Andreja Katič

Komentar Andreje Katič: Slovenija ni milni mehurček varnosti, zato za mir in varnost potrebujemo zavezništva

V Gradencu pri Žužemberku danes odkrivamo spominsko ploščo ameriškim letalcem bombnika B-17, saj mineva dvainsedemdeset let od njegovega nesrečnega padca. Prav je, da spominska obeležja odkrivamo pogumnim možem, ki so pomagali končati drugo svetovno vojno. Zavedati se moramo, da se je ta v Sloveniji dogajala tudi na nebu. Aprila lani sem bila na spominski slovesnosti v Andražu nad Polzelo, kjer smo se poklonili padlim ameriškim letalcem. Dogodka se bom udeležila tudi letos. Veseli me, da zavest o pomoči zaveznikov slovenskemu narodu med drugo svetovno vojno še vedno živi.

Kot predstavnici generacije, ki se je rodila po vojni, mi je v ponos in uteho, da so slovenske  partizanke in partizani ter domačini pomagali marsikateremu sestreljenemu pripadniku zavezniških zračnih sil. S pomočjo partizanov in domoljubnih Slovencev so se mnogi zavezniški letalci uspešno rešili in vrnili v matične baze v Italijo. Med njimi tudi posadka bombnika B-17 483. bombniške skupine, ki se je 9. marca 1945 odpravila na že 34. bojni polet, ki se je končal prav v Gradencu.

V Slovenski vojski so v ospredju vrednote pripadnosti domovini in tovarištva. V njene temelje pa so vgrajena domoljubna izročila preteklih generacij, predvsem borcev generala Maistra, tradicije NOB in partizanskega boja ter osamosvojitvene vojne. Na Ministrstvu za obrambo se zavzemamo, da bi prej omenjene vrednost približali mladim, kajti le tako bomo lahko skupaj živeli v boljšem, prijaznejšem in predvsem varnejšem okolju.

»Zavest o pomenu zavezništva za končanje grozot 2. svetovne vojne je pomembna za razumevanje izjemnega pomena zavezništev v sedanjosti ter prihodnosti za mir in varnost v svetu.«

Grozote 2. svetovne vojne nas morajo spominjati tudi na to, da so nam pomagali prav zavezniki, s katerimi smo bili enotni v želji po svetovnem miru in ki so imeli zmogljivosti, močnejše od naših. Takrat se je izkazalo, da lahko le skupno prizadevanje in sodelovanje zaveznikov dosežeta svetovno premirje. Zato sta bila ustanovljena tudi tako NATO kot EU. Tako kot danes lahko le združena mednarodna skupnost pomaga doseči mir in varnost ljudem v tistih delih sveta, kjer po miru še vedno hrepenijo. Del te mednarodne skupnosti, ki pomaga, smo tudi mi.

Slovenija še vedno sodi v skupino najbolj varnih držav. To pa nikakor ne pomeni, da lahko pozabimo na investiranje v lastno varnost in obrambo. Kot zrel in svobodoljuben narod smo Slovenci danes enakopravni del skupnosti evropskih držav in zveze NATO. Za svetovni mir prevzemamo tudi svoj del odgovornosti. Naša zaveza je, da si aktivno prizadevamo za mir, varnost in sožitje med narodi ter njihovo blagostanje in da sodelujemo na mednarodnih mirovnih misijah. Slovenska vojska je usposobljena za obrambo domovine ter učinkovito ukrepanje ob različnih nevarnostih in grožnjah sodobnega sveta.

»Ob letošnji dvajsetletnici sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah se moramo še posebej zavedati, da je Slovenija del mednarodne skupnosti in zato za mir prevzema svoj del odgovornosti.«

Letošnje leto v Slovenski vojski obeležujemo že 20-letnico sodelovanja naših pripadnikov in pripadnic v mednarodnih operacijah in misijah in 10 let od prve napotitve civilnih funkcionalnih strokovnjakov na različne misije in operacije. Prispevek Slovenije k mednarodnemu miru in varnosti je bil in je še izjemen. To nam priznavajo vsi najpomembnejši tuji sogovorniki in tudi Nato. V teh letih se je na 25 različnih operacijah in misijah pod okriljem OZN, Nata, EU in OVSE zvrstilo več kot 11 tisoč pripadnikov in pripadnic SV ter drugih civilnih strokovnjakov iz ministrstva.

Slovenija vedno sodeluje le v tistih mednarodnih operacijah in misijah, ki imajo podlago v ustreznih resolucijah Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Njihov namen je vzpostavljanje varnosti in miru. Zato je njihova vloga pri blaženju konfliktov na kriznih žariščih izjemnega pomena. Preprečiti moramo krize, ki vodijo v grozote in posledični beg ljudi iz določenih območij.

V pripravah na mednarodne operacije in misije se pripadnice in pripadniki Slovenske vojske posebej seznanjajo s kulturnimi in drugimi značilnostmi okolja, v katerega odhajajo ter se med drugim tudi usposabljajo za uresničevanje Resolucije Varnostnega sveta OZN 1325 o ženskah, miru in varnosti. Tudi zato imajo v območjih, v katerih delujejo, velik ugled med ljudmi. Na obiskih naših pripadnic in pripadnikov v tujini sem se prepričala o njihovi visoki usposobljenosti ter izjemni požrtvovalnosti pri njihovem delu. Resnično se zavedajo svojega pomembnega poslanstva.

