Anja Kopač Mrak

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Slovenija zdaj na 5. mestu lestvice indeksa socialne pravičnosti

Področje delovanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zelo široko in pokriva posameznika od trenutka njegovega rojstva pa vse do smrti. Zato so se varčevalni ukrepi, sprejeti leta 2012 z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), za posameznika najbolj poznali ravno pri pravicah za katere smo pristojni na našem ministrstvu. Pri čemer moram poudariti, da se pravice najšibkejših nikoli niso krčile.

Gospodarska kriza je poskrbela, da se je splošno počutje v Republiki Sloveniji zelo poslabšalo, a negativni trendi pri stopnji revščine, so se tudi na podlagi naših ukrepov in politik, ustavili leta 2014. Od leta 2014 v Sloveniji vsako leto beležimo zniževanje stopnje revščine, kot tudi kazalnikov socialne izključenosti. Izboljšani pa se niso samo kazalnike v zvezi z revščino, ampak tudi gospodarski položaj, zaposlovanje in splošno zadovoljstvo državljank in državljanov.

Grafika 1

Na področju družinske politike smo višino otroškega dodatka za 5. in 6. dohodkovni razred dvignili za 10 odstotkov, prav tako pa smo letos vrnili otroški dodatek vsem iz 7. in 8. dohodkovnega razreda, kar pomeni, da otroški dodatek prejema dodatnih 50.000 otrok. Pri državni štipendiji pa smo je delno uvedli 5. dohodkovni razred, zaradi česar so sedaj lahko do državne štipendije upravičeni tudi tisti s povprečnim mesečnim dohodkom do 56 odstotka na družinskega člana. Državno štipendijo je tako prejelo okoli 3.000 več dijakov in študentov.

Ministrstvo si je v času mojega mandata ves čas prizadevalo odpravljati varčevalne ukrepe, ki so bili sprejeti leta 2012.

Pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov sta bila pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino univerzalna prejemka, s sprejetjem ZUJF se je to omejilo na raven 6. razreda otroškega dodatka (64 odstotkov povprečne neto mesečne plače na osebo). S spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih smo zagotovili, da vsi starši, ki bodo dobili otroka po 1. januarju 2018, prejmejo pomoč ob rojstvu otroka. Tako smo ponovno zagotovili, da je pravica univerzalni in so do nje opravičeni prav vsi starši.

Grafika 2

Če gledamo statistične podatke, so trenutno še vedno najbolj ranljiva skupina oseb starejše samske ženske. Od 1. avgusta 2017 naprej osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 297,53 evra, kar vpliva na višino denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ga prejema posameznik ali družina. Prav tako se je v februarju 2017 začela uporabljati novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero se je ukinila zaznamba na nepremičnine in vračilo prejetega varstvenega dodatka oziroma denarne socialne pomoči, v primeru, ko ima posameznik ali družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.

S slednjim ukrepom se število upravičencev dviguje. 2017 so bili, po dolgem času, vsi upokojenci ponovno upravičeni do letnega dodatka v višini od 90 do 400 evrov (odvisno od višine pokojnine). Letni dodatek bodo upokojenci dobili tudi v letu 2018 in bo izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2018. Znašal pa bo od 100 do 410 evrov. Zagotovili pa smo tudi redno in izredno uskladitev pokojnin v višini 3,3 odstotka.

Grafika 3

Zadnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo na to, da je večina državljank in državljanov zadovoljna z življenjem v državi. Prav tako smo bili novembra 2017 seznanjeni z ugotovitvami fundacije Bertelsmann, ki je Slovenijo po indeksu socialne pravičnosti v letu 2017 uvrstila na 5. mesto med vsemi državami članicami Evropske unije, leto prej je bila Slovenija na 9. mestu, v obeh primerih pa smo visoko nad povprečjem Evropske unije. Pred Slovenijo so bile le Danska, Švedska, Finska in Češka. Slovenija. Mednarodna organizacija Save the Children pa je objavila prvo poročilo o tem, kje otroci najbolje živijo. Med 172 državami sveta je Slovenija na prvem mestu skupaj z Norveško, pred Finsko, Nizozemsko in Švedsko, ocenjevali pa so razmere na področju zdravja, izobraževanja in zaščite otrok.

Ukrepi, ki jih izvajamo na področju socialne, pokojninske in družinske politike, so se ne glede na težko gospodarsko stanje države, izkazali za uspešne. Z odpravo določenih varčevalnih ukrepov smo zagotovili boljši položaj posameznikov in družin. Ministrstvo poleg socialnih transferjev, sofinancira skoraj 180 socialno varstvenih programov za otroke, mlade, družine, starejše, invalide, odvisnike. Zanj letno namenimo 16,7 milijona evrov. S tem pa hkrati zagotavljamo zaposlitve več kot 550 strokovnjakom.

