SD - Ozadje 3

Stališče Socialnih demokratov do novele Zakona o tujcih

Ministri iz vrst SD so sicer na vladi podprli predlog novele Zakona o tujcih, vendar v nameri, da reforma zakonodaje še naprej ohrani pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic. Za Socialne demokrate je ključno, da se pri tem upoštevajo ustavno-pravni vidiki ter spoštovanje mednarodnih konvencij, humanitarnost in tudi varnost, za uveljavitev novele pa mora biti potrebna ustavna, dvotretjinska večina v Državnem zboru.

Pri tem smo v SD upoštevali tudi dejstvo, da novela zakona vendarle predvideva izjeme. Ukrepa zavrnitve tujcev, ki so nezakonito vstopili v državo, tako ne bi uporabljali, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bi veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Prav tako v SD zagovarjamo stališče, da bi v postopku, ki bo zdaj potekal v Državnem zboru, še dodatno preverili ustavno-pravni vidik novele ter šele nato, ob upoštevanju tega mnenja, poslanke in poslanci sploh potrdili zakon v takšni ali dopolnjeni obliki.

Srečanje SD - SDP

Predsednika Židan in Bernardić z zadovoljstvom v novo poglavje sodelovanja med slovensko in hrvaško socialno demokracijo

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov (SD) mag. Dejan Židan je na sedežu stranke v Ljubljani sprejel novoizvoljenega predsednika hrvaških Socialdemokratov (SDP Hrvaške) Davorja Bernardića. Srečanju je bilo namenjeno vzpostavitvi nove sodelovalne platforme med obema strankama ter dogovoru o načinu ter vsebini sodelovanja. Oba predsednika sta izrazila zadovoljstvo, da stranki s podobnimi vrednotami in cilji z današnjim dnem pričenjata intenzivneje iskati skupne rešitve. To je po njunem mnenju možno s sodelovanjem na strokovni in politični ravni, da se izmenjujejo dobre izkušnje in prakse, ki lahko pripomorejo k boljšemu soočenju s prihodnjimi izzivi.

Dejan Židan in Davor Bernardić

Predsednik SD Dejan Židan je v izjavi za medije poudaril, “da mu je v veliko čast, da sta sorodni stranki po nekaj letih zatišja znova vzpostavili dialog”. Cilji današnjega srečanja so bili po njegovih besedah izpolnjeni, saj sta stranki vzpostavili boljši kontakt in se dogovorili za načine sodelovanja, hkrati pa je Židan napovedal, da bo v prihodnjem obdobju organizirano srečanje socialdemokratskih strank sosednjih držav. Predsednik SD je prepričan, da je treba okrepiti in nadaljevati z reševanjem in iskanjem skupnih odgovorov glede izzivov in vprašanj tako na meddržavni, regionalni ter evropski ravni ter krepiti skupno socialdemokratsko pot.

NK Židan in Bernardić

Predsednika sta na srečanju spregovorila tudi o pomenu Evropske unije ter vseh njenih izzivih. Evropski prostor je po mnenju obeh prostor priložnosti in možnosti za mir ter skupno socialno in solidarnostno sodelovanje, ob tem pa je Bernardić poudaril, da mora Evropa pričeti reševati skupne težave v zavedanju, da so težave soseda tudi naše težave. Prav tako kot Židan je Bernardić ob današnjem obisku izrazil čast zavoljo začetega sodelovanja med obema strankama, kajti kot  pravi Slovenijo in Hrvaško povezuje več stvari kot ju deli, njuna zgodovina je skupna, njune vrednote ter kulturi podobni. “Na konec koncev imata obe državi dan državnosti na isti dan, ko sta postali neodvisni, samostojni državi,” je poudaril Bernardić. Zavoljo tega in skupne namere takrat, da državi ubranita svoje ozemlje, smo lahko po besedah predsednika SDP Hrvaške v dialogu za prihodnost skupaj tudi naprej.

Delegacija SDP s PS SD

Kot so se dogovorili danes, se bosta predsednika srečevala vsaj dvakrat letno, naslednjič pa naj bi se v širši zasedbi srečali na Hrvaškem. Prav tako bo sodelovanje potekalo med strokovnimi odbori. V Sloveniji pa bo tudi srečanje socialnih demokracij Slovenije in sosednjih držav. Po Židanovih besedah bodo na tem srečanju govorili o novih poteh reševanja tako v EU, kot o regionalnih vprašanjih in “iskanju čvrste socialdemokratske bodočnosti, ki bo dobra za vse ljudi in ne le elite”.