Naj danes, ko se spominjamo vojaškega letalstva iz 2. svetovne vojne, izpostavim, da so med pripadniki v mednarodnih operacijah in na misijah bili tudi pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske, ki ne samo, da podpirajo delovanje ostalih enot Slovenske vojske, ampak sodeluje tudi v Sistemu zaščite in reševanja. Reševanje v gorah, nujna helikopterska medicinska pomoč in v zadnjih letih tudi prevoz organov za presaditev z letalom Falcon so med najbolj plemenitimi in človekoljubnimi dejanji 15. polka in celotne Slovenske vojske.

Nanje smo zelo ponosni. So veliki profesionalci in ljudje z velikimi srcem. Naši letalci nesebično pomagajo tudi v tujini. Lahko povem, da so dežurne helikopterske ekipe v zadnjih desetih letih v Sloveniji opravile preko 1800 intervencij in ob tem prepeljale preko 1900 poškodovanih ali obolelih. Nad pogorišča pa so samo lani odvrgli skoraj milijon litrov vode. Posadka falcona pa je v slabih dveh letih odkar sodelujemo s Slovenija – transplantom prepeljala 19 organov za presaditev. Ponosni smo, da lahko tudi na ta način pomagamo ljudem in trudili se bomo, da bo tako še naprej.

Potrebno je vlaganje v kadre in opremo. Zadovoljna sem, da smo po več let trajajočem padanju obrambnih izdatkov lani uspeli doseči zvišanje obrambnih izdatkov. V svojih sklepih je vlada jasno zapisala namero za zagotovitev nominalne rasti obrambnega proračuna na ravni od 20 do 30 milijonov evrov kar je od 5 do 8 % na leto, pri čemer je vmesni cilj 1,2 % BDP v naslednjem desetletnem obdobju. Te zaveze vlade ob spodbudnih gospodarskih kazalnikih dajejo več možnosti za postopno dvigovanje sredstev, namenjenih obrambi. To bo omogočilo tudi posodobitev Slovenske vojske in s tem zagotovitev večje nacionalne varnosti in varnosti zavezništva, katerega del smo tudi mi.

Andreja Katič

ministrica za obrambo Republike Slovenije

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Predsednica Ženskega foruma Martina Vuk ob 8. marcu: Boj za pravice žensk – relikt preteklosti ali moč prihodnosti?

»Seveda morajo ženske zaslužiti manj kot moški, ker one so šibkejše, so manjše, so manj inteligentne in zato morajo zaslužiti manj.«

To je izjava poljskega poslanca Evropskega parlamenta (EP) Janusza Korwina Mikkeja, ki jo je izrekel 1. marca 2017 na zasedanju EP. Pomislili bi, da je bilo to izrečeno v šali. Ali, da je izjava iztrgana iz konteksta. Ali, da je šlo le za neposrečeno zbujanje pozornosti. Večina ljudi, Evropejk in Evropejcev, ki so se na izjavo odzvali, ni mogla verjeti, da je bilo kaj takega izrečeno na uradnem zasedanju. V letu 2017.

Pa je zadeva še kako resnična. In »gospod« se ni zmotil. Razpravljal je pri točki »Gender pay-gap« oziroma razlike v plačilu med moškimi in ženskami. In zelo resno je mislil, kar je izrekel. Svojo tezo o šibkosti, majhnosti in manj-inteligentnosti je dokazoval s tem, da med najboljšimi v šahu ni žensk oziroma je ena sama med 100. Tudi ni prvič izrekel česa takega. In veste kaj, ta Janusz Korwin Mikke ni v politiki od včeraj. Večkrat je bil izvoljen za poslanca na Poljskem.

Ali so torej vsi dokumenti na področju nediskriminacije in enakosti spolov zgolj »pro forma«? Ali so vse kampanje za osveščanje, projekti iz norveškega finančnega mehanizma in strategije za uravnoteženo zastopanost žensk in moških brez učinka? Ali človekove pravice in njihovo temeljno načelo – načelo enakosti – ne velja več? Kje smo z vidika vrednot? Ali se lahko vsi civilizacijski dosežki preprosto izničijo? Ukinejo?

Že kar nekaj časa tiha večina živi v prepričanju, da so pridobljene pravice večne. Da je razprava o enakosti spolov brezvezna in da z njo zgolj provociramo. Mlajše generacije ne prepoznavajo potrebe po razpravi o tej tematiki. Feminizem je kletvica. In »ženske« organizacije so označene kot relikt preteklosti.

Leta 1945 so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bila uzakonjena pravica do splava in izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko zvezo. S Slovensko ustavo je 55. člen zagotavil ustavno varstvo pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Od leta 2008 se postopno dviguje spolna kvota za volitve v Državni zbor. Tukaj so še spremembe glede porodniškega oziroma starševskega in očetovskega dopusta. Pa spolne in reproduktivne pravice. Prepoved nasilja nad ženskami in v družini. In še in še. Je to zagotovljeno za vedno? Če si mislite, da je, potem se vprašajte ali velja od nekdaj? Ali so vse te pravice nastale kar same po sebi ali pa so se mnoge generacije trdo borile za vsak posamezen mejnik?

Nič ni zacemetirano. In nič ni samoumevno. Veste zakaj? Ker nam je vseeno za boje nekih drugih generacij. In ker se ne zavedamo, da tudi 2. svetovna vojna ni nastala iz danes na jutri. Kršitve človekovih pravic se dogajajo zato, ker mnogo ljudi zelo dolgo molči. Če bomo tiho, ko nekdo besedo »feministka« uporablja kot zmerljivko; če se nam ne bo zdelo pomembno oglasiti se, ko nekdo pravico do splava primerja z umorom; če se nam bodo ekonomski razlogi zdeli razumni za uvedbo plačljivosti kontracepcije; in če se bomo obrnili stran, ko bo nekdo dejal, da so ženske manjvredne in manj inteligentne…potem se nam bodo »dogajale« razprave kot je bila včerajšnja na odboru Državnega zbora ob sprejemanju Družinskega zakonika.

