Borut Pahor

Nagovor Boruta Pahorja pred nedeljskim 2. krogom predsedniških volitev

Spoštovana, spoštovani!

Smo pred odločilnim dejanjem letošnjih predsedniških volitev.

Iskreno sem vesel in hvaležen za izraženo podporo tako velikega števila državljank in državljanov v prvem krogu volitev. Hkrati se zavedam tudi velike odgovornosti, ki mi je s tem naložena. Odgovornosti, da dosledno in z vsemi močmi tudi vnaprej zagovarjam politiko sodelovanja in ne izključevanja kot najpomembnejšega vzvoda za našo varno in uspešno sedanjost in prihodnost. Da gradimo na tistem, kar nam je skupno in da spoštljivo živimo z razlikami.

V tem smislu je dragocena vsaka podpora, brez izjeme. Tudi podpora tistih, s katerimi se v določenih stališčih morda razhajamo. Kajti pred nami so pomembni izzivi prihodnosti tako doma kot po svetu. Svet okoli nas je postal nepredvidljiv in nestabilen. Pa vendar, če bomo držali skupaj in se medsebojno podpirali in spoštovali ne glede na razlike med nami, ga ni izziva, iz katerega ne bi Slovenci izšli kot zmagovalci.

To je vizija, v katero kot človek s politično izkušnjo iskreno verjamem in za katero se bom skupaj z vami iz vsega srca boril še naprej.

Izkoristite pravico odločati o naši prihodnosti. Vzpodbudite k temu vaše bližnje, prijatelje, znance.

SKUPAJ nam bo uspelo. Tudi 12. novembra.

Vaš Borut Pahor

Predsednik SD Dejan Židan

Poziv predsednika SD Dejana Židana k udeležbi na predsedniških volitvah in podpori Borutu Pahorju

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani!
Drage socialne demokratke,
dragi socialni demokrati.

Pred Slovenijo je drugi krog predsedniških volitev. Vabim vas, da v nedeljo, 12. novembra, skupaj izvolimo Boruta Pahorja za predsednika republike. Svoj glas lahko oddate že na predčasnem glasovanju, ki bo potekalo 7., 8. in 9. novembra, na sedežih okrajnih volilnih komisij.

Prepričan sem, da bo ta zmaga šele začetek. Socialni demokrati smo z vsakim dnem deležni večjega zaupanja med ljudmi. Skupaj z ekipo, z našimi strokovnimi sveti in s terensko mrežo pripravljamo stranko na parlamentarne volitve, ki bodo konec pomladi prihodnje leto. Slovenija po globoki krizi, ki je najbolj ranila prav medsebojno zaupanje v družbi, potrebuje odločno vlado, ki bo s pravičnejšim družbenim modelom, z boljšo organiziranostjo in z več medsebojnega sodelovanja začela nov razvojni preboj. Z vsakim svojim ravnanjem mora takšna vlada uresničevati načelo enakosti v vseh pomenih in na vseh področjih: pri dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev, pri možnostih šolanja in pridobivanja kompetenc, pri zaščiti in uresničevanju pravic, pri uresničevanju talentov, znanja in potencialov vsakogar in vsake med nami. Dozorel je čas in dozoreli smo mi, da Sloveniji spet ponudimo socialdemokratsko vlado.

To mnogim v slovenskem političnem prostoru ni všeč. Zato bomo tudi pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami priče novim volilnim projektom, ki jih že napoveduje izbira na predsedniških volitvah. Ne bojim se konkurence. Bojim pa se nadaljnjega eksperimentiranja z državo in z zaupanjem ljudi. Po dosedanjih izkušnjah se novi obrazi namreč hitro postarajo, nova politika pa ostane spisek želja, soočen z realnostjo zahtevnega upravljanja države. Tisto, kar lahko prenovi družbeno zaupanje, je verodostojna politika. Preizkušena in izkušena, iskrena in jasna, odgovorna in dobronamerna. Takšna je slovenska socialna demokracija in zato je z nami vsak dan več ljudi.