Bernardić je v nadaljevanju poudaril, da mora EU postati funkcionalna in najti ustrezne rešitve, kar pa je možno le skozi sodelovanje in dialog na ravni držav. Delimo namreč iste probleme in zavedati se je treba, da kar se danes dogaja pri sosedu, se lahko jutri pri nas. Aktualna odprta vprašanja, arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško ter uporaba imena teran, danes nista bila predmet pogovorov. Židan je glede arbitraže v nadaljevanju medijem dejal, da niti ne pričakuje, da bi na tej točki lahko imeli podobno mnenje. Dejstvo pa je, da je treba ob tem iskati tudi področja, kjer imata državi podobna stališča in cilje in temu je bil namenjen današnji sestanek. “Ne smemo pozabiti, da je bilo predlani samo blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško 3,2 milijarde evrov, storitvene pa še dodatno milijardo. Že to je razlog, da tudi politiki iščejo možnosti za sodelovanje tudi vnaprej,” je dodal Židan.

Bernardić pa je dejal, da Slovenijo in Hrvaško veliko več stvari združuje, kot deli. Bratska naroda delita podobno kulturo in vrednote ter sta tudi v preteklosti pokazala intenzivno sodelovanje in razumevanje. Poudaril je, da sta Hrvaška in Slovenija prijateljski državi, od problemov, ki obstajajo, pa ni treba bežati, ampak jih moramo reševati v medsebojnem dialogu. Če smo lahko bili skupaj v obrambi svobode, vzpostavljanju neodvisnosti naših držav, takrat, ko je bilo najtežje, je po njegovem mnenju, mogoče doseči dialog tudi o teh odprtih vprašanjih.

SD - Osankarica 6

Socialni demokrati smo se poklonili padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona na Osankarici in padlim žrtvam bitke v Dražgošah

Številčna delegacija stranke Socialnih demokratov na čelu s predsednikom stranke mag. Dejanom Židanom se je letos pri Treh žebljih na Osankarici in v Dražgošah skupaj poklonila spominu na dogodke, ki jim v slovenskem narodnoosvobodilnem boju pripada posebno mesto. Legendarni Pohorski bataljon je bil kljub maloštevilnosti vse od svoje ustanovitve v septembru 1942 trn v peti nacističnega okupatorja. Slednji ni uspel zatreti delovanje bataljona vse do tistega usodnega januarskega dne, ko je bil obroč okupatorjevih sil premočan. Borke in borci so svoja življenja pustili pod drevesi pohorskih gozdov na Osankarici, v nameri in srditi bojevitosti slovensko ozemlje osvoboditi sovražnikovih spon.

SD - Osankarica 7

SD - Osankarica 5

SD - Osankarica 4

SD - Osankarica 3

SD - Osankarica 2

Leto prej, med 9. in 11. januarjem 1943 je na drugem koncu Slovenije Cankarjev bataljon bil srdit frontalni boj z nemško vojsko v Dražgoški bitki. Zasidrana misel o nepremagljivosti nemške vojske je bila tiste dni razbita. Dražgoška bitka, katera je v maščevanju Nemcev terjala tudi  življenja 41 domačinov iz Dražgoš, je pokazala, da se je agresiji mnogo številčnejše okupatorjeve vojske moč zoperstaviti.

SD - Dražgoše 2

SD - Dražgoše 4

SD - Dražgoše 5

SD - Dražgoše 1

SD - Dražgoše 6

Dogodki januarskih dni leta 1942 in 1943 ne smejo ostati le spomin. So naša odgovornost, da spoštujemo pogum, srčnost in borbenost naših bork in borcev, ki so živeli in umirali za vrednote narodnoosvobodilnega boja. Temu se gre zahvaliti, da danes v miru živimo v svoji državi, na svoji zemlji, da lahko govorimo slovenski jezik. Kljub žgoči bolečini ob spominu na vse žrtve so vrednote narodnoosvobodilnega boja tiste zimske dni zažarele bolj kot kadarkoli prej. Še več, iz bolečine je vzniknila in se vseskozi vojni čas krepila zavest, da so ljubezen do domovine, narodova zavest in srčnost naših ljudi močnejši od sovražnikovega mitraljeza.