Zato Ženski forum ni tiho. In niso tiho vsa druga gibanja za pravice žensk. Zato je pomemben dejavnik za prihodnost vseh – žensk in moških kot partneric in partnerjev za boljšo družbo. In zato nismo bile tiho, ko se je oglasil Janusz Korwin Mikke. Sprožile smo peticijo, s katero zahtevamo njegov odstop. Ker je tako govorjenje nesprejemljivo, diskriminatorno in nedopustno. In ker ne more iti mimo brez posledic. Podpišite peticijo tudi vi na naslednji povezavi https://www.ipetitions.com/petition/call-for-resignation-of-mep-janusz-korwin-mikke

Poniževanje, diskriminacija, žaljenje, vse to ni dovoljeno niti v šali, igri ali na gledališkem odru. Ker prinese posledice, za katere mora nekdo odgovarjati. Zato seveda še toliko bolj ni dopustno tovrstno govorjenje v uradnih institucijah, v medijih ali v javnosti. In podobni »Januszi« so tudi v Sloveniji. Lepo prosim, ne bodimo tiho, ko se oglasijo. Reagirajmo. Ker gre za vse nas.

Martina Vuk

predsednica Ženskega foruma SD

NK SD - Sinteza - ZSSS - ZDUS - MSS o zakonu o SDH

Škoberne: Z novelo zakona o SDH želimo izboljšati transparentnost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja

Poslanci Socialnih demokratov in poslanec DeSUS Primož Hainz smo v postopek DZ vložili predlog novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katero želimo med drugim razširiti nadzorni svet SDH s predstavniki sindikatov, upokojencev, mladih in delavcev ter mu dati večja pooblastila. Skupaj s civilno pobudo Sinteza, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskim svetom Slovenije (MSS) želimo spremeniti miselnost glede upravljanja z državnim premoženjem.

Poslanec SD Jan Škoberne je na novinarski konferenci dejal, da so predlog pripravljali zadnjega pol leta in da ga niso spodbudili zadnji primeri, kot je propad prodaje Cimosa ali kadrovanje v upravo in nadzorni svet SDH. “Glavni cilj je izboljšati transparentnost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja,” je povedal poslanec SD. Škoberne sicer pričakuje široko podporo, tudi zunaj koalicije. “Razširitev nadzornega sveta in njegovih pristojnosti pri upravljanju tako velikega premoženja ne bi smela biti problematična za nikogar,” meni Škoberne.

“Upravljanje je ključni faktor uspešnosti. V Sloveniji imamo upravljanje državnega premoženja organizirano tako neučinkovito kot verjetno nikjer v Evropi,” je na skupni novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Andrej Cetinski iz civilne pobude Sinteza, ki je bila pobudnik sprememb glede Slovenskega državnega holdinga (SDH). Pri pripravi predloga novele so sodelovali še predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskega sveta Slovenije.

Kot je dejal Cetinski, je bila sedanja ureditev upravljanja z državnim premoženjem sprejeta v času pritiska trojke in pritiska za hitro razprodajo državnega premoženja. Pri pobudi za spremembo zakona so se zgledovali po nemški ureditvi, kjer da je v velikih podjetjih upravljanje razdeljeno med kapital in delavce. Cetinski je prepričan, da bi s sprejetjem predlaganih sprememb naredili pomemben premik pri upravljanju z državnim premoženjem.

Predlog novele med drugim predvideva, da bi nadzorni svet SDH razširili s sedanjih pet na deset članov. Od dodatnih petih članov bi štiri DZ v imenovanje predlagala vlada, in sicer dva na predlog reprezentativnih sindikatov ter po enega na predlog ZDUS in Mladinskega sveta Slovenije. Petega dodatnega člana bi izvolili zaposleni v tistih družbah, ki jih strategija upravljanja kapitalskih naložb države opredeljuje kot strateške ali pomembne. Uvedli bi, da bi morala uprava pred prodajo posamezne naložbe pripraviti načrt prodaje in zanj pridobiti soglasje nadzornega sveta, nadzorni svet pa bi imel tudi večjo vlogo pri akreditaciji kandidatov za nadzorne svete družb v upravljanju SDH.

“Sprememba upravljanja podjetij v državni lasti lahko pripomore k spremembi korporativne kulture,” je dejal Andrej Zorko iz ZSSS ter menil, da so nemška podjetja boljša tudi zato, ker imajo v njih delavci vpliv na upravljanje, medtem ko so v slovenskih podjetjih le številke oz. sredstvo za doseganje ciljev kapitala. Dejal je tudi, da prodajalce državnih podjetij zanima le kupnina, ne pa položaj zaposlenih in prihodnost podjetja.

“Pričakujemo, da se bo s predlagano spremembo zakona tovrstna praksa spremenila,” je dejal Zorko in dodal, da podpora zakonu pomeni sprememb miselnosti pri prodaji državnega premoženja. “Socialne pravice morajo postati enakovredne ekonomskim pravicam. Višina kupnine ne sme biti v ospredju,” je prepričan.

Vpliv na upravljanje želijo tudi upokojenci. “Upokojenci želimo kot močan člen civilne družbe – nas je 630.000 – sooblikovati politiko upravljanja s premoženjem, ki je nastalo v času našega aktivnega dela,” je dejal predsednik ZDUS Janez Sušnik.

Mladinski svet meni, da bodo z novelo v soodločanje enakopravno vključeni tudi mladi. “Pomembno je, da se glas mladih sliši in da je upoštevan ter da se o prihodnosti družbe ne razpravlja brez mladih,” je dejal predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl.

