Dostopna stanovanja za vse generacije

Javni interes in naloga države je, da z aktivno stanovanjsko politiko omogoča človeku dostojno življenje. Slovenija od osamosvojitve naprej stanovanjsko politiko v veliki meri prepušča trgu in s tem zmanjšuje svojo aktivno vlogo, kar je povzročilo vrsto nesorazmerij in nezadovoljene potrebe po ustreznem bivanju v vseh generacijah. Vse več državljanov, med njimi največ mladih in mladih družin, vse težje dostopa do stanovanj. To potrjujejo tudi javne evidence občin in stanovanjskih skladov.

Govorimo o motorju razvoja družbe, ki se zaradi manjših prihrankov, nizkih prihodkov, sprememb v načinu življenja, na trgu delovne sile, v mobilnosti, ne odloča za  nakup stanovanja oz. si tega ne morejo privoščiti. Hkrati pa imamo v Sloveniji veliko število lastnikov stanovanj, to so predvsem starejši, ki živijo v velikih stanovanjih, ki so funkcionalno neprimerna in stroškovno obremenjujoča. Ljudje drsijo v prikrito revščino, saj vse težje plačujejo obratovalne stroške, še težje (ali pa sploh ne) pa stroške vzdrževanja, kar poslabšuje bivanjske razmere, obenem pa stanovanja izgubljajo vrednost in propadajo.

Cilj:

Povečanje fonda najemnih stanovanj

Prihodnja stanovanjska politika bo usmerjena v povečanje najemniškega trga stanovanj, zagotavljanje varnosti najemnih razmerij, dviga kakovosti bivanja in spodbujanje razvoja stanovanjskih zadrug in drugih oblik sobivanja. Ključne ciljne skupine bodo mladi in mlade družine, starši samohranilci, starejši in gospodinjstva, ki živijo na ali pod pragom revščine. Aktivna stanovanjska politika se bo odražala v spremembi zakonodaje ter povečevanju obsega sredstev, ki jih moramo v naslednjih petih letih povečati vsaj na desetino EU povprečja oziroma 0,4 % BDP.

Ukrepi:

  • Z ugodnimi posojili in ročnostjo več kot 30 let bo država subvencionirala gradnjo cenovno dostopnih najemnih stanovanj.
  • Za socialno najranljivejše skupine bomo zagotovili sredstva za pridobivanje novih bivalnih enot.
  • Spodbudili in podprli bomo alternativne oblike zagotavljanja stanovanj, kot so stanovanjske zadruge, ki bodo imele enake pogoje delovanja kot neprofitne stanovanjske organizacije in s tem dostop do subvencionirane gradnje.
  • Za reševanje stanovanjskega problema mladih po koncu študija bomo ob povečanem številu študentskih postelj s pomočjo mreže študentskih domov omogočili model prehodnih stanovanj za mlade.
  • S spremembo davčne zakonodaje (olajšave za investicije) bomo spodbudili vključitev zasebnikov za oddajo lastniških stanovanj v dolgoročni najem.
  • V Ljubljani in drugje po Sloveniji, kjer je pritisk na nepremičninskem trgu posebej močen, bomo zagnali projekt reševanja stanovanjskega problema ljudi s pomočjo gradnje cenovno dostopnih najemnih stanovanj po zgledu mesta Dunaj.

Cilj:

Zagotavljanje dostopnosti do najemnega stanovanja

Za ohranjanje in povečanje števila javnih najemnih stanovanj bo nujno uvesti stroškovno najemnino, ki bo skladna s temeljnimi ekonomskimi parametri ohranjanja vrednosti nepremičnine. Hkrati bomo za plačilo najemnine kot socialni korektiv uvedli stanovanjski dodatek, ki bo gospodinjstvom omogočil dostojno življenje. Dodeljevanje stanovanjskega dodatka bo upravičeno za vsa najemna razmerja v stanovanjih, kjer višina najemnina na kvadratni meter ni višja kot 20 % od povprečne najemnine v lokalni skupnosti oziroma regiji. Višina stanovanjskega dodatka bo odvisna od prihodkov gospodinjstva in do primerne velikosti stanovanja.