V funkciji predsednika republike je simbolno združena enotnost naroda in države. Zato so te volitve pomembne. Svoje zaupanje združimo v Borutu Pahorju, da nas bo kot Slovenijo predstavljal v svetu in da bo med nami usmerjal kažipot pomembnih odločitev. Da nas bo povezoval in združeval pred novimi izzivi.

Demokracija je oblast ljudstva. Vsakdo ima pravico, aktivna državljanka in državljan pa tudi dolžnost, da s svojim glasom odloča. Z udeležbo in z odločanjem na volitvah pomagajmo povrniti zaupanje v demokracijo. V to, da sami odločamo o nas in o naši prihodnosti.

Iskreno verjamem, da je moč v ljudeh.

Zdaj je čas, da stopimo skupaj.

Samo Dobro,

Dejan Židan,
Predsednik Socialnih demokratov

EP-045302A_Fajon_portraits

Komentar Tanje Fajon: Namesto ‘pohlepa v raju’ več transparentnosti in družbene odgovornosti

Kaj imajo skupnega angleška kraljica, Madonna in Bono? Občuduje jih ves svet, za mnoge so vzorniki in njihove besede – izrečene bodisi v govorih bodisi v neštetih glasbenih uspešnicah – imajo močan vpliv na številno prebivalstvo. Skupno jim je tudi to, da so se znašli v t. i. rajskih dokumentih med 13,4 milijonov zapisov, ki pokrivajo obdobje od leta 1950 do leta 2016, in med ostalimi pripadniki tistega 1 odstotka, ali celo 0,1 odstotka, najbolj privilegiranih.

Raziskovalni novinarji, ki trdno branijo svojo vlogo čuvajev demokracije, so nam omogočili, da ‘pokukamo’ v svet t. i. elite in da se še enkrat prepričamo, kako uspešno zlorabljajo davčni sistem, kako lagodno, nemoralno in brezskrbno uživajo v finančnem raju. Angleška kraljica, Madonna in Bono, skupaj z drugimi obrazi iz sveta politike, biznisa, zabave in športa, sicer ljubitelji lekcij o morali in poštenosti, so se tako znašli na vrhu piramide pohlepa. Oni, ki imajo največ, bi želeli še več in to na račun naših državljanov, davkoplačevalcev, ki se plačilom davkov ne morejo izogniti, hkrati pa upravičeno verjamejo, da bo ta denar uporabljen za skupno dobro, za financiranje javnega zdravstva, šolstva in infrastrukture ter za utrditev socialne države.

Utaja davkov ni nič drugega kot skrivanje bogastva, davčne oaze pa niso nikakršne afere, ki pricurljajo v javnost vsake toliko, temveč so postale resničen poslovni model. Takšen, ki je brez sramu in brezsramno tudi vedno bolj postaja temelj našega finančnega sistema, ne njegova anomalija. »Dobrodošli v finančnem raju!«, bi lahko pisalo na letališčih v prestolnicah nekaterih otokov, kot so Bermuda ter Trinidad in Tobago, ali pa v evropskih državah kot so Luksemburg, Ciper, Velika Britanija, Malta ali Švica.

Rajski dokumenti so ponovno pretresli javnost in s prstom pokazali na jedro težave. V Evropskem parlamentu smo se z novimi razkritji seznanili z največjo mero resnosti in odzvali s konkretnimi predlogi. Glede na to, da se mandat odbora PANA, kjer smo raziskovali panamske dokumente in v katerem sem aktivno sodelovala, izteče decembra letos, Socialisti in Demokrati v Evropskem parlamentu (S&D) predlagamo ustanovitev začasnega posebnega odbora, ki bi se osredotočil na ugotovitve iz rajskih dokumentov in predstavil ustrezne zakonodajne odzive.