Kakšna je podpora v ostalih poslanskih skupinah, zaenkrat ni znano. Koalicija naj bi o predlogu še razpravljala. Poslanec DeSUS Hainz se je za podpis pod predlog odločil, da postopki čim prej stečejo. “Pri odločanju smo včasih malce počasni. Ne glede na dogovor iz prejšnjega tedna, da se s to novinarsko konferenco počaka, se mi zdi bolje, da je čim prej,” je povedal. Rešitve podpira, ker pri razvoju gospodarstva pogreša participacijo delavcev pri upravljanju. Ali bodo ostali poslanci DeSUS predlog podprli, ni želel ugibati, dejal pa je, da so bili prvi pogovori “pozitivni”.

Sušnik je povedal, da so predlog predstavili vsem poslanskim skupinam. Podporo so napovedale tudi nekatere opozicijske stranke, je dejal, v največji poslanski skupini, SMC, pa jasnega odgovora niso dobili.

Tanja Strniša - komentar

Komentar Tanje Strniša: Teran – zaščitena označba za upor Kraševcev, lakmus za pokončno držo Slovenije

Zakaj toliko besed in prizadevanj, pa tudi hude krvi zaradi vina Teran, ki predstavlja samo 1,5% slovenske vinske proizvodnje? In zakaj se o nedotakljivosti zaščite Terana kot država Slovenija ne moremo in ne smemo in se ne bomo nikoli pogajali s Hrvaško in Komisijo?

Vino Teran je nezamenljivi del identitete Krasa in neznačilnost slovenske ali hrvaške Istre

Se spomnite, tovariši iz moje generacije, kaj so nas učili v šoli o Krasu? Gotovo se vsi spomnimo, da smo že takrat Kras povezali s kamenjem, surovo burjo, težkimi pogoji za kmetijstvo in življenje, Kosovelom. In Teranom, najbolj tipičnem proizvodom s Krasa. V zavesti Slovencev je Teran že stoletja povezan samo s planoto Kras. Zato je del naše identitete, dediščina, ki so jo ustvarile generacije pred nami, in izročilo, ki ga moramo s ponosom zapustiti potomcem.

Teran predstavlja le okoli 1,5% pridelave slovenskega vina. Pa zato njegova pridelava in obstoj še zdaleč nista obrobnega pomena. Za vinorodni okoliš Kras, ki je najmanjši v Sloveniji, je življenjskega pomena. Na Krasu je okrog 600 ha vinogradov, kar 75% jih je zasajenih s sorto refošk, ki ob skrbni negi daje vino Teran. Vsi, ki smo kdaj bili na Krasu, vemo, da tam ne raste kaj dosti drugega kot trta. Kraška, skalovita in plitka, razgibana tla ne dajo dosti drugih možnosti za kmetijstvo. Nekaj je še orne zemlje, travnikov in pašnikov, večinoma pa je planota zaraščena ali pokrita z gozdom.

Zaradi težkih pridelovalnih pogojev in majhnih, razdrobljenih parcel, so stroški naprave vinograda in njegove obdelave visoki in samo trden kraški značaj in pridne roke niso dovolj za preživetje, pač pa je nujno, da se proizvajajo vina visoke kakovosti, ki z veliko dodano vrednostjo povrnejo visoke proizvodne stroške.  Pridelava Terana je na Krasu glavna kmetijska dejavnost, s katero se ukvarja okrog 900 družin, približno 100 jih živi samo od vinogradništva in vinarstva. Kmetijstvo na Krasu torej nima druge razvojne priložnosti kot Teran.

Teran je del podobe Krasa, skupaj s kraškim pršutom tvori kulinarično-turistično podobo Krasa, na kateri ta majhna obmejna regija, ki je v svoji zgodovini doživela številne pretrese, gradi svojo vizijo in razvoj. V hrvaški Istri je prevladujoča sorta vinske trte malvazija in le 10% je sorte refošk, ki jo Hrvati imenujejo teran. Ali kdo podobo Hrvaške Istre povezuje s teranom?

Vino Teran je drugačno kot vino, ki se iz sorte refošk ali domnevne sorte teran prideluje v Istri

Sorta grozdja refošk na kraških tleh jerini ter v značilni mešanici mediteranske in celinske klime razvije prav posebne lastnosti vina Teran (vsebnost železa in mineralov), ki so mu že v zgodovini pripisovali tudi zdravilni učinek. Prav zato, ker vino Teran definira prav specifično okolje Krasa, ki ga ne najdemo v širši okolici, je imelo posebno mesto tudi v slovenski zakonodaji. Že Zakon o vinu iz leta 1970 je jasno določal, da se Teran lahko imenuje le vino iz sorte refošk na Krasu. In ne kjerkoli, npr. v Slovenski Istri, kjer se tudi goji trta refošk, vino pa se imenuje Refošk in se ne sme imenovati Teran. Pridelovalci Terana so zato to oznako najprej leta 2000 zaščitili na nacionalni ravni, ta zaščita pa se je z vstopom v EU prenesla v evropski pravni red.

Pa tudi na Krasu ni vsako vino iz refoška Teran, pač pa samo tisto, ki izpolnjuje tudi posebne pogoje kakovosti in tehnologije pridelave. Samo kakovostno ali vrhunsko vino iz refoška je Teran. Če je vino namizne kakovosti, izgubi ime Teran in se imenuje kraško rdeče.

Za hrvaško vino, ki bi se po predlogu Evropske komisije imenovalo Hrvatska Istra – teran, ni enakih pravil, tudi namizno vino bi lahko nosilo to ime, bolj mila mediteranska klima in drugačna tla, pa dajo vinu druge lastnosti.