Danes, ko se gospodarsko stanje države izboljšuje, pa lahko odpravljamo tudi ukrepe, ki se ne tičejo samo socialno najbolj ogroženih skupin. Socialni demokrati bomo tako s programom, ki ga pripravljamo za novo mandatno obdobje zagotovili še večjo blaginjo vseh državljank in državljanov in strmeli k temi, da bomo lahko ukinil vse varčevalne ukrepe, ki so bili sprejeti leta 2012.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrica Andreja Katič

Ministrica Katič: ”Verjamem, da bo novi načelnik generalštaba Geder pripomogel k izboljšanju slovenske vojske.”

Vlada je na današnji seji na predlog ministrice za obrambo Andreja Katič razrešila načelnika Generalštaba Slovenske vojske Andreja Ostermana in na njegovo mesto generalmajorja Alana Gederja. Zadnje preverjanje usposobljenosti bataljonske bojne skupine na Počku, ki je formirana v 72. brigadi Slovenske vojske (SV), je pripeljalo do ugotovitve, da ta ni ustrezno pripravljena. Vzrok za tako stanje je očitno pomanjkljiva usposobljenost osebja.

Vlada je že konec leta 2016 na osnovi strateškega pregleda obrambe sprejela ukrepe, s katerimi so vojski zagotovili dodatna sredstva, nato pa so sprejeli tudi ukrepe, usmerjene v izboljšanje pripravljenosti in organiziranosti SV. Iz rezultatov ocenjevanja 72. brigade izhaja, da se ukrepi za izboljšanje stanja SV ne izvajajo s pričakovano dinamiko. In ker je prav načelnik Generalštaba SV po zakonu o obrambi prvi odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev in enot SV, je vlada na predlog ministrice sprejela sklep o razrešitvi Ostermana s položaja načelnika GŠ SV.

Ministrica za obrambo Andreja Katičeva je na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da je odločitev o zamenjavi Ostermana z Gederjem sprejela po tehtnem razmisleku. “Vesela sem, da je sprejel izziv, ki ne bo lahek in verjamem, da bo pripomogel k izboljšanju slovenske vojske – ob podpori ministrstva, vlade in celotne politike. Verjamem, da bova lahko skupaj naredila pravi korak v pravo smer,” je dejala in mu zaželela uspešno delo. Kot je napovedala, bosta z novim načelnikom v čim krajšem času predstavila možne ukrepe.

Po njenem mnenju je nesprejemljivo, da so vojake, povsem po nepotrebnem, izpostavili negativni oceni v očeh slovenske javnosti. “Tega si ne zaslužijo. Preudaren poveljnik pošilja vojake v boj zato, da zmagajo.”

“V času mojega mandata sem uspela pripraviti Strateški pregled obrambe, ki je pokazal ključne pomanjkljivosti, med njimi tudi pomanjkanje voditeljstva v vojski,” je še poudarila Katičeva. Vlada je sprejela ustrezne normativne in finančne ukrepe, da se začne vojska modernizirati, če bo imela ustrezno vodstvo. “Ta proces je potrebno nadaljevati,” je dodala Katičeva.

“V tem času so se izdatno dvignili izdatki za obrambo v skupnem znesku 97,7 milijonov dodatnih sredstev, pri čemer je bila glavnina sredstev namenjena vojski,” je pojasnila obrambna ministrica in dodala, “da je bila v zadnjih dveh letih nabavljena tudi potrebna osebna oprema vojakov, strelivo, vozila in druga oprema”.

“Ministrstvo za obrambo je tudi že pripravilo načrte za nakup ustrezne opreme za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, za kar je vlada že predvidela ustrezna sredstva,” je pojasnila Katičeva. “Nenazadnje smo pripravili tudi novo obrambno zakonodajo, ki pa je trenutno v predalu v parlamentu in bi, če bi bila sprejeta, vojakom z najnižjo plačo prinesla približno dodatnih 3.000 evrov bruto na letni ravni. Kot ministrica pa sem se na vladi vseskozi trdo borila za primerljivo plačilo vseh uniformiranih poklicev,” je še povedala Katičeva.

Dejan Židan z mediji po seji Predsedstva SD

Židan: Socialni demokrati gremo na letošnje parlamentarne volitve tudi z nekaterimi prepoznanimi imeni

Predsedstvo Socialnih demokratov je na 22. seji sprejelo osnutek kandidatne liste za parlamentarne volitve, na kateri bodo celotno vodstvo, skoraj vsi sedanji poslanci SD in še nekaj drugih znanih imen. Med njimi je tudi strokovnjakinja za mednarodno pravo dr. Dominika Švarc Pipan, ki jo je Predsedstvo imenovalo za predsednico Sveta SD za pravosodje.