Še pomembneje, v naslednji sestavi Evropskega parlamenta predlagamo oblikovanje stalnega mehanizma, ki bi bdel nad dejansko uresničitvijo vseh sprejetih dogovorov s področja davčne politike v EU. Želim si, da bi v Evropskem parlamentu vodili boj proti davčnim goljufijam in bi z nenehnim pritiskom na države članice, naj spremenijo davčne prakse in politike, dosegli napredek na EU ravni.

Kajti ravno države članice so tiste, ki morajo narediti največ, sprejeti zakone proti skrivaštvu in s tem davčne oaze spremeniti v pekel za goljufe. Zato Komisiji zamerim, da nikoli ‘poimensko’ ne izpostavi, katere države upočasnjujejo davčne reforme. Hkrati podpiram pozive k ustanovitvi nekakšnega središča za usklajevanje davčnih politik, organa, ki bi deloval znotraj Evropske komisije, koordiniral in utrjeval sodelovanje med nacionalnimi davčnimi institucijami. Davčne utaje so globalni fenomen, kjer potrebujemo jasen odgovor EU, kot tudi reformo na mednarodni ravni, zato je ta koordinacija med EU državami ključnega pomena.

A ključ za spremembe leži v rokah voditeljev držav in velikih mednarodnih podjetij, ki jih pozivam, naj ravnajo z več odgovornosti in ‘pohlep v raju’ zamenjajo za transparentnost in družbeno odgovornost. Boj proti davčnim goljufijam ni nič drugega kot boj proti družbeni neenakosti, proti nepravični razdelitvi svetovnega bogastva, proti odtujeni vladajoči eliti, pohlepu najbolj privilegiranih in posmehovanju najbolj ranljivim.

Gotovo se boste strinjali, da tisti, ki sooblikujejo zakone, ki veljajo za ‘navadne državljane’, zanje pa zakoni ne veljajo in si, lačni bogastva in vprašljive morale, priskrbijo davčne ovinke, niso kos nalogam dobrih voditeljev. Zanj bi bilo treba uvesti t. i. davek na pohlep in takojšnji izgon iz davčnih nebes.

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD

Jan Škoberne - poslanska pobuda

Poslanska pobuda Škoberneta v zvezi s pričetkom postopka za mednarodno zaščito za begunce

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne je na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar naslovil poslansko pobudo v zvezi s pričetkom postopka za mednarodno zaščito za begunce, ki so se polno integrirali v slovensko družbo, primer Ahmada Shamieh-a.

Poslanska pobuda:

V dneh, ko obeležujemo obletnico padca berlinskega zidu, miselne in tehnične prepreke, ki je pol stoletja v simbolnem in dejanskem smislu delila Evropo in Svet, se politika, civilna družba, pa tudi posamezniki sprašujemo, kaj je v resnici prinesla nova globalna razporeditev sil in interesnih sfer, ter kako je multipolaren svet predrugačil realnost hladne vojne, ki se je simbolično končala z padcem berlinskega zidu.

Realnost, ki jo povzemajo odgovori na to vprašanje pa nam žal govori, da so se s koncem bipolarnosti pričela tudi nova vzpostavljanja geopolitičnih razmerij, interesnih sfer, ter žal posledično tudi multiplikacija konfliktnih območij, tudi tam, kjer sta, vsaj navidezno, že bila vzpostavljena stabilnost in mir.

Posledice premikanja geostrateški silnic zadnjega desetletja je tako skozi največji begunski (in migrantski) val po koncu druge svetovne vojne, doživela tudi Stara celina, ki pa se, skozi svoje institucije ter ravnanja držav članic Evropske unije (EU), nikakor ni znala in zmogla odzvati na način, da bi dosledno uveljavila načela humanitarnega prava, ki se je uveljavilo prav zaradi strahotne izkušnje taiste celine v obdobju naci-fašistične okupacije Evrope in njenih interesnih območij.

