slovenijo in Nemčijo. Glavna točka je bila priprava na novo kmetijsko politiko, kjer so si izmenjali prva razmišljanja. Spregovorili so o nadaljnjih korakih pri večji pravičnosti v prehranski verigi. “Na odboru za kmetijstvo evropskega parlamenta se začenja priprava serije predlogov ukrepov. Reševanje te problematike na ravni držav ne daje zadostnih rezultatov, zato bomo nadaljevali s pripravo nove regulative na ravni EU,” je pojasnil Židan.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>