Članice in člani Predsedstva SD so razpravljali o volilnih aktivnostih in med drugim analizirali posvet stranke Samozavestna Slovenija – Družbeni dogovor za preboj Slovenije, na katerem smo se pred nekaj tedni posvetili področju gospodarstva. “Predvidoma v začetku marca bomo na posvetu razpravljali o družbeni neenakosti na področju zdravstva, pravne države in dela oz. prekarnega dela,” je po seji predsedstva stranke v izjavi novinarjem povedal predsednik mag. Dejan Židan.

“Razpravljali smo tudi o okvirni kandidatni listi za volitve v Državni zbor. Stranka zaključuje postopke in ima večino kandidatov za volitve že določeno. Na posameznih mestih sicer še potekajo pogovori in so spremembe še možne v marcu, ko bo Predsedstvo SD dokončno potrdilo kandidatno listo, zatem pa jo bo potrdila še volilna konvencija stranke,” je pojasnil Židan. “Odločili smo se, da bomo kandidate za ministre in poslance predstavili vnaprej, saj je prav, da ljudje vedo, kdo bo uresničeval obljube, ki jih stranka daje pred volitvami. To pričakujemo tudi od drugih strank,” je poudaril Židan.

V SD tako že razkrivamo posamezna imena oz. kandidate za poslance in poslanke. Židan je napovedal, da bodo med drugim letos kandidirali tudi državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, nekdanja ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, nekdanji direktor Soče in UKC Ljubljana mag. Franc Hočevar, podjetnik Dušan Olaj, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter ministrica za obrambo Andreja Katič, nekdanji minister dr. Jernej Pikalo, nekdanji prvi sindikalist Dušan Semolič in nekdanji selektor rokometne reprezentance Slavko Ivezič. Na kandidatni listi bosta tudi predsednik stranke in glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič ter večina sedanjih poslancev SD, z izjemo Marije Bačič, ki se bo upokojila.

“Socialni demokrati tudi končujemo pripravo volilnega programa za prihodnost in samozavest Slovenije, ki bo naredil preboj v gospodarstvu ter Slovenijo umestil med najrazvitejše države sveta,” je še napovedal predsednik SD Dejan Židan.

Marjan Podgoršek - komentar

Komentar Marjana Podgorška: SiDG – prvo proizvodno podjetje, ki ga je država ustanovila od osamosvojitve, z donosom nad pričakovanji

Od prenosa državnih gozdov v upravljanje podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) je minilo 18 mesecev, kar je že dovolj dolgo obdobje za analizo delovanja novega sistema in na podatkih usmerjenaga pogleda za naprej. Zakon na podlagi katerega je bil SiDG ustanovljen je obljubil precej več, kot je bilo pred tem možno dobiti iz sistema, ki ga je obvladovalo preko 20 koncesionarskih podjetij.

Poleg večjega donosa za državo iz gospodarjenja z lastnim lesom, se je želelo skozi lastno upravljanje zagotoviti tudi večji vpliv države pri prepotrebnem izboljševanju stihijskega trga gozdno-lesnih sortimentov, sonaravnem upravljanjem gozdov, skrbi  za kulturno-zgodovinske objekte v gozdovih, nenazadnje pa tudi pri pomoči ob naravnih stihijah v gozdovih.

Če opravimo podrobnejšo primerjavo med donosi iz preteklega koncesijskega sistema in novim sistemom, so razlike v donosu velike in nad vsemi pričakovanji. V spodnji tabeli kjer so  prikazani kazalniki poslovanja je razlika jasno razvidna saj je bil povprečen neto donos na kubični meter prodanega lesa v zadnjih 7 letih 10,62 evra, medtem ko je nov sistem generiral že v zagonski fazi prvega pol leta poslovanja 27,1 evra. V primerjavi s koncesionarji uspeva SiDG les prodati precej dražje, ob tem pa precej ceneje zgraditi ceste in vlake, ter opraviti sečnjo in gojenje.

Graf 1

Takšni trendi poslovanja se nadaljujejo tudi v letu 2017, saj je v letu 2017 neto donos na kubični meter prodanega lesa znašal 30,9 evra in se je glede na doseženo dolgoletno povprečje koncesionarjev, ki je znašalo 10,6 evra, skoraj potrojil. Ob posekanih in prodanih 1,14 milijona kubičnih metrih v letu 2017 znaša skupni letni donos SiDG 35,3 milijona evrov, kar pomeni, da bo država prejela vsako leto najmanj 20 milijona evrov več, kot bi ga skozi prejšnji sistem. To je tudi velik razlog za jezo in velik pritisk s strani nekdanjih koncesionarjev in njihovih podpornikov na ministra mag. Dejana Židana, ki je bil poglavitni tvorec novega sistema.

