Javna uprava v službi ljudi

Jedro dobre javne uprave je v pristopu do ljudi. Uporabnike mora javna uprava nagovoriti na prijazen, a hkrati zakonit in učinkovit način.

Nevarnosti za razvoj tega potenciala so predvsem težnje, da bi Slovenijo logistični tokovi obšli. Od tedaj, ko je bil nekoč v Sloveniji v načrtih EU zgolj 5. koridor,  do danes, ko je v jedrnem omrežju skoraj celoten prometni križ, so se potrebe po izboljšavah v infrastrukturi potrdile kot nujne in kot priložnost za nova delovna mesta.

Enako velja tudi v primeru razmerja države do njenih organov. Med glavnimi izzivi Slovenije so zato jasna regulacija, novi načini (ne)reguliranja, učinkovite in prijazne javne storitve in vse bolj mrežno – globalno povezovanje. Vse našteto je bistvenega pomena za odzivno in ljudem prijazno delovanje javne uprave.

Cilj:

Uporabniku prijazne javne storitve

Slovenija ima razvit sistem javnega servisa, ki ga bomo nadgradili z novimi pristopi pri upravljanju in zagotavljanju javnih storitev, da bodo storitve za ljudi prijazne, dostopne in učinkovite. Poseben izziv in priložnost prinaša digitalizacija, ki omogoča razvoj prijazne uporabniške izkušnje, hkrati pa optimizacijo in transparentnost upravnih in drugih procesov v javni upravi. Dobra družba je danes enostavna država, ki pa je digitalno odločno organizirana, povezana in dostopna.

Ukrepi:

  • Uvedba skrbnika upravnega postopka za državljane.
  • Digitalna država s povezavo vseh javnih storitev na enem mestu za uporabniku prijazen sistem komunikacije z državo, upravnimi postopki in javnimi storitvami.
  • Vzpostavitev VEM za vse upravne postopke ob rojstvu otroka.
  • Posodobitev sistema varovanja osebnih podatkov.

Cilj:

Pametna regulacija, pregledni in jasni predpisi

Ker je eden glavnih ciljev načela pravne države razumljivost in jasnost predpisov, bomo tej nalogi dali posebno prioriteto. Danes je v Sloveniji v veljavi več kot 850 zakonov, ki imajo skupaj več kot 19.000 podzakonskih predpisov. Vsebina predpisov je pogosto ne le ljudem nerazumljiva, pač pa tudi sistemsko nepovezana in neusklajena, kar otežuje dostop predvsem do jasnih informacij in pravne orientacije. Merilo in uspešnost delovanja vlade se morata odražati v kvaliteti predpisov in ne v kvantiteti.

Ukrepi:

  • Uvedba državljanskih listin, katerih cilj je strnjena vsebina predpisov na uporabniku prijazen način, da bodo ljudje razumeli in jasno vedeli, kakšne pravice imajo na podlagi predpisa in kakšno je njihovo pravno varstvo (podajanje odgovorov v stilu 7 zlatih vprašanj: kaj, kdo, kdaj, kje, s čim, kako, zakaj).
  • Vzpostavitev centralne službe za regulacijo na ravni vlade, ki ne bo le pregledovala predpisov z vidika ustavnosti in zakonitosti, temveč bo izvajala regulatorne analize tudi iz drugih profilov.
  • Nadaljevanje odprave birokratskih ovir in drugih ovir regulativne narave, kjer ne obstaja potreba po varovanju pravic državljanov in javnega interesa.
  • Uvedba zakonodajne sledi z navedbo vseh avtorjev predpisa, in javnimi sredstvi, ki jih je prejel morebitni zunanji izvajalec in potencialnimi indikatorji uspeha predpisa.
  • Zagotovitev delovanja vladne projektne pisarne, ki bo odgovorna za načrtovanje in koordinacijo izvedbe vladnih strateških razvojnih projektov.