Izjeme za uporabo zaščitenih imen za označevanje vina niso avtomatizem

Evropska zaščita porekla pomeni, da se ime zaščitene označbe ne sme uporabljati za označevanje drugih vin, četudi zaščiteno ime vsebuje ime sorte grozdja. Pravni red EU pa omogoča tudi izjeme, vendar so te redke, saj je to dovoljeno le v primeru 53 geografskih zaščit od skupaj 1750, kolikor jih premore EU. Te izjeme so se v preteklosti vedno dodeljevale na pregleden način, v postopku registracija zaščite ali pa pri sklepanju mednarodnih sporazumov ali v pristopnih pogajanjih novih držav članic v EU. Izjeme se niso nikdar dodeljevale po avtomatizmu.

Spomnimo se, da smo pred pristopom v EU v Brdih in Vipavski dolini gojili sorto tokaj, ki je zaradi madžarske zaščite naši vinarji niso smeli več označevati na vinskih etiketah, ker je to madžarska zaščitena geografska označba, čeprav si je Slovenija v svojih pristopnih pogajanjih za to močno prizadevala.

Slovensko zaščiteno vino Teran in Hrvaška vloga za uporabo imena »sorta grozdja« teran

Hrvaška je vstopila v EU 1.7.2013 in s tem tudi sprejela v celoti pravni red EU, vključno z zaščitenimi označbami porekla za vino, ki so zaščitene v EU. Hrvaški pridelovalci so torej veliko let vnaprej vedeli, da po vstopu v EU ne bodo mogli več uporabljati imena teran za označevanje vina.

Aprila 2013 so slovenski mediji povzeli izjavo uradnega tiskovnega predstavnika  takratnega komisarja za kmetijstvo Dacia­na Ciolosa: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom. V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica Unije.”

Evropska komisija je Hrvaški ob vstopu v EU za zaloge vin, pridelane pred vstopom EU omogočila triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, ki se je izteklo 30. junija 2016 in v katerem so lahko pridelovalci vino z oznako sorte teran do vključno letnika 2012 prodajali samo na hrvaškem trgu, ne pa tudi v drugih državah članicah EU. Možnost trajne izjeme za teran takrat sploh ni bila omenjena. Slovenski pridelovalci so torej leta 2013 dobili potrditev v sstrani Komisije, da je njihova zaščita absolutna in ekskluzivna.

Čeprav Evropska komisija trdi, da je Hrvaška po njenem mnenju pravočasno, že pred pristopom v EU, dala vlogo za izjemo pri označevanju sorte teran, pa je treba poudariti, da izjema za teran ni bila nikoli predmet pristopnih pogajanj, Komisija pa Slovenije ni seznanila, da je Hrvaška podala vlogo, ki posega v pravice slovenskih pridelovalcev.

Kljub večkratnim zahtevam do danes tudi ni prejela hrvaške dokumentacije ali bila seznanjena z vsebino hrvaške vloge, da bi lahko preverila hrvaške dokumente. Prejela je le kopije dokumentov, v katerih so bile vse vsebinske informacije potemnjene in neberljive in iz katerih lahko razberemo le, da gre za dopise hrvaškega ministrstva iz maja 2013, kar je skoraj dve leti potem, ko je Hrvaška zaključila pristopna pogajanja! Sloveniji tako niso bili nikoli predočeni hrvaški argumenti za zahtevano izjemo.

Slovensko ministrstvo za kmetijstvo je bilo šele septembra 2014, več kot leto po vstopu Hrvaške v EU, neformalno seznanjeno s hrvaško zahtevo in da je Komisija pripravila delegirani akt, s katerim bi Hrvaški naknadno in za nazaj dodelila trajno izjemo za uporabi tega imena. Slovenija je od takrat naprej ves čas ostro nasprotovala temu aktu in pripravila številne argumente, s katerimi je utemeljevala svoje stališče.

Prvi argument za nasprotovanje je netransparentno in nepravilno voden postopek:

  • Hrvaška je zamudila rok, v katerem bi tako izjemo lahko uveljavljala (v postopku naše zaščite Terana ali v času hrvaških postopnih pogajanj).
  • Nedopustno je, da so med Komisijo, ki je vodila pogajanja v imenu članic, in Hrvaško, potekali kakršnikoli dogovori o reševanju te zadeve po pristopu brez vednosti Slovenije.
  • Nedopustno je, da bi Komisija na tak način zaobšla običajen postopek pristopnih pogajanj, v katerem nobene izjeme od pravnega reda ni mogoče podeliti brez soglasja vseh članic EU, z delegiranim aktom pa bi to storila enostransko in brez soglasja Slovenije in slovenskih pridelovalcev, ki so nosilci zaščite in ki so tudi ves čas nasprotovali izjemi za hrvaške pridelovalce.
  • Ker Komisija s tem ustvarja precedenčni primer, saj takega postopka še ni uporabila in še posebej ne za nazaj.
  • Ker bi v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranim aktom lahko podrobneje ureja le nebistvene vsebine, dodelitev izjeme za uporabo zaščitenega imena pa nikakor ne more biti nebistvena vsebina.
  • Ker slovenski vladi niti slovenskim pridelovalcem niso bili razkriti podatki iz hrvaške vloge, na podlagi katerih bi Slovenija lahko preverila njihove argumente in gradila svojo obrambo.