Žalostne usode milijonov ljudi, ki so jih vojna, lakota, suša in v nekaterih primerih tudi poskus genocida pregnali z njihovih domov, so v realnosti sodobne Evrope pogosto zasenčile politikantske razprave o ekonomskih učinkih, terorizmu in ostalih strahovih, ki so bolj ali manj upravičeno spremljali ta, do zadnjih let nepredstavljivi val ljudi, ki se je iz območij popolne nevarnosti pomikal proti središču Evrope, ideala pravice, svobode in varnosti.

Zgodilo se je, da smo v procesu, ki je sledil razočarali tako sami sebe, kot tudi ljudi, ki so v središču demokratičnega sveta videli upanje za drugačen svet in dostojno življenje. Črkobralsko razumevanje evropske zakonodaje ter mednarodnega humanitarnega prava ob reševanju begunskega vprašanja je pokazalo, da je logika razsvetljenega humanizma v Evropi 21. stoletja popolnoma odpovedala.

Tako se danes tudi v Sloveniji soočamo s prakso, ko država z odpovedjo lastnim pravicam do suverenega odločanja generira nove nepravičnosti in krivice, še posebej tistim iskalcem mednarodne zaščite, ki so skozi lastno aktivacijo storili vse, da bi se v polni meri integrirali v našo skupnost in kot enakopravni državljani in državljanke soustvarjali družbeno blaginjo, ne le zase, ampak tudi za skupnost in vse njene pripadnike.

Primer sirskega begunca Ahmeda Shamieha, ki je po humanitarnem koridorju organizirano prečkal hrvaško-slovensko mejo, je eklatanten primer tega. Gospod Shamieh je v Sloveniji februarja 2016 zaprosil za priznanje mednarodne zaščite, poleg dolgotrajnega čakanja na odgovor pristojnega ministrstva, pa je ta odgovor postregel ravno s tistim, čemur bi se morali – kot rečeno – v suverenosti, samostojnosti in v odgovornosti do specifične situacije posameznika in tudi zmožnosti, ki jo daje Dublinska uredba (diskrecijske klavzule), v praksi izogniti. Izogniti iz razloga, ker gre za osebo, ki se je polno integrirala v našo skupnost in s svojo aktivacijo ustvarja pomembno dodano vrednost in napredek na področjih, kjer bi sicer zevala praznina. Med drugim se je gospod Shamieh naučil slovenskega jezika, je aktiven član različnih izobraževalnih, umetniških in kulturnih projektov, nosi edinstveno, izjemno proaktivno vlogo pri integraciji beguncev v našem okolju.

Verjamem, da vam je primer dobro poznan, prav zato je nerazumevanje ob sklepu Ministrstva za notranje zadeve, da se gospoda vrne na Hrvaško, ob vseh razlogih, dosežkih in potencialno novonastalih stiskah, ki pričajo, da bi bilo tovrstno dejanje škodljivo, še toliko večje.

Menim, da na tem mestu nima smisla, da ponavljamo celoten potek obravnave in prizadevanja gospoda Shamieha, da ostane v Sloveniji, ki jo preko lastnega prizadevanja za vključitev v družbo smatra kot novo domovino. Tako sem trdno prepričan, da je treba v tem in ostalih primerih, zavoljo krepitve in upoštevanja osnovnih demokratičnih postulatov, ustave ter vseobče sprejetih mednarodnih konvencij in zahtev, nemudoma opustiti izključujočo tehnokratsko dojemanje področne zakonodaje, ki z duhom zmožnosti in pričakovanega ravnanja države do ljudi, tudi beguncev, če želite, nima veliko skupnega.

Zato na Ministrstvo za notranje zadeve in na vas osebno spoštovana ministrica, naslavljam poslansko pobudo:
da Ministrstvo za notranje zadeve nemudoma prične s postopkom za priznanje mednarodne zaščite za gospoda Ahmeda Shamieha in ostalih oseb, ki s svojim prizadevanjem izkazujejo in kreirajo pozitivno klimo potrebne integracije beguncev v Sloveniji ali jim posebne situacije narekujejo, da je zanje bolje, da ostanejo v Sloveniji.

