Aktivno, zdravo, brezskrbno in odgovorno staranje

Slovenija se stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Živimo dlje, delež starejših nad 65 let se povečuje. Pri tem se materialni položaj starejših poslabšuje. Pokojnine, večini starejših edini vir preživljanja, se v primerjavi s plačami znižujejo. Institucionalna oskrba starejših je nedostopna zaradi majhnega števila mest in visokih cen. Materialna osnova upokojencev je prenizka, da bi si lahko sami zagotovili zadovoljivo kakovost življenja v starosti. Starejši so tudi največje žrtve čakalnih dob v zdravstvu. Trendi se bodo v prihodnji letih še okrepili in nujne so prilagoditve: na trgu dela in v delovnem okolju, v izobraževanju in usposabljanju, v sistemih socialne varnosti, na področju bivanja in pri civilni in politični participaciji.

Cilj:

Zagotavljanje dostojne starosti

Staranje družbe moramo sprejeti kot izziv in hkrati kot veliko razvojno priložnost. Vendar je ukrepanje nujno in to takoj. Prilagoditve trga dela, da bodo starejši lahko delali dlje, vseživljenjskega izobraževanja, da bo le-to vključevalo tudi starejše, spodbujanje aktivne participacije starejših v družbenih procesih in predvsem prilagoditev naših sistemov socialne varnosti, zdravstvenega, pokojninskega in sistema dolgotrajne oskrbe. Zaustaviti je treba trend zmanjševanja vloge države pri skrbi za starostnike na račun družinskih članov. Zato osebni izdatki za socialno varnost v starosti naraščajo. S prenovo kulture in javnih storitev moramo poskrbeti, da bodo imeli starejši, še posebej tisti, katerih kakovost življenja je prizadeta zaradi zmanjšane prožnosti, počasnejšega sklepanja, bolezni ali invalidnosti, zagotovljeno pomoč in razumevanje.

Ukrepi:

  • Vzpostavitev enovitega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo posameznikom in družinam omogočal izbiro profesionalnih storitev, daljše ostajanje v domačem okolju in nižje stroške.
  • Prenova obstoječe javne mreže domov za starejše in izgradnja novih kapacitet, ki bodo zagotavljale kakovostno in cenovno sprejemljivo možnost bivanja starejših (zagotoviti vsako leto dodatnih 20 milijonov evrov).
  • Razvoj možnosti za bivanje starejših s krepitvijo storitev pomoči na domu, uvajanjem možnosti za stanovanjsko sobivanje starejših.
  • Nadaljnji razvoj dnevnih centrov aktivnosti za starejše kot uspešno vzpostavljenega modela skupnostnega organiziranja za socialno vključevanje in aktivnost starejših.
  • Zagotavljanje možnosti za delo starejših v neprofitnih organizacijah.
  • Razvoj pluralnih storitev za starostnike glede na njihove potrebe v lokalnih okoljih.
  • S spremembami financiranja občin bomo lokalne skupnosti spodbujali k organizaciji programov skrbi in pomoči starejšim občanom.
  • Omogočiti starejšim tudi po izpolnitvi starostnih pogojev za upokojitev, da sodelujejo na trgu dela.
  • Sprejetje strategije ekonomskih migracij s ciljem učinkovitega naslavljanja prihodnjih kadrovskih vrzeli na našem trgu dela.
  • Spodbude podjetjem za aktivno staranje, da se prilagodijo starejši delovni sili.
  • Spodbujanje prostovoljnega podaljševanja delovne dobe za dvigovanje zaposljivosti starejših.
  • Povečanje deleža aktivne politike zaposlovanja na 1,5 % BDP – od tega vsaj 40 % za starejše.
  • Prednostna usmeritev aktivne politike zaposlovanja v ukrepe za krepitev kompetenc in prilagoditve starejših.

Cilj:

Dolgoročna zanesljivost in vzdržnost pokojninskega zavarovanja

Vzdržnost pokojninskega sistema je izboljšana, toda Slovenija se mora s pametnimi ukrepi pripraviti na čas po letu 2025. Projekcije kažejo, da se bodo izdatki za pokojnine v Evropski uniji najbolj povečali prav v Sloveniji. Zato nameravamo uresničiti doseženi dogovor med socialnimi partnerji, ki je definiral izhodišča za pokojninsko reformo za zagotovitev dostojnih pokojnin. Bistvo ukrepov je v ohranjanju in povečanju zaposljivosti kot prvem pogoju postopnega dvigovanja dejanske povprečne upokojitvene starosti in s tem pokojninske dobe, ki zagotavlja višje pokojnine.

Ukrepi:

  • Uresničitev dogovorjenih izhodišč za pokojninsko reformo, ki poudarja pomen zagotovitve dostojnih pokojnin s spremembami pokojninskega sistema, ki bodo s svojo transparentnostjo krepile medgeneracijsko in odgovorno solidarnost.
  • Oblikovanje demografskega sklada, virov in načina črpanja sredstev, ki mora zagotoviti dodatno financiranje v obdobju, ko se pojavi tveganje finančne vzdržnosti pokojninskega sistema zaradi demografskih razlogov.
  • Demografski sklad bomo okrepili s prestrukturiranim premoženjem Družbe za upravljanje terjatev bank za dofinanciranje potreb pokojninskega sistema v najbolj kritičnih letih.
  • Dosledno izpolnjevanje določb sistemske pokojninske zakonodaje o usklajevanju pokojnin.