Ekonomska demokracija

Hkrati s politično demokratizacijo smo kot družba zaostali pri razvoju demokratičnih družbenih razmerij in demokracije na delovnem mestu. V večji ekonomski demokraciji vidimo premik k pravičnejšim razmerjem, pa tudi k večji učinkovitosti, produktivnosti in inovativnosti celotne ekonomije in družbe. Z večjo ekonomsko demokracijo lahko presežemo konflikt med delom in kapitalom.

Zato bomo v ospredje gospodarskega razvoja postavili razvoj ekonomske demokracije in zadružništva kot odgovor na brezobzirni korporativni kapitalizem. Poiskali bomo  družbeno soglasje za povečanje ekonomske demokracije, ker si prizadevamo za njuno sožitje.

To je tudi naš odgovor na družbeno neenakost, ki ga generira obstoječi kapitalistični sistem. Zato zagovarjamo koncept ekonomske demokracije, saj smo prepričani, da je človeški kapital pomembnejši od finančnega, in da moramo zato bolj zaščiti delavce, zaposlene in mlade.

Dobički in udeležba zaposlenih pri dobičku podjetij. Vir: AJPES, 2016

Cilj:

Razvoj delavskega lastništva in delničarstva

Prizadevali si bomo za enakovredno vlogo finančnega in človeškega kapitala, zato zagovarjamo delavsko delničarstvo, notranje lastništvo in udeležbo zaposlenih pri dobičku. Za delavsko delničarstvo se v svetu danes odločajo podjetja, ki se zavedajo, da so delo, znanje, ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih ključni dejavnik rasti in konkurenčnih prednosti podjetja. To je najboljši način za povečevanje skladnosti interesov podjetja in zaposlenih, hkrati pa ima velike učinke na povečanje produktivnosti, pripadnosti in solidarnosti v podjetju.

Ukrepi:

  • Vzpostavitev davčno stimuliranega modela za spodbujanje delničarstva zaposlenih.
  • Sprejem zakona o delavskih odkupih in vzpostavitev finančnega mehanizma za spodbujanje delavskega lastništva.
  • Oblikovanje soglasja socialnih partnerjev za uzakonitev obvezne udeležbe delavcev pri dobičku.

Cilj:

Razvoj zadružništva in spodbujanje socialne ekonomije

Četudi ima Slovenija bogato tradicijo zadružništva kot oblike povezovanja ljudi za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb z optimiziranjem individualnih vložkov, je Slovenija primerjalno zastala pri razvoju zadrug kot učinkovitega, demokratičnega in vključujočega ekonomskega modela. Zato bomo ta model promovirali na različnih področjih gospodarjenja in zagotavljanja odgovorov na družbene potrebe, hkrati pa kot možen način za prestrukturiranje podjetij v težavah.

Ukrepi:

  • Vzpostavitev finančnega mehanizma za spodbujanje socialnega podjetništva.
  • Pregled kapitalskih naložb države, ki bi jih bilo ekonomsko smiselno in finančno ter razvojno vzdržno preoblikovati v skladu s sodobnih zadružnih principih.
  • V dogovoru z Evropsko komisijo bomo pripravili možnost alternativne privatizacije (zaveza EU) Abanke v kreditno zadrugo.
  • Proučitev prenosa Mladinske knjige kot osrednje nacionalne založbe iz Družbe za upravljanje terjatev bank v državno lastništvo z modelom postopnega preoblikovanja v založniško zadrugo.