To možnost nam »ponuja« tudi Dublinska uredba, na katero se ministrstvo tako rado sklicuje, navsezadnje pa bi si želel, da zmoremo tudi v Sloveniji pogledati onkraj posamičnih predpisov in uvideti, da so ti dani pod okriljem zavez, ki jih je Slovenija kot ugledna članica številnih mednarodnih organizacij (napr. OZN) dolžna spoštovati in upoštevati pri svojih odločitvah.

Jan Škoberne
poslanec SD in namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov

Matjaž Han v DZ

Han: “Velika večina poslank in poslancev je pritrdila naši nameri, da se odpravi del krivic pokojninske zakonodaje.”

Socialni demokrati pozdravljamo sprejem novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), ki smo ga skupaj z DeSUS in v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vložili v parlamentarno proceduro. Namreč, večje število posameznikov, ki so zaupali v zakone in pravno državo, je bilo ob sprejemu nove pokojninske zakonodaje iz leta 2013 oškodovanih, ker se jim doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vstopom (dokupom) v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred letom 2013, ni več štela na enak način kot po predhodni zakonodaji.

Na včerajšnji izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci z veliko večino potrdili sprejem novele ZPIZ, ki odpravlja posledice ureditve veljavnega ZPIZ-2 v delu, ki se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti ZPIZ-2. Predlog novele določa novo ureditev upoštevanja pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer na način, da se pokojninska doba, ki so jo zavarovanci do vključno 31. 12. 2012 pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upošteva kot pokojninska doba brez dokupa.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov in prvopodpisani k noveli zakona Matjaž Han je v stališču poslanske skupine poudaril, da smo se Socialni demokrati ob podpori pokojninske reforme leta 2011 zavedali, da ta ni idealna, pa vendar je ob demografskih trendih takrat naredila korak v pravo smer. Kljub temu pa Socialni demokrati že dlje časa napovedujemo, da naš pokojninski sistem zavoljo večje pravičnosti potrebuje popravke. Ob zavedanju, da zavarovalniški princip našega pokojninskega in socialnega zavarovanja temeljni za zaupanju v pokojninski sistem, ki mora tudi v prihodnje graditi na medgeneracijski solidarnosti in vzajemnosti. Naloga države pa je jamčiti pravice in ščititi utemeljeno pričakovanje, da ne gre za enostransko breme ene generacije na račun druge.

Socialni demokrati smo se tako odločili za korak v smeri odprave teh krivic, ki jih je pokojninska reforma prinesla tistim, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje. Pokojninska zakonodaja je vse do leta 2013 dopuščala, država pa s pravnim redom garantirala pravico do prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in upoštevanje te dobe kot pokojninske, enakovredne drugim dobam. Pri tem je šlo povečini za brezposelne in tiste, ki so delali s skrajšanim delovnim časom in starejše brezposelne, ki so bili nezaposljivi in so čakali na pokojnino. Ob prenekaterih dvomih glede sprejetih sprememb pa je treba poudariti, da te ne posegajo v sistem pokojninskega zavarovanja kot je bil dogovorjen med socialnimi partnerji z zadnjo pokojninsko reformo, prav tako se ne spreminjajo upokojitveni pogoji.

S predlogom samo zagotavljamo, da se tista doba, ki so jo ljudje pridobili s prostovoljnim vplačevanjem prispevkov in se je po starem zakonu štela za delovno dobo tudi pri izpolnjevanju pogojev po novem zakonu šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. Novela prav tako uvaja spremembo na področju obračuna prispevkov za zagotavljanje socialne varnosti delavcem, ki jim delodajalci ne predložijo obračunov prispevkov za socialno varnost. Zanje se tako ohranja možnost pridobivanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s tem pa se zagotavlja njihova socialna varnost.