Nov sistem, v katerem ima država veliko bolj neposredne vzvode gospodarjenja z lastnimi gozdovi, nam prvič po dolgih letih omogoča tudi v globlji vpogled v strukturo in zakonitosti trga gozdno-lesnih sortimentov ter prodajne strukture proizvajalcev lesa. Iz spodnjih grafikonov, ki kažeta strukturo porabe lesa iglavcev in listavcev je na primeru prodaje SiDG jasno razvidna trenutna ekonomska prednost gozdov z iglavci, saj je iz njih možno pridobiti in prodati veliko višji delež hlodovine, ki se prodaja po precej višjih cenah kot ostali les (kurjava, celuloza, industrijski les, itd.). Velik delež listavcev, ki se porabijo za celulozo in drva je lahko tudi napotek razvojni politiki lesarske industrije, saj obstaja precejšen potencial za boljšo izrabo te lesne strukture za izdelke z višjo dodano vrednostjo in bolj ekološko rabo.

Graf 4 Graf 3

Ob začetku delovanja SiDG so se v javnosti večkrat pojavljali očitki o tem, da država ne podpira domačih proizvajalcev. Podatki o dejansko realizirani prodaji SiDG, ki je podana v spodnjem grafikonu govorijo drugače, saj je iz nje razvidno, da je bila velika večina lesa prodana domačim kupcem, kar je jasno razvidno tudi iz spodnje liste desetih največjih kupcev lesa iz državnih gozdov.

Manjši del, ki se je prodal tujim kupcem se nanaša na manj kakovosten les za katerega v Sloveniji ni kupcev, saj za njegovo predelavo (še) ni ustreznih kapacitet. Tudi s tega vidika je torej nov način organiziranosti izpolnil obljube. Je pa seveda še vedno problem v tem, da se velik del lesa iz zasebnih gozdov izvozi, glede česar bo potrebno v prihodnje najti poti za pospešeno revitalizacijo lesne industrije, glede česar bo potrebno še veliko postoriti s strani ukrepov ministrstva za gospodarstvo.

Graf 2

Glede realizacije drugih ciljev, ki so bili z Zakonom naloženi SiDG je potrebno dodati, da so v različnih fazah izvedbe tudi številne naloge s področja nature in vzdrževanja kuturno-zgodovinskih objektov. Tu so aktivnosti običajno multidisciplinarne, vanje so vključene raznolike organizacije z drugih področij, odprtih projektnih nalog, ki običajno trajajo več let je precej, kratkoročno gledano velja tu pohvaliti napredek pri obnovi objektov v Kočevskem Rogu, kjer se lahko v kratkem nadejamo odpravo dolgoletnih težav z vzdrževanjem objektov. V sodelovanju z ministrstvom za kulturo, se po uspešnem zaključku aktivnosti v Kočevskem Rogu po podobnem modelu načrtuje tudi prenova nekaterih drugih kulturnih kompleksov, ki so stacionirani v državnih gozdovih.

Močnejši vpliv, ki ga ima država skozi lastno podjetje, ki je daleč največje gozdno podjetje v državi, pa se že kaže tudi pri drugih vidikih, ki so sicer manj opazni, a zato za delovanje gozdarske (in lesarske) branže nič manj pomembni. Kot primer lahko navedemo temeljito prenovljeni Pravilnik o merjenju in klasifikaciji lesa, ki sicer velja samo za državni les, vendar je zaradi velikosti državnih gozdov, postal referenca tudi za vse ostale in uvedel red pri merjenju, kjer je pred tem marsikdaj veljal zakon močnejšega.

Takih primerov je še več, na tem mestu velja omeniti še najbolj aktualnega, ki je povezan z odpravo posledic vetroloma, ki je prizadel Slovenijo v začetku decembra 2017 in polomil preko 2,2 milijona kubičnih metrov lesa. Skozi iniciativo s strani vlade bo SiDG prevzel aktivno vlogo v sanaciji, ki presega njegovo osnovno poslanstvo, s ciljem, da v zelo kratkih rokih poleg gozdov, ki so pod njegovim upravljanjem, pomaga sanirati tudi gozdove zainteresiranih zasebnih lastnikov. Razlika glede na situacijo ob žledu, ko država ni imela v rokah nobenega vzvoda, saj so koncesionarji zasledovali zgolj lastne cilje je tu več kot očitna.