Socialni demokrati čutimo globoko hvaležnost do narodnoosvobodilnega boja in do vseh bork in borcev, ki so zastavili svoja življenja za našo domovino. Ostajamo ponosni, in hkrati ponižni do te mogočne zavesti, ki jo vidimo kot srce narodovega preživetja, tudi danes, v času miru. Ta nikoli ni samoumeven, na kar nas opominja tudi spomin na padle borke in borce na Osankarici in v Držagoški bitki, do vseh, ki so življenja izgubili za to, da danes živimo v miru.  Zanj  smo se in se je treba boriti še naprej ter nikoli dopustiti, da sovražnost, razdvajanje in politične razprtije, potvarjanje zgodovine omadežujejo to zavest, vse te vrednote, ki so nam jih – žal premnogokrat s svojim življenjem – izbojevali in priborili slovenski partizani in partizanke.

Anja Kopač Mrak o odpisu dolgov

Rezultate ukrepov ministrstva za delo že občutijo številni državljanke in državljani

Po podatkih s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zdeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, se je stanje na trgu dela bistveno izboljšalo, brezposelnost je v letu 2016 prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati se je povečalo število delovno aktivnih oseb na nekaj več kot 820.000. V letu 2016 je bilo med mladimi 18.919 brezposelnih, kar je za 42 odstotkov manj, kot ob konca leta 2013, ko je bilo 32.523 mladih brez službe.

Hkrati pa je bil sprejet tudi nov izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016 – 2020, ki za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti med mladimi v petih letih namenja 300 milijonov evrov. Skupno je bilo v letu 2016 kar 40 milijonov več sredstev za programe zaposlovanja kot v letu poprej, kar se je odrazilo na trgu dela. Nižja brezposelnost in več aktivnih na trgu dela kaže na dobre rezultate programov aktivne politike zaposlovanja in na uspešno izvajanje programa Jamstvo za mlade.

V letu 2016 je bilo v celoti odpravljeno varčevanje na področju socialnih pomoči. Denarna socialna pomoč se je najprej zvišala z 270,82 na 288,81 evrov, sredi leta pa na 292,56 evrov. Zvišali so se tudi otroški dodatki za 97.000 otrok, za mlade očete pa se je uvedlo dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Podeljenih je bilo 3200 več državnih štipendij in na podlagi drugega razpisa 1000 novih štipendij za deficitarne poklice. Podpisanih je bilo 33 pogodb z izvajalci socialnovarstvenih programov, namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva za obdobje od 2016 – 2020, v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, ki jih izvajajo nevladne organizacije.

Napredek je zaznan tudi na področju zmanjšanja tveganje revščine. Podatki SURS-a o stopnji tveganja revščine v letu 2016 kažejo, da se revščina prvič po nastopu gospodarsko finančne krize zmanjšuje. Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih EUROSTAT podatkih Slovenija v družbi skandinavskih držav, na četrtem mestu. Pred Slovenijo so samo Švedska, Finska in Danska. Sloveniji sledijo Nizozemska, Nemčija in Češka.

Konec leta 2016 je bila s strani MDDSZ pripravljena tudi zakonodaja, ki bo v veljavo stopila v letu 2017. Zaznambe na nepremičninah upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči bodo ukinjene. Ukinitev zaznamb prinaša novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se bo začela uporabljati 1. februarja 2017. Predvidoma sredi letošnjega leta bodo v veljavo stopile tudi spremembe zakona, s katerim se upokojencem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zagotovi zvišanje pokojnin na 500 evrov mesečno. Državni zbor RS je s sprejemom novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih vrnil 2. januar na seznam dela prostih dni in s tem odpravil ukinitev dvodnevnega praznovanja novega leta, ki je bila v Sloveniji sprejeta v paketu varčevalnih ukrepov.

Za zaščito najbolj ranljivih je bila v letu 2016 pripravljena novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so jo poslanci potrdili 26. oktobra 2016. S to spremembo v Sloveniji bolje ščitimo žrtve nasilja v družini in učinkoviteje preprečujemo nadaljnje zlorabe. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je osnova za vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja, zmanjšanje in v končnem cilju odpravo vseh vrst nasilja. V letu 2016 so na MDDSZ naredili velike korake k izenačevanju možnosti invalidov, kar ugotavlja tudi Svet za invalide Republike Slovenije in poudarja, da smo v Sloveniji dosegli zgledno raven družbene skrbi za invalide.