Židan v podjetju

Davčna razbremenitev 13. plače je pravi korak za krepitev zaposlenih in gospodarstva

Socialni demokrati smo ob obravnavi sprememb davčne zakonodaje z velikim veseljem podprli amandma, s katerim se razbremenjuje kolektivna nagrada delavcem v gospodarstvu, t.i. 13. plača. Še posebej nas veseli, da predlog za povišanje davčne olajšave prihaja kot skupna pobuda Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). V tem vidimo tudi njihovo priznanje, da gredo naši predlogi za razbremenitev zaposlenih ljudi v pravo smer.

Davčno razbremenjeno izplačilo kolektivne letne nagrade je bilo namreč v zakon o dohodnini vključeno lani, in sicer prav na predlog Socialnih demokratov, ki smo tako rešitev za spodbujanje delitve podjetniških dobičkov z delavci predlagali novembra leta 2015 v novem Ekonomskem programu SD.

Tako bodo za leto 2017 v Sloveniji lahko prvič izplačana davčno spodbujena udeležba delavcem pri dobičku podjetja. Ob uveljavitvi je bila za leto 2017 uzakonjena davčna oprostitev takih nagrad v višini do 70% povprečne plače. S predlogom sindikatov in gospodarstva pa letne nagrade do višine povprečne mesečne plače ne bodo obremenjene z dohodnino.

Za Socialne demokrate je pri tem vprašanju posebej pomembno dvoje:

prvič; spodbujanje soudeležbe delavcev pri dobrih poslovnih rezultatih podjetja ima očitno podporo tako na strani delavcev kot na strani delodajalcev. Glede na podporo pobudi za povišanje olajšave je pričakovati, da bodo mnoga podjetja uporabila to možnost pri nagrajevanju delavcev že za letošnje leto,

in drugič: dejstvo, da sta se o predlogu uskladila največja sindikalna centrala in največje združenje delodajalcev, je dokaz, da je socialni dialog potreben, mogoč in nujen. Socialni demokrati se zavedamo, da bodo interesi kapitala in dela vedno na različnih bregovih – a prav zato je potreben stalen dialog, s katerim je mogoče počasi, a zanesljivo spreminjati stvari na bolje.

Ko je konflikt dejstvo, je dialog boljši od diktata. Dolžnost odgovorne politike je, da uzakoni rešitve, o katerih se strinjajo deležniki socialnega dialoga. To je pravo delovanje države, v kateri vlada ne le politična, temveč tudi ekonomska demokracija.

Andrej Omerzel - Mladi forum SD

Komentar Andreja Omerzela: »Vprašani, a ne dovolj upoštevani. Mladi, zdaj!«

Naslov mojega komentarja govori o tem, da se odločevalci v politiki nemalokrat obrnejo na nas mlade. Zanimajo jih naša mnenja, naši pogledi, naše kritike. Ko jim mladi povemo, kaj bi bili potrebno popraviti, uvesti, nadomestiti, morda celo samo olepšati, nas ob soju žarometom skrbno poslušajo, včasih celo prikimajo. Vendar tako hitro, kot se ugasnejo kamere, se ugasne njihova volja do upoštevanja mladih.

V Mladem forumu SD se trudimo, da mladi nismo samo ozadje za fotografije in posnetke vodilnih politikov, ampak da so naše želje, pogledi, neredko tudi kritike, upoštevane, ne samo slišane. Z revolucionarnim duhom in borbenim glasom se zavzemamo za vse mlade.

Mladi forum predstavlja gonilno silo naprednih, progresivnih in revolucionarnih idej. Zaradi mladostniške zagnanosti, neutrudnega delovanja in upanjem na boljši jutri, predstavljamo uporniški del matične stranke, kateri velikokrat tudi nastavimo ogledalo, v kolikor skrene s prave poti. Prava pot je samo ena in to je leva pot, brez bližnjic in izletov v drugo smer.