Ob snovanju zakona je bilo na podlagi analize izkušenj iz več držav pri uvajanju sistemov državnega upravljanja z lastnimi gozdovi, večkrat izpostavljeno, da so rabili za uvedbo sistema približno tri leta. Glede na navedeno lahko ugotovimo, da gre slovensko uvajanje novega sistema, ki ga uvajamo skozi SiDG, po dobri poti končnemu uspehu nasproti.

mag. Marjan Podgoršek

državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj

Dejan Židan v izjavi za medije

Židan: “Ne problematiziram konkretno primera MD Medicine, ampak da javni zdravstveni zavodi ne dobijo programa za izvajanje operacij in pomoči bolnim ljudem.”

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je danes medijem pojasnil, da ne problematizira konkretno dodelitve enkratnega dodatnega programa MD Medicini, ampak to, da je ministrstvo zasebnemu zavodu dodelilo program, čeprav javni zavodi trdijo, da bi ga lahko opravili. Najbolj sporno pa se mu zdi to, da je ministrstvo za zdravje razpisalo premalo dodatnega programa.

“Generalno je zame sporno to, da čaka na operacije na hrbtenici 2200 bolnikov, razpisalo pa se je le 460 operacij,” je dejal Židan in dodal, da je treba pomagati vsem bolnikom v čakalni vrsti. “Če bi bila razpisana zadostna količina operacij, pa naj se te najprej razporedijo javnim zavodom, nato še koncesionarjem in zasebnikom. Manjkajoče operacije pa je treba kupiti v tujini. Na žalost je ministrstvo šlo po napačni poti, da razpisalo premalo operacij,” je dejal predsednik SD.

“Občutek imam, da sem jaz tisti, ki je pripomogel, da se določeni programi sploh izvajajo,” je dejal Židan. Kot je pojasnil medijem, v SD že od leta 2016 zahtevamo, da se izpeljejo dodatni programi za zdravstvo.

Tako smo predlagali, da bi te programe objavili v obliki javnega razpisa, kot so že izvedli v času vlade Boruta Pahorja in ministrovanja Dorjana Marušiča. “Želim si, da bi ministrstvo sledilo naši tendenci in bi kupili potrebne storitve v dobrobit bolnih ljudi,” je dodal Židan.

Nedopustno se mu zdi, da so v času Pahorjeve vlade, ko je bila gospodarska kriza in so bile čakalne dobe v zdravstvu za polovico krajše, našli 50 milijonov za dodatne posege in preiskave, medtem pa se zdaj v času konjukture takšen ukrep ne izvede.

“Razprava o tej zasebni ustanovi ni razprava o tem, da so oni problem, so pa simptom. Problem je v tem, da se ne omogoči, da bolni ljudje pridejo čim prej do operacij in pregledov. To se ne naredi s papirji ali zakoni, ampak da se zagotovi denar, ki ga je trenutno v Sloveniji zadosti,” je dejal predsednik SD.

O SMS sporočilu, ki mu ga je poslal direktor MD Medicine Matevž Gorenšek, pa je informiral Komisijo za preprečevanje korupcije zato, ker je prišlo do stika v fazi, ko je na vladi o splošnem dogovoru še potekala burna razprava. “Ne znam oceniti, ali je to sporno ali ne, vendar pa je treba o takšnih kontaktih seznaniti protikorupcijsko komisijo,” je dejal predsednik SD in minister Dejan Židan in dodal, “da v tem informiranju KPK, ne vidim nič spornega”.

Mitja Rotovnik

Komentar Mitje Rotovnika: Potrebno bo oživiti muzejsko četrt v Ljubljani

Na Dunaju so iz odsluženih objektov naredili Muzejsko četrt, v Ljubljani pa iz odslužene vojašnice tudi nekaj takega, kar naj bi spominjalo na izjemno uspešno delujoče novo dunajsko kulturno središče z odličnim obiskom. Ob relativno živahni Metelkovi in svetovno znanem hostlu Celica so v štiri zgledno preurejene zgradbe preselili brezdomce, Slovenski etnografski muzej, depandanso Narodnega muzeja, Muzej sodobne umetnosti kot programski podaljšek Moderne galerije, poleg njih pa še upravne prostore Javne agencije za knjigo in Slovenske kinoteke ter nekaterih nevladnih organizacij.

V resnici je bila to hrabra in obetajoča kulturnopolitična poteza države, ki je napovedovala nastanek novega urbanega središča na robu ožjega mestnega centra, bogatega s programskimi pobudami in zanimivega za obiskovalce.

Evalvacije odlične zamisli o ljubljanski muzejski četrti ministrstvo za kulturo ni naredilo nikoli, niti samo niti v sodelovanju z mestom. Domača muzejska četrt je postala bleda senca podobnih v svetu, pri čemer je najbolj žalostno to, da kulturni in socialni potencial, ki je na voljo, še zdaleč ni izkoriščen.