Druga skupina argumentov je vsebinske narave:

  • Vino Teran s Krasa ima posebne, predpisane in kontrolirane lastnosti, ki nimajo nič skupnega z vinom, ki se prideluje iz sorte teran v Hrvaški Istri.
  • Slovenija trdi, da je sorta grozdja ista na Krasu in v Istri, to je refošk. Tudi Hrvati so imeli tako uradno zapisano do leta 2010: hrvaški nacionalni pravilnik je do leta 2010 poznal sorto teran z dvema sinonimoma: refošk in istrijanac, po letu 2010 pa so to ločili v dve sorti: teran (s sinonimom istrijanac) in refošk. Hrvaško-slovenska znanstvena raziskava iz leta 2014 dokazuje, da gre za genetsko isto sorto. Ampak če bi Hrvati priznali, da je to sorta refošk, ne bi imeli podlage za zahtevo, da na steklenice pišejo teran. Zato lahko domnevamo, da je bila ločitev refoška v svojo sorto narejena z namenom, da se ogrozi slovenska zaščita Terana.
  • Zemlja in klima na Krasu dasta vinu posebne lastnosti. Kras ni Istra, to je bistvo in pomen »terroir-a« v vinogradništvu. Istrsko vino iz sorte teran je lahko tudi namizno, lahko se v manjšem deležu mešajo tudi druge sorte grozdja, skratka, posebna kakovost ni predpisana.
  • Slovenski Teran je bilo vedno lokalno vino, znano v glavnem samo na slovenskem trgu, ki ga je slovenski potrošnik navajen v svoji specifičnosti. Hrvaško vino z oznako teran bi povzročilo zmedo in zavajanje pri potrošnikih, ki ne bi vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo teran.
  • Zaradi lažjih pogojev in cenejše pridelave na Hrvaškem in neenake kakovosti bi hrvaško vino z oznako teran pomenilo nelojalno konkurenco in bi lahko ogrozilo pridelavo Terana na slovenskem Krasu. Od ekskluzivnosti uporabe imena Teran samo za Kras je odvisen obstoj vinogradništva na Krasu. Grožnja je še posebej velika zato, ker je Hrvaška Istra veliko večje območje kot slovenska planota Kras in ima zato dosti večji potencial za rast.
  • Ker bi Komisija s sprejemom delegiranega akta, s katerim bi Hrvaški podelila izjemo za uporabo imena sorte teran, legalizirala nezakonite prakse hrvaških pridelovalcev, ki niso prenehali uporabljati imena teran niti po preteku triletnega prehodnega obdobja za odprodajo starih zalog vina, namesto da bi ostro opozorila hrvaške pristojne organe, ki kršitev niso preganjali kljub številnim pozivom Slovenije.

Iz vseh teh razlogov niso slovenski pridelovalci Terana in slovenski minister mag. Dejan Židan nikoli pristali na kakršenkoli kompromis, saj bi vsak kompromis pomenil razvodenitev zaščite Terana in bil v škodo pridelovalcem s Krasa. Nasprotno, s številnimi pismi, gradivi, dokazi in sestanki na najvišjih ravneh smo dokazovali svoj prav in branili interese Kraševcev.

Dialog s Komisijo: boj z mlini na veter

Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan ni nikoli odgovoril na ugovore in argumente slovenskega ministra Dejana Židana. Nasprotno. Ves čas je bil vtis, da Komisija išče rešitev za Hrvaško. Zelo pomenljivo je, kaj je komisar Hogan navedel kot sprožitev postopka sprejema delegiranega akta. Hrvaška je lani jeseni Komisiji v notifikacijo poslala nacionalni pravilnik, v katerem je predvidela možnost uporabe imena sorte teran za vino iz Hrvaške Istre. In namesto, da bi Komisija tak pravilnik zavrnila, ker je neskladen z EU pravnim redom, se je odločila spremeniti lasten pravni red, tako da bi bilo Hrvaški tako označevanje omogočeno. Komisar Hogan je pri tem povedal, da je tako moral odreagirati, ker če Komisija ne bi odreagirala v trimesečnem roku, bi hrvaški nacionalni pravilnik pričel veljati. Ali res? Pravilniku je nasprotovala tudi Slovenija! Kot da Komisija ni znala v tem primeru ugotoviti, da je pravilnik neskladen z EU. Res neobičajno, da namesto tega namerava spremeniti lasten pravni red!

Evropske komisije pri nameri, da ugodi Hrvaški, niso ustavile niti hrvaške kršitve evropske zakonodaje, na katere jo je Slovenija opozarjala že od leta 2014. Decembra 2016 je zaradi neukrepanja hrvaških oblasti proti kršitvam hrvaških pridelovalcev Slovenija vložila tudi pritožbo na Evropsko komisijo. Komisija se je odzvala medlo, z dopisom Hrvaški, da morajo pridelovalci, kljub procesu priprave delegiranega akta, spoštovati pravice slovenskih pridelovalcev, namesto da bi jo ostro pozvala k ukrepanju proti kršiteljem.

Komisija je tako, kljub očitkom Slovenije o netransparentnosti postopka in nepoštenem obravnavanju Slovenije ter ob nasprotovanju Slovenije, v januarju 2017 sprožila postopek sprejema delegiranega akta za podelitev izjeme Hrvaški, brez presoje učinkov na pridelovalcev in resnih argumentov. Komisar Hogan pri tem zmotno trdi, da se s tem razjasnjuje pravno stanje, krepi zaščita slovenske zaščite in ne ogroža slovenskih pridelovalcev?!

Zato je minister Židan, ob podpori vlade, takoj napovedal uporabo vseh pravnih sredstev za izpodbijanje takega akta, vključno s tožbo pred Evropskim sodiščem.

