Andreja Katič

Andreja Katič: “Sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah je v službi miru.”

Letos obeležujemo dvajset let sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah. Kot državljanka in kot ministrica za obrambo sem ponosna na našo državo, da že dvajset let aktivno prispeva k svetovnemu miru in varnosti. Leta 1997 je bila Republika Slovenija še zelo mlada država. Toda bila je dovolj zrela v zavedanju, da suverenost in polnopravno članstvo prinašata tako pravice kot odgovornosti. To pomeni, da je za mir v svetu potrebno tudi prispevati in da moramo s svojo prisotnostjo pomagati tam, kjer je hudo in kjer miru ni, oziroma je na trhlih temeljih.

Tistega leta je Republika Slovenija sprejela pomembno politično odločitev. Pripadnice in pripadnike Slovenske vojske je napotila v prvo mednarodno operacijo ALBA v Albaniji, ki je potekala pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi  (OVSE). Že v tej prvi misiji Republike Slovenije so bile tudi ženske. OVSE je hkrati tudi prva mednarodna organizacija, ki se ji je Republika Slovenija kot samostojna država pridružila pred 25 leti. Obenem se je na prvo civilno misijo v Albaniji vključila tudi slovenska policija.

Odtlej je Republika Slovenija nadgrajevala in krepila svoje sodelovanje v prizadevanjih za mednarodni mir in varnost z vojaškimi in civilnimi zmogljivostmi. S tem se je uveljavila kot odgovorna, solidarna in mednarodnemu miru zavezana članica mednarodne skupnosti, ki je pripravljena prevzemati aktivno vlogo pri skupnih prizadevanjih v podporo varnosti in stabilnosti na različnih kriznih žariščih. Pod okriljem Združenih narodov, Evropske unije, Nata in drugih mednarodnih organizacij ali v dvostranskem oziroma koalicijskem okviru se je Republika Slovenija doslej vključila v skupno 25 mednarodnih operacij in misij. Skupno število napotitev v mednarodne operacije in na misije presega 13.500. Pri tem je del pripadnikov svojo dolžnost v službi zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti opravljal večkrat. Trenutno pod okriljem Nata, EU in OZN ter v drugih okvirih deluje skupno okrog 345 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske in civilnih strokovnjakov. To je odraz naše odgovornosti v mednarodnih prizadevanjih za stabilnost v svetu.

Mednarodno varnostno okolje ni nekaj statičnega. Slovenija se skupaj z drugimi evropskimi državami sooča s spremenjenim in zelo dinamičnim varnostnim okoljem. Uveljavljanje pristopov, ki jih v evropsko varnostno arhitekturo prinašajo vojne, nestabilnost, terorizem in nasilje na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter agresivna politika samooklicane islamske države so nekateri od najbolj perečih pojavov, ki prinašajo nove varnostne grožnje in tveganja.

Zametki nesporazumov in konfliktov žal pogosto preraščajo v ogrožajoče krize. Tudi zato je bilo treba glede načrtovanja sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah opraviti resen premislek na resorni in nacionalni ravni. In seveda imeti v mislih naše nacionalne interese, zmožnosti in razmere ter potrebe na kriznih območjih.

Skladno s tem je Republika Slovenija svoja prizadevanja in aktivnosti v podporo mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti  širila in vseskozi nadgrajevala. Tako z vidika obsega, geografske razpršenosti, značaja in zahtevnosti nalog, uresničevanja agende žensk, miru in varnostu kot tudi z mnogimi procesnimi in institucionalnimi prilagoditvami. Pri tem je na izvedbeni ravni pomembno tudi učinkovito medresorsko sodelovanje, v sklopu katerega se opredeljujejo najoptimalnejši nacionalni mehanizmi za uresničevanje celovitega pristopa. Kajti le ta vodi k primerni uporabi razpoložljivih resursov, doseganju največje možne dodane vrednosti in ustreznemu umeščanju prizadevanj Republike Slovenije v mednarodne aktivnosti na kriznih območjih. Spremembe v globalnem okolju, naraščajoči in kompleksni mednarodni varnostni izzivi ter omejeni viri za obrambo namreč zahtevajo stalne prilagoditve, prožno načrtovanje in odzivanje ter sprejem ustreznih in pravočasnih političnih odločitev.