Roko na srce, naša muzejska četrt je kot skupek tam domujočih kulturnih subjektov precej mrtva. Povezujočih akcij med njimi skorajda ni. V nebo vpijoča je začetna strateška napaka, ko se je šlo v razbitje Narodnega muzeja, s selitvijo pomembnega dela muzealij v njegovo depandanso v muzejski četrti. Namesto da bi iz Narodnega muzeja preselili Naravoslovni muzej in iz njega naredili zaokroženo in učinkovito predstavitev nacionalne dediščine na enem mestu, je ta razdeljena in v predstavitvenem smislu invalidna.

Domača muzejska četrt je postala bleda senca podobnih v svetu, pri čemer je najbolj žalostno to, da kulturni in socialni potencial, ki je na voljo, še zdaleč ni izkoriščen.

Zgodba z Muzejem za sodobno umetnost je še bolj žalostna, saj je dolga leta ostal praktično brez programskega denarja in s tem brez možnosti, do bi prerastel v eno ključnih mednarodnih likovnih središč. Čudež je že, da je ostal pri življenju in da se v njem le dogaja neki minimum minimuma programa sodobne umetnosti. Potem je tu še odlično zasnovan Slovenski etnografski muzej, ki pa zaradi istega vzroka ne more ponuditi zanimivejšega razstavnega programa.

Vsi trije muzeji so, razen ob dnevih odprtih vrat, slabo obiskani, kar kliče po skupni promociji, po oživitvi lepega skupnega dvorišča, po povezavi s sosednjim centrom Metelkova, po načrtni in agresivni usmeritvi turističnega toka tudi na ta konec Ljubljane. Skromni poskusi lani avgusta v tej smeri so obetavni.

Zamisel o muzejski četrti ostaja neuresničen projekt, za katerega se bodo morali prej ali slej zavzeti najprej država in mesto, nič manj pa niti vse kulturne ustanove, ki delujejo v njej, tudi nevladne. Spečo princeso, kar nedvomno je to, kar imamo sedaj v tem delu mesta, bo treba prej ali slej prebuditi. Ne nazadnje ima tudi država v njej, v eni od zgradb, upravne prostore. Prav zanimivo je, da ugledni uradniki ministrstva za kulturo skozi okna svojih pisarn gledajo mrtvilo, a se tudi oni, najbolj poklicani, ne zganejo.

Mitja Rotovnik, član Sveta SD za kulturo in nekdanji dolgoletni direktor Cankarjevega doma v Ljubljani

Posvet SD - Samozavestna Slovenija

Socialni demokrati smo začeli s predstavitvami volilnega programa in ekipe

Socialni demokrati smo s posvetom Samozavestna Slovenija – Družbeni dogovor za preboj Slovenije začeli s predstavitvami volilnega programa, s katerim bomo naslavljali problem družbene neenakosti, ter potencialne ministrske ekipe. Danes smo se posvetili gospodarskemu področju in kot možnega ministrskega kandidata predstavili uspešnega podjetnika in lastnika podjetja DUOL Dušana Olaja.

Po mnenju predsednika SD mag. Dejana Židana je prišel čas, da v Sloveniji povemo, na smo na nekaterih področjih lahko najboljši. Zato je rdeča nit vseh predstavitev volilnega programa Socialnih demokratov Samozavestna Slovenija. S programom bomo zasledovali cilj zmanjšanja družbene neenakosti, ki po Židanovem mnenju najbolj razkraja slovensko družbo, in sicer zlasti na področjih zdravstva, pravosodja in dela.

Posvet SD v GH Union

Danes smo se nekoliko bolj kot na druge teme osredotočili na gospodarsko področje. Posveta se je udeležil tudi Dušan Olaj. “Če se stvari ne da spremeniti od zunaj, jih bomo poskušali spremeniti od znotraj,” je Olaj pojasnil svojo odločitev, da se odzove vabilu SD, da bi bil v primeru sodelovanja v vladi njen ministrski kandidat. Kot je povedal medijem, smo bili Socialni demokrati prva stranka, ki mu je ponudila to priložnost, sicer pa se v precejšnjem delu strinja s strankinim programom. Na posvetu je med drugim izpostavil gospodarsko rast v Sloveniji, ki jo zagotavlja zlasti izvoz. Ta podjetja pa so pregreta in nimajo več rezerve, je opozoril in poudaril vprašanje, kako torej obdržati BDP na tej ravni.

Dejan Židan na posvetu SD

Gostje današnjega posveta so bili še predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, ekonomistka mag. Helena Kamnar in nekdanji minister dr. Jernej Pikalo. V njihovih nagovorih je bilo ob analizi izzivov današnje družbe slišati potrebo po novem družbenem dogovoru.