Preobrat: Evropska varuhinja človekovih pravic je pritrdila Sloveniji in okrcala Komisijo

V februarju 2017 pa je vendarle prišlo do pomembnega preobrata. Evropska varuhinja človekovih pravic je na podlagi pritožbe slovenskih pridelovalcev izdala priporočilo Komisiji, v katerem ugotavlja, da je Komisija ravnala nepravilno, ko pridelovalcem ni razkrila v celoti vseh dokumentov, s katerimi je Hrvaška zaprosila za izjemo, razen osebnih podatkov.

Varuhinja je ugotovila, da je postopek tekel netransparentno in pri tem zavrnila prav vse argumente Komisije. Komisijo je pozvala, da v treh mesecih, to je do 15. maja  2017, poda mnenje o njenem priporočilu. Neodvisna evropska institucija je torej potrdila, na kar je Slovenija opozarjala Komisijo več kot dve leti.

Predsednik Evropkse komisije Jean-Claude Juncker je ustavil postopek in bo preučil nova dejstva

Na podlagi priporočila varuhinje je slovenski minister Dejan Židan takoj pozval prvega podpresednika Komisije, komisarja Fransa Timmermansa, da nemudoma ustavi postopek ali ga ustavi za toliko časa, da se slovenski strani posredujejo celotni hrvaški dokumenti in jih Slovenija preuči in se do njih opredeli.

Poleg tega so slovenski pridelovalci, v enotnem in odločnem nastopu v Bruslju, opozorili komisarja Hogana, da na podlagi tistega dela dokumentov hrvaške vloge, ki je berljiv, sumijo, da je eden od dokumentov prirejen in bi na ta način Komisija lahko svojo odločitev sprejela na napačnem temelju.

Predsednik Komisije Juncker je zato ob aktualnem obisku v Sloveniji obljubil, da bo Komisija ustavila postopek in preučila nova dejstva. Lahko bi rekli, da je bila v dve in pol letni vsiljeni vojni za Teran to prva poteza Komisije, ki je v duhu njene vloge varuha pravnega reda, transparentnosti in vladavine prava.

Je pa moral za to slovenski minister in podpredsednik vlade Dejan Židan trdno vztrajati. In neomajno vztrajati bo treba do konca in to enotno, vsi, ki nam je mar za pošteno pridobljene pravice Kraševcev, za njihov obstoj. In predvsem za to, da je Slovenija v Evropski uniji enakopravno upoštevana članica, ki naj bo obravnavana pošteno in transparentno.

mag. Tanja Strniša je državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Tanja Strniša - državna sekretraka MKGP

Strniša: S predlogom novele zakona o kmetijstvu so vzpostavljeni temelji za več donirane hrane

Vlada je na predlog kmetijskega ministrstva pod vodstvom mag. Dejana Židana danes sprejela predlog novele zakona o kmetijstvu, ki med drugim ureja področje doniranja hrane. “Donatorji bodo oproščeni davka na dodano vrednost (DDV), kmetijsko ministrstvo pa napoveduje tudi javni razpis, s katerim bi sofinancirali nakup pripomočkov za vzdrževanje kakovosti hrane,” je po seji vlade pojasnila državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša.

V noveli zakona o kmetijstvu je Strniša izpostavila tri vsebinske novosti. Najprej urejanje področja doniranja hrane za donatorje kot posrednike. Donator, ki bo izpolnjeval pogoje, bo lahko po posebnem pravilniku, ki ga bo izdalo ministrstvo za finance, oproščen davka na dodano vrednost (DDV). “S tem želimo spodbujati več donirane hrane. Potencialni donatorji se največkrat niso odločili za doniranje prav zaradi obveznosti DDV. Tako želimo prispevati tudi k manjšim količinam zavržene hrane ter da ta pride do ljudi, ki so pomoči potrebni,” je dejala Strniša.

Novela omogoča tudi pomoč in sofinanciranje nabave opreme za posrednike. Veterinarska fakulteta je določila smernice za dobro higiensko prakso, ki jo morajo posredniki izpolnjevati. Nevladne organizacije smernice zdaj pregledujejo. Smernice so namenjene temu, da se s pravilnim ravnanjem prepreči, da bi se v procesu do prejemnika pomoči poslabšala kakovost ali varnost hrane. Upravičenci do donirane hrane so določeni po predpisih s področja socialne varnosti, občine imajo svoje sezname upravičencev za pomoč, prav tako pa bodo lahko humanitarne organizacije same presodile, če je posameznik potreben pomoči.

Človekoljubne organizacije hrano že sedaj prevzemajo v trgovinah ali restavracijah, za transportna sredstva pa povečini poskrbijo drugi donatorji. “Na ministrstvo predvidevamo javni razpis, preko katerega bi sofinancirali nakup hladilnikov in drugih pripomočkov za vzdrževanje hrane v stanju, da ohrani kakovost in varnost,” je še dejala Strniša. Želja je, da humanitarne organizacije, ki so vključene v ta proces, ne bi bile pretirano obremenjene s smernicami. Zato jih bodo tudi izobraževali, kako delovati z minimalnimi stroški, a na način, da se zagotovi varnost hrane. V noveli so poleg tega pri shemi izbrana kakovost bolj natančno določili pogoje za poreklo živil in uredili trženje nepakiranih živil (sadje, meso).

Tretja vsebinska sprememba se nanaša na bolj učinkovito preganjanje zavajanja potrošnikov pri označevanju in trženju živil. “Inšpektorjem dajemo orodja za bolj učinkovito postopanje. Na mestu samem bo lahko kaznoval prodajalca z ustno odločbo, če bo ugotovil, da blago narobe ali zavajajoče označeno. Ustno bo lahko odredil umik takih živil s prodaje,” je še pojasnila Strniša. Obenem so se dotaknili tudi zavajanja in kršitev pri spletni trgovini, ki je vse bolj razširjena. Za nekatere spletne trgovce, ki nimajo sedeža v Sloveniji, se je ob kršitvah pojavila težava z vročanjem odločb. Še vedno velja, da je prvi korak izdaja odločbe na kršiteljev naslov, če vročanje ni uspešno, pa se lahko odločba izda z javnim naznanilom na e-portalu in je tako tudi veljavna. Zakon prinaša tudi druge manjše spremembe, ki se nanašajo predvsem na izvajanje in postopke ukrepov skupne kmetijske politike EU.

