Dostopna in kakovostna zdravstvena oskrba

Slovenija je razvila koncept javnega zdravstva, ki temelji na široko dostopni mreži javnih zdravstvenih zavodov, dejavnost katerih dopolnjujejo iz javnih sredstev plačani zasebni izvajalci, koncesionarji. Prednost našega zdravstvenega sistema je v zadovoljivem znanju in razpoložljivosti zdravstvenih delavcev, ki pa se kažejo kot nezadostni zaradi prezahtevne in neracionalne mreže.
Podatki iz statistik OECD in EU Slovenijo uvrščajo med države, kjer na prebivalca dajemo pomembno manj sredstev za zdravstvo od povprečja držav EU. Zdravstvo je materialno podhranjeno, kar močno vpliva na dostopnost do zdravstvenih storitev. Danes zdravstvo ne omogoča pravočasne zdravstvene oskrbe pomembnemu številu državljanov.

Skrb vzbujajoče je upadanje financiranja zdravstva iz javnih sredstev in na drugi strani naraščanje deleža neposredno iz žepa, kar vpliva na socialno varnost državljanov in povečuje družbeno neenakost. Zaradi kronične finančne podhranjenosti se premalo vlaga v razvoj novih tehnologij in oblik zdravljenja in Slovenija počasi zaostaja za razvitimi evropskimi državami.

Mreža zdravstvenih ustanov je zastarela, neoptimalna, razdrobljena, kar vpliva na varnost in kakovost zdravstvenih storitev, in ni skladna s potrebami prebivalstva. Javni zavodi delujejo po zastarelem principu in Zakonu o javnih zavodih, kar zmanjšuje njihovo učinkovitost in uspešnost. Zapostavljajo se izjemno pomembne dimenzije zdravstvenega sistema: kakovost, varnost, uspešnost, standardizacija in uvajanje novih tehnologij. Glavni problem slovenskega zdravstva je torej dostopnost (ljudje ne pridejo pravočasno do storitev, preveč ljudi čaka nedopustno dolgo), ljudje premalo vedo, kaj dobijo (kakovost in varnost se ne spremljata) in ljudje vse več plačujejo iz žepa (manjša se socialna varnost in veča družbena neenakost).

Na področju zdravja se bomo zavzemali za vrednote in standarde EU, kot so univerzalnost zdravstvenega zavarovanja, solidarnost in pravičnost zbiranja sredstev, enakost dostopa glede na potrebe in učinkovitost kot prvi kriterij delitve virov.

Naša vizija se zato usmerja v krepitev zdravja prebivalstva, kar pomeni razvoj pristopov za spremembo osebnega in družbenega odnosa do zdravja. Zdravje je mora ostati družbena prioriteta, zato načrtujemo razvoj spodbud za zdrav življenjski slog v vseh družbenih okoljih, izvajanje presejalnih programov, pravočasno in strokovno obravnavo za vsa akutna in kronična stanja ter rehabilitacijo.

Čakalne dobe v Sloveniji 2012 – 2017.
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Cilj:

Prenova zdravstvenega sistema

Vse spremembe pri prenovi zdravstvenega sistema morajo spodbujati krepitev osnovnega zdravstvenega varstva in prizadevanja, da se v okviru sistema javnega zdravstvenega varstva organizirajo vse potrebne storitve. Temeljna izhodišča, ki jih bomo pri tem upoštevali so solidarnost, dostopnost, pravičnost, gospodarnost in vzdržnost.

Financiranje zdravstva v deležu BDP.
Vir: OECD, 2018

Ukrepi:

  • Določili bomo nacionalna merila in kriterije za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti.
  • Prenovili bomo zdravstveni sistem za doseganje večje vertikalne in horizontalne povezanosti s ciljem večjega strokovnega povezovanja, varnosti in kakovosti opravljanja zdravstvenih storitev, racionalizacije in stroškovne učinkovitosti.
  • Oblikovali bomo nove, mednarodno primerljive storitve na področju krepitve zdravja v družbi, stanj, povezanih z dolgoživostjo prebivalstva, preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in celovite obravnave kroničnih obolenj, zdravja otrok, mladostnikov in ranljivih skupin.
  • Vzpostavili bomo sistem paliativne oskrbe v splošnih in negovalnih bolnišnicah.
  • Prenovili bomo upravljanje in vodenje zdravstvenih organizacij v smeri večje avtonomije, odgovornosti in usposobljenosti vodstev ter večje usposobljenosti in kompetentnosti članov nadzornih organov.
  • Poskrbeli bomo za postavitev standardov, normativov in merjenja učinkov dela.
  • Zagotovili bomo skupna javna naročila na nacionalni in mednarodni ravni.

Cilj:

Zagotovitev več sredstev za zdravstvo in njihova učinkovitejša poraba

Stabilnost financiranja, čeprav skromna, omogoča učinkovitejšo organizacijo, večje zadovoljstvo, zaupanje v sistem in minimalno gotovost, ki je opora vodstvom in nadzornim organom v sistemu zdravstvenega varstva. Za razrešitev tega  problema se zavzemamo na način, da se zagotovi stalne vire iz proračuna. Nemudoma pa je treba pristopiti k temeljiti razpravi o nujno potrebnih sredstvih za delovanje zdravstvenega sistema, tako v okviru prispevnih stopenj in eventualnih spremembah na tem področju kot tudi  stabilnih virov iz proračuna. V okviru vzdržnosti je treba tudi temeljito proučiti obseg in namen novih dajatev državljanov za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe in nege.

Ukrepi:

  • Z družbenim dogovorom bomo zakonsko določili osnovno košarico pravic zdravstvenih storitev, ki bodo v celoti zagotovljene iz javnih sredstev, to je iz sredstev obveznega zavarovanja, ter poskrbeli za zagotovitev drugih virov za vse storitve, ki niso v košarici.
  • Zagotovili bomo večji delež javnih sredstev za zdravstvo:  najmanj 9 %  BDP , najkasneje do leta 2022 bo delež javnih sredstev s sedanjih 73 % narasel najmanj na 85 %  (z upoštevanjem preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja).
  • Povečali bomo prihodke iz proračuna (za investicije v znanje, kader, opremo, nove zdravstvene tehnologije in preventivo ter promocijo zdravja).
  • Vzpostavili bomo realne cene za plačevanje zdravstvenih storitev, za katere bomo določili pregledna nacionalna merila in kriterije.

Cilj:

Zagotavljanje kakovosti in varnosti v zdravstvu

Potrebujemo prožen in odziven zdravstveni sistem, ki se bo lahko odzival na realne potrebe državljanov ter zagotavljal dostopnost do kakovostnih in varnih ter tehnološko sodobnih zdravstvenih storitev. Zato je treba oblikovati sistem sistematičnega zagotavljanja kakovosti in varnosti storitev v zdravstvu.

Ukrepi:

  • Definirali bomo področje akreditacije zdravstvenih zavodov in nacionalno politiko kakovosti in varnosti, ki bo postala ena od funkcij in odgovornosti menedžmenta.
  • Vzpostavili bomo kadrovske normative za ključne poklicne skupine v zdravstvu in model spremljanja standardov dela, nacionalnih kazalnikov kakovosti, varnosti ter vrednotenja vseh zdravstvenih tehnologij na nacionalni ravni in sistem spodbud tistih izvajalcev, ki dosegajo najboljše kazalce na tem področju.
  • Pri alokaciji – razdelitvi javnih sredstev bomo upoštevali standarde kakovosti in varnosti.