Posvet SD

Jerkičeva, ki si sicer v prihodnje želi vsebinski dialog na več ravneh, je kot izziv današnje družbe izpostavila varnost na več področjih in opozorila zlasti na prekarne oblike dela. Po mnenju Kamnarjeve se je treba na področju javnih storitev in socialne države ponovno dogovoriti za obseg in vrsto storitev, ki jih bo zagotavljala država in bodo financirane iz davkov, temu ustrezen pa mora biti tudi dogovor, koliko davkov bomo plačevali. Pikalo je izpostavil nujnost investicij v digitalno infrastrukturo. Da je treba več vlagati v raziskave in razvoj, je ocenil tudi Gorjup in dodal še potrebo po ustvarjanju novih podjetij.

Židan na posvetu SD

Socialni demokrati bomo v prihodnje po resorjih predstavljali volilni program in potencialne ministrske kandidate. Nekateri so bili na posvetu prisotni že danes. Transparentnost pred volivci pa je po Židanovih navedbah razlog za to, da smo že začeli s predstavitvijo programa in potencialne vladne ekipe. Predsednik SD Židan je ob vprašanju cilja na volitvah napovedal, da bomo Socialni demokrati nekajkrat močnejši kot sedaj. Socialna demokracija v Evropi po njegovih navedbah zajema okoli 20 odstotkov volivcev in verjame, da se bomo slovenski socialdemokrati temu približali. “Želim pa si zmage,” je povedal Židan.

Videoposnetek celotnega posveta si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/4x4y9

Jernej Pikalo - kolumna

Dr. Jernej Pikalo: Dogovor o prihodnosti

Slovenija in svet se spreminjata. Še nikoli nismo bili soočeni s toliko neznankami za prihodnost kot sedaj. Za nami je trpka izkušnja krize, pred nami negotovost. Slovenijo moramo pripraviti na izzive prihodnosti. Kriza nas nikoli več ne sme ujeti nepripravljene. Zato potrebujemo jasno smer za razvoj. Potrebujemo dogovor o prihodnosti.

Slovenija se bo v prihodnosti soočala z veliko razvojnimi izzivi. Čeprav danes tega še ne zaznavamo neposredno, bo v prihodnosti eden ključnih razvojnih izzivov demografska slika Slovenije in s tem povezana starajoča se družba. Trendi v pričakovanem trajanju življenja in rodnosti namreč kažejo, da bo v Sloveniji že do leta 2030 pomembno upadel delež prebivalstva v starosti med 20-64 let (manj bo torej delovno aktivnih ljudi), povečal pa se bo delež starejših od 65 let. To bo imelo pomemben vpliv ne samo na pomanjkanje delovne sile in na drugi strani na poviševanje izdatkov za socialno skrb, ampak bodo spremenjena razmerja med mladimi, srednjo in starejšo generacijo močno vplivala na posameznike in družine ter zahtevale prilagoditve na številnih področjih, če želimo napredovati kot družba.

Obenem se v svetu dogaja industrijska revolucija 4.0, ki bo z digitalizacijo in umetno inteligenco radikalno spremenila dosedanje načine dela in ustvarjanja, da bodo nastajala delovna mesta, za katere danes sploh še ne vemo, da bo prišlo do tehnoloških in družbenih sprememb, ki bodo predrugačile načine dela in preživljanja prostega časa. Če želimo biti del tega novega industrijskega vala, moramo danes začeti razmišljati kako prilagoditi infrastrukturo, da bo omogočala takšne industrije, kako v izobraževalnem procesu pripraviti prihodnje generacije na te izzive, kako opolnomočiti tiste, ki so danes že zaposleni, pa bodo v prihodnosti zaradi spremenjene narave dela potrebovali drugačne veščine, kako in na kakšen način čimbolj uspešno vlagati v raziskave in razvoj, da bi se naše gospodarstvo v svetu globalnih priložnosti bolje razvijalo od drugih.

Zato si slovenska Socialna demokracija zastavlja novo vizijo. Slovenijo želimo v osmih letih po ključnih merilih, ki kažejo na vse vidike kakovosti življenja, trajnostnega razvoja, inovativnosti, socialne in ekonomske uspešnosti, umestiti med najboljše na svetu. To je ambicija, s katero želimo povezati Slovenijo in v uresničenje nove etape naših ciljev vključiti vso ustvarjalnost, znanje, delo in energijo naših ljudi. Naša prioriteta je jasna – delo za državljanko in državljana.

V družbi želimo vzpostaviti novo zaupanje. Okrepiti želimo sposobnost države, vlade in institucij, da bi uresničili pričakovanja ljudi. Da državljankam in državljanom zagotovimo varnost v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah. Da okrepimo znanje in kompetence vseh generacij, da bo Slovenija opolnomočena za priložnosti pred nami. Da izenačimo življenjske priložnosti vsakogar. Da pomagamo drug drugemu, da skrbimo drug za drugega. Da izoblikujemo boljše poslovno okolje in dvignemo poslovno kulturo. Da razvijamo in inoviramo, ker je iznajdljivost del naše identitete. Da zaščitimo našo naravo in saniramo škodljive poteze preteklosti. Da dvignemo ugled Slovenije v svetu, njenemu glasu za mir in sodelovanje pa damo težo napredne in zgledne države. Vse to hočemo narediti, ker hočemo dvig kakovosti življenja. Za vse.