V svojem mandatu sem večkrat obiskala naše pripadnice in pripadnike v mednarodnih operacijah in na misijah. Tako sem pridobila neposreden vpogled v izvajanje njihovih nalog ter v pozitivne učinke njihovega delovanja na posameznih operativnih območjih. Pohvale o delu slovenskih pripadnikov slišim tako v pogovoru s kolegi na ministrski ravni kot s strani poveljnikov operacij in lokalnih predstavnikov na območjih, kjer smo prisotni. Pred kratkim sem se vrnila z obiska pri pripadnicah in  pripadnikih v Latviji, ki skupaj z ostalimi zaveznicami sodelujejo v okrepljeni prednji prisotnosti. Prepričala sem se o njihovi zavzetosti pri izvajanju nalog v podporo skupnim prizadevanjem za varnost na vzhodu zavezništva.

Pomembno je, da pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, civilni strokovnjaki in pripadniki Uprave za zaščito in reševanje pri svojem delu poleg uresničevanja osnovnega mandata operacij in misij ter reševalnih projektov vplivajo na razplet različnih dogodkov, ki pustijo pomemben pečat za življenje lokalnih skupnosti.

Nemogoče je izpostaviti vsa hrabra in človekoljubna dejanja, zato jih bom le nekaj. Pripadnik Slovenske vojske se je v misiji EUTM Mali v času, ko ni bil na dolžnosti, znašel v napadu. Prispeval je k zaščiti in pomoči drugim pripadnikom misije, pri čemer je bilo ogroženo tudi njegovo življenje.   V Afganistanu (ISAF) so bili slovenski vojaki prvi na prizorišču nesreče afganistanskega letala med snežno nevihto v visokogorju na gori Šapera (visoki 3.300 m), da bi ugotovili stanje preživelih in opreme. Naši pripadniki so organizirali računalniške tečaje za pripadnice Afganistanskih varnostnih sil. Ob robu izvajanja mandata vojaške ladje Triglav v operaciji Sophia v Sredozemlju je bilo iz morja rešenih okrog 1.200 migrantov. Ob dolgoletnem delovanju na Kosovu se je v pristnem stiku z lokalnim prebivalstvom izvedlo mnogo podpornih projektov. Tako smo pomagali vasem do tekoče vode, otrokom pa do šolskih pripomočkov ter k varnejši poti v šolo. Po utopitvi dečka so naše pripadnice in pripadniki organizirali plavalne tečaje za otroke.

Seveda bi lahko naštevala še in še primerov, kako naša prisotnost pomaga lokalnemu prebivalstvu, spomniti pa je potrebno tudi na vsa nesebična dejanja pripadnic in pripadnikov oziroma enot za zaščito in reševanje v okviru reševalnih intervencij na Zahodnem Balkanu.

Govorimo o dvajsetih letih sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah. Ob tem pa ne pozabimo, da imamo Slovenci že dolgo zgodovino delovanja za mir tudi izven naše domovine. V septembru sem se srečala s slovenskimi pripadniki mirovne operacije UNEF na Sinaju, ki je potekala od marca 1957 do maja 1967. Njen cilj je bil nadzorovanje premirja med sprtimi stranmi ter meje med Izraelom in Egiptom. Kot je znano, je takratna JLA v letih od 1963 do 1991 sodelovala tudi v drugih misijah Združenih narodov, to je v Jemnu, Angoli, Iranu in Iraku ter Namibiji. V JLA pa so seveda bili tudi Slovenci. Letos mineva tudi 120 let od mirovne misije na Kreti. Po grško-turški vojni je namreč v okviru Avstro-ogrske vojske tam potekala mirovna misija, v kateri so prav tako bili tudi Slovenci.

Za konec pa bom navedla še misli generalnega sekretarja Združenih narodov Antónia Guterresa ob letošnjem dnevu miru, to je 21. septembra. »Na mednarodni dan miru pomislimo na krute posledice vojne. Uničene šole. Bombardirane bolnišnice. Razbite družine. Begunce v iskanju upanja. Države v krizi. Združeni narodi so nastali zaradi strašanske svetovne vojne. Naše poslanstvo je, da si prizadevamo za mir – vsak dan in povsod. Noben skupinski interes, nacionalne ambicije ali politične razlike ne smejo ogroziti miru. Na ta mednarodni dan zahtevamo globalno prekinitev ognja. Nikoli ne smemo nehati s pritiski za konec oboroženih konfliktov. Mir je pravica in želja vseh ljudi. Je temelj napredka in blaginje – srečnih otrok, uspešnih skupnosti ter mirnih in uspešnih držav,« je zapisal v poslanici.

Socialni demokrati se moramo zaradi naših vrednot in izkušenj iz zgodovine še posebej zavedati pomena miru, ki je temeljna osnova za vse naše delo in delovanje v smeri  družbe, v kakršni želimo živeti. Prizadevanje za mir pa je – žal – nikoli dokončana naloga človeštva.

predsednica Sveta SD za obrambo Andreja Katič

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>