Ukrepi:

  • Kot pomoč pri plačilu najemnine bomo uvedli stanovanjski dodatek, ki bo temeljil na pravični in socialni varnosti za vse državljane.
  • Za cenovno dostopna stanovanja bomo določili metodologijo izračuna najemnine, ki  bo temeljila na stroških (stroškovna najemnina).
  • Najemodajalci z oderuško najemnino ne bodo upravičeni do davčnih ugodnosti.

Cilj:

Večja varnost v najemnih razmerjih

Če želimo povečati število najemnih stanovanj, moramo poskrbeti za ustrezno varnost tako najemnikov kot najemodajalcev. Samo ustrezna pravna varnost in preglednost sistema nam bosta namreč omogočila, da se bodo najemniki  lažje in varno odločali za najem stanovanj in da se bodo lastniki stanovanj lahko brez skrbi odločali za oddajo stanovanj v najem.

Ukrepi:

  • S spremembo stanovanjske zakonodaje bodo imeli najemniki enake pravice in obveznosti, ne glede na svoj ekonomski položaj.
  • Vsak najemnik bo imel pogodbo, ki je temelj pravnega varstva (pravne države). V zagotavljanje pravnega varstva najemnih razmerij bomo vključili vse stanovske organizacije, ki zagotavljajo pregled nad bivanjem svojih ciljnih skupin najemnikov.
  • Zaradi zagotavljanja pravne varnosti lastnikov in najemnikov bo pri sklepanju najemnih razmerij po določenem prehodnem obdobju obvezna udeležba agenta . Agenti bodo morali imeti državno licenco.
  • Vzpostavili bomo institut (vsaj) regionalnih „varuhov“ najemnikov. Pri postopkih deložacij bo prisotnost varuha obvezna. Pri urejanju najemnih razmerij, kjer bodo udeleženi državljani, starejši od 65 let, bo sodelovanje varuha obvezno.

Cilj:

Izboljšanje pogojev bivanja in aktivacija stanovanjskega fonda.

Ker smo prepričani, da so kakovostni pogoji bivanja nujni za ustrezno stanovanjsko politiko in dostopna stanovanja, moramo ne samo izboljšati bivanjske pogoje, temveč tudi aktivirati potencial že obstoječega stanovanjskega fonda ter posodobiti obstoječe gradnje in jih spraviti v ustrezno stanovanjsko funkcijo.

Ukrepi:

  • Finančni viri za funkcionalno prenovo stanovanj.
  • Spodbujali bomo nastanek in razvoj sobivanjskih skupnosti kot možnosti za kakovostnejše bivanje v starosti, s tem pa zagotavljali dostopnejšo bivanjsko rešitev ob hkratnem povečanju socialne vključenosti.
  • Prevetrili bomo sistem upravljanja skupnih stanovanjskih in poslovnih stavb.
  • Zagotovili bomo dodatne spodbude za celovite energetske in druge prenove stavb in sosesk za izboljšano energetsko učinkovitost.
  • Do državnih in EU sredstev bodo upravičeni tako zasebni kot javnopravni subjekti v lasti države in lokalnih skupnosti.
  • Zagotovili bomo spodbude za razvoj pilotnih stanovanjskih projektov in podporo za njihovo realizacijo.

Cilj:

Prednostna skrb države za stanovanjsko politiko.

Zaradi nakopičenih izzivov na stanovanjskem področju je treba stanovanjski politiki dati višjo prioriteto med prednostnimi področji družbenega urejanja. Ker vidimo ustrezno stanovanjsko politiko kot nekaj, kar presega pristojnost enega ministrstva, saj kakovostna in vsem dostopna stanovanja ne opravljajo samo bivanjske funkcije, ampak imajo tudi družbeno vlogo, bomo reševanja stanovanjske problematike ustrezno koordinirali na ravni celotne vlade.

Ukrepi:

  • Ustanovili bomo vladni stanovanjski svet z udeležbo vseh resornih ministrstev, socialnih partnerjev in stroke, ki bo zagotavljal izvrševanje 78. člena Ustave, ki nalaga državi da ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje.
  • Ustanovili bomo direktorat za stanovanja, ki bo zadolžen za sprejem in izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa, nacionalnega programa izgradnje stanovanj in celovito koordinacijo vseh institucij na tem področju.