Zmanjševanje neenakosti je za nas eden največjih družbenih izzivov tako doma kot v svetu. Pravičnejša prerazporeditev bremen v družbi je potrebna s hkratno krepitvijo srednjega razreda, ki je v zadnjem desetletju nosil največja bremena krize. Posameznice in posamezniki, ki živijo od lastnega dela, si zaslužijo bolj kvalitetna življenja zase in za svoje otroke.

Verjamemo, da bo Slovenija med najboljšimi na svetu takrat, ko bo v polni meri zagotavljala svobodo, enake možnosti, blaginjo in varnost vsem njenim državljankam in državljanom, in bo skupnost živela in delovala solidarno in povezano. Izenačevati možnosti prihodnjih generacij. Prizadevati si, da v vsem, kar delamo in kakor živimo, za seboj puščamo svet boljši in lepši za vsakogar. To je Socialna demokracija. Ideja o družbi, ki daje možnosti in koristi vsem ljudem.

dr. Jernej Pikalo, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Odziv predsednika SD Dejana Židana

Predsednik SD Židan: “Sporno je, da se – ob kapacitetah javnih zdravstvenih zavodov – program operacij na dopisni seji podeljuje zasebnikom.” 

Po neformalnem pogovoru z novinarji, ki je v potekal v luči ponedeljkovega posveta Samozavestna Slovenija – Družbeni dogovor za preboj Slovenije, je predsednik stranke Socialnih demokratov mag. Dejan Židan pokomentiral tudi nekatera najbolj pereča vprašanja aktualno-političnega dogajanja. Med njimi tudi minulo dopisno sejo vlade, na kateri se je sprejel program izvajanja ortopedskih operacij za MD Medicino. Netransparetnost postopka sprejemanja tovrstnih odločitev po mnenju predsednika SD terja vsebinsko razpravo, zato pozdravlja odločitev vlade – sprejeto na njegov predlog – o prestavitvi glasovanja glede zapisnika dopisne seje.

“Socialni demokrati menimo, da sprejemanje ni bilo v skladi s pravili, vlada je sejo o zelo sporni temi, ko se koncesije podeljuje zasebnikom, kljub temu, da imajo javni zdravstveni zavodi prostorske in kadrovske kapacitete, končala prehitro,” je bil odločen Židan. Predsednik SD si želi, da generalni sekretariat in pravna služba vlade ugotovita, da se mora o tem odločati še enkrat.

Poplavo vloženih poslanskih zakonov zadnje dni pa predsednik Socialnih demokratov vidi kot dejanja “mimo vseh koalicijskih protokolov”. Prepričan je, da je tovrstno početje neučinkovito, saj sama časovnica dela državnega zbora možnost sprejemanja te zakonodaje postavlja na minimum. “S tem posamezni poslanci želijo vplivati na svoj volilni rezultat, volivke in volivci pa niso več naivni,” je poudaril Židan.

V luči prihajajočega ponedeljkovega sestanka s slovenskimi ribiči predsednik SD izpostavi razliko delovanja hrvaške in slovenske strani, saj meni, da je slednja bistveno bolj pripravljena. “Na izvedbo arbitraže smo se pripravljali šest mesecev preko dobrega interventnega zakona, podzakonskih aktov in dela na terenu. Našim ribičem smo zagotovili pravno pomoč, vse stroške teh pa bo nosila država,” je poudaril Židan.

Ob tem je dodal, da sta bila sprejeta tudi dva nujna ukrepa, zaradi česar se bo med drugim slovenskim ribičem zagotovila večja socialna varnost preko sofinanciranja ribiške dejavnosti vse do leta 2020. “Moja želja pa je, da do takrat pridemo do sistema stalne podpore ribištvu, ki ni samo gospodarska dejavnost, temveč del naše kulture, zgodovine in tudi turizma,” je še pojasnil predsednik SD.

Na vprašanje o povabilu na kavo s strani novega v.d. predsednika Nove Slovenije mag. Mateja Tonina je Židan odgovoril, da se bo takšnemu povabilu odzval, morebitnega sodelovanja pa v politiki po njegovem razen redkih izjem vnaprej ne gre izključevati. “Želim pa si, da bi se tudi slovenski krščanski demokrati bolj približali programu nemške krščanske demokracije in naredili premik od liberalnega k socialnemu,” je ob tem poudaril Židan.