Marija Bačič - poslanka SD

Poslanka Marija Bačič sprašuje vlado o domnevnem nasilju v mariborskem Mladinskem domu

Poslanka Socialnih demokratov Marija Bačič je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z domnevnimi kršitvami v Mladinskem domu Maribor.

Poslansko vprašanje za Vlado Republike Slovenije:

Spoštovani,

v zadnjih letih smo priča številnim primerom, ki nakazujejo vse večjo družbeno, ne nazadnje tudi politično, toleranco do različnih oblik nasilja nad najšibkejšimi, otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter njihovimi vrstniki v težkih družinskih in družbenih razmerah.

Kot družba v celoti smo za take izbruhe nasilja soodgovorni. Kadar pa se nasilje, trpinčenje in poniževanje dogaja v ustanovah, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, pa je stanje še toliko bolj skrb vzbujajoče. Nesprejemljivo je namreč, da država v skrbi za ranljive skupine le-te sprejema pod svoje okrilje, hkrati pa zanje ne zagotovi primernih razmer za dostojno življenje.

V minulih dneh smo v medijih zasledili pretresljiv prispevek o dogajanju v Mladinskem domu Maribor. Izrečenih je bilo veliko hudih obtožb, tudi nasprotujočih se obračunavanj, ki terjajo jasen odziv in nadzor ustanovitelja. V primeru, da držijo navedbe o nasilju in zlorabah v tej vzgojno-izobraževalni instituciji se lahko strinjamo z oceno, da so otroci oz. mladostniki iz težkih družinskih razmer bili premeščeni iz dežja pod kap.

V predstavitvi Mladinskega doma Maribor na spletu je zapisano, da je vizija njihovega dela, da se ustanova odziva na konkretne potrebe otrok in mladostnikov, da ostaja izhodiščni pristop dela odnos, da se ustvarja ugodna klima, kot izhodišče za vzpodbudno odraščanje otrok in mladostnikov z vsemi njihovimi odgovornostmi, pravicami in dolžnostmi. Odnosi v instituciji pa očitno nakazujejo, da realno stanje viziji ne sledi.

Skrb za najšibkejše je ogledalo družbe v kateri živimo. Ne da bi sodili o verodostojnosti v medijskih prispevkih izrečenih obtožb, je nujen takojšen odziv pristojnih z namenom zaščite otrok in mladostnikov. Nujen je zato, da otroci oz. mladostniki začutijo varnost, nujen pa je tudi za družbo, saj je treba krepiti višjo raven zavedanja o pomembnosti skrbi za njene najranljivejše skupine.

V zvezi z navedenim na Vlado RS naslavljam pisno poslansko vprašanje:

S katerimi ukrepi Vlada RS izvaja nadzor nad delovanjem mladinskih domov?

Ali sta Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport seznanjena z domnevnimi kršitvami v Mladinskem domu Maribor?

Katere ukrepe izvajata oziroma načrtujeta Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v zvezi z ugotavljanjem domnevnih kršitev v Mladinskem domu Maribor?

S katerimi ukrepi Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zagotavljata, da sta vzgojno-izobraževalna in nastanitvena dejavnost Mladinskega doma Maribor usmerjena v dobrobit otrok oz. mladostnikov?

Zahvaljujem se za odgovore.

Marija Bačič

poslanka SD v Državnem zboru RS

Sestanek o predlogu zakona o SDH

Socialni demokrati smo pozvali parlamentarne stranke k podpori sprememb zakona o SDH

Na sestanku vodstva Socialnih demokratov (SD) s predstavniki Civilne pobude Sinteza, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskega sveta Slovenije (MSS) smo v sredo, 1. marca, skupaj sklenili, da storimo korak naprej pri kakovostnem upravljanju državnega premoženja v korist vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Upravljalec našega skupnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), potrebuje več transparentnosti, več sodelovanja javnosti in več ekonomske demokracije, v kateri sta delo in kapital partnerja, ne pa, da se odločitve sprejemajo nepregledno in le v korist kapitala.

Predlog sprememb Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je v zadnjih mesecih nastajal na pobudo Sinteze in v sodelovanju Socialnih demokratov z ZSSS, ZDUS in MSS.

Ključne rešitve, ki jih predlog novele zakona prinaša:

- širitev nadzornega sveta s 5 predstavniki javnosti (aktivne generacije, upokojencev in mladih) ter zaposlenih,

- jasnejši in bolj transparentni postopki pri dolgoročnem upravljanju in morebitni prodaji podjetij v državni lasti,

- več odgovornosti nadzornega sveta in sodelovanja javnosti pri nastajanju Strategije upravljanja kapitalskih naložb države.

Socialni demokrati smo usklajen predlog novele zakona danes posredovali koalicijskim in vsem drugim parlamentarnim strankam s prošnjo za podporo  ter sopodpis za vložitev v parlamentarni postopek.

“Za boljše in bolj odgovorno upravljanje premoženja, ki pripada vsem državljankam in državljanom, moramo postaviti pregleden sistem, v katerem bomo lahko prepričani, da upravljalci pri upravljanju skupnega premoženja zasledujejo predvsem javni interes,” je ob robu sestanka poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan.

Predlog novele Zakona o SDH 01-03-2017