Kot aktivni mladi državljani, se zavedamo izzivov, ki pretijo naši starostni skupini. Med največje izzive, štejemo stanovanjsko problematiko mladih, ki predstavlja železen repertoar vseh mladinskih organizacij zadnjih dvajsetih let. Mladim je potrebno nuditi streho nad glavo, da si lahko ustvarijo družino, varen dom, prostor, kjer se razvijajo nove ideje za boljši jutri.

Nizka volilna udeležba med mladimi, je zelo pereč problem naše države. Dogaja se, da pridemo do situacij, v katerih starejši volivci odločajo o temah, ki se dotikajo mladih. Temu je potrebno narediti konec. Nujen je dvig aktivne participacije mladih pri demokratičnih procesih.

Ne smemo pozabiti na varovanje okolja, saj imamo samo en planet, do katerega se obnašamo zelo neodgovorno. Tanjšanje ozona, taljenje ledu, vedno več onesnaževanja, niso več tabu teme, o katerih se ne govori, nasprotno, o njih je potrebno govoriti vsak dan, da pridemo skupaj do konsenza in rešitev, ki bodo obvarovale naravo.

Mladi ne poznavajo oziroma prepoznavajo možnosti, ki jih nudi EU. Mladi forum bo z ozaveščanjem o priložnostih, ki jih nudi skupnost, katere del smo, dvignil evropsko zavest, ter poudaril pomen sodelovanja med državami, saj smo samo skupaj močnejši.

Ko mladi vstopajo na trg dela, se vedno večkrat srečajo s prekarnostjo. Mladi prekarni delavci so v slabšem položaju, kot tisti, ki imajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Prekarni delavci so v večji meri kreditno nesposobni, posledično se ne morejo osamosvojiti, si ustvariti doma in družine. Tem oblikam turbo kapitalizma je potrebno stopiti na rep in jih brcniti na smetišče zgodovine.

Novodobno suženjstvo oziroma neplačana pripravništva, v 21. stoletju nimajo več kaj iskati. Država, ki podpira takšno izkoriščanje mladih, ki so zaradi abotnosti šolskega sistema celo zapisana kot pogoj za pridobitev službe, si ne zasluži naziva država. Za pošteno delo zahtevamo pošteno plačilo.

Izkoreniniti bo potrebno prekomerno revščino med mladimi. Srce parajoče je dejstvo, da si nekateri mladi, ne po svoji krivdi, ne morejo privoščiti šolanja, dostojnega bivanja, osnovnih življenjskih potrebščin. Država ima mehanizme, ki bi morali ščititi ranljive skupine, predvsem mlade. V kolikor je zaznati, da ti mehanizmi ne delujejo dovolj dobro oziroma hitro, jih je potrebno nemudoma popraviti, nadgraditi, prilagoditi.

V Mladem forumu sem aktiven že sedmo leto. Marsikdo se vpraša zakaj. Odgovor na to je preprost. Mladi forum zame predstavlja veliko družino, v kateri imam prijatelje, na katere se lahko vedno zanesem. Skozi izkušnjo foruma, sem zrasel in rastem na več področjih. Kot oseba, pridobivam preko neformalnega izobraževanja neprecenljive izkušnje, ki jih ne moreš pridobiti nikjer drugje. Širok krog poznanstev, prijateljstev, nenazadnje tudi ogromno legendarnih zabav in uspešnih projektov. Kot državljan, se učim demokratičnih procesov, procesov vplivanja na sistem, zakone, pravilnike, navade, vse z namenom, za boljšo in svetlejšo prihodnost.

V kolikor se tudi vi prepoznate v teh izzivih, ste dobrodošli v naše vrste, kjer sprejemamo drugačnost, kjer smo vsi enaki, kjer delamo za mlade, z ramo ob rami.

Andrej Omerzel je podpredsednik Mladega foruma SD