Kakovostna hrana in trajnostno kmetijstvo

Prednost slovenskega kmetijstva, v Sloveniji pridelane hrane in gozdarstva je, da imamo dobro ohranjeno naravo, okolje in biotsko raznovrstnost ter prevladujoč model družinskega, neintenzivnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, na čemer lahko gradimo kakovost in višjo dodano vrednost doma pridelane in predelane hrane, kar iščejo vedno bolj osveščeni potrošniki.

Majhna povprečna velikost kmetij in velik delež kmetijskih površin na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in na zavarovanih območjih pa so ovira za konkurenčnost kmetijske proizvodnje in primeren dohodek kmetij. Zato je ogrožen obstoj predvsem majhnih kmetij na gorsko-hribovskih območjih, ki se spopadajo z visokimi stroški pridelave in nizkimi dohodki.

Visoka stopnja gozdnatosti ter dolga tradicija trajnostnega upravljanja z gozdovi predstavljata pomemben potencial za razvoj podeželja in razmah lesno-predelovalne industrije, s tem pa čim višjo ustvarjeno dodano vrednost lesa in lesnih proizvodov. Ovira za učinkovitejše gospodarjenje z gozdovi je razdrobljena gozdna posest. Odprtost gozdov predstavlja priložnost za visoko kakovost življenja državljanov in za razmah turizma in drugih dejavnosti, povezanih z gozdom, vendar terja odgovorno ravnanje do lastnikov gozdov.

Cilj:

Obveščen potrošnik in pravica do varne in kakovostne hrane

Kmetijsko politiko razumemo v prvi vrsti kot prehransko politiko, ki mora uresničiti pričakovanja potrošnikov. Pravica potrošnika do varne in kakovostne hrane mora zato imeti prednost pred ekonomskimi interesi kmetijskih pridelovalcev in industrije.

Ukrepi:

  • Prilagoditev tehnologije pridelave in predelave hrane s ciljem zagotavljanja kakovosti in varnosti.
  • Okrepitev programov, ukrepov in aktivnosti za zmanjšanje kemizacije v kmetijstvu in živilski industriji.
  • Odločno preganjanje goljufij, zavajanja in potvorb hrane.
  • Spodbujanje shem kakovosti, prostovoljnih označb na živilih, ki dajejo dodatne informacije potrošnikom o načinu pridelave, izvoru in kakovosti živil.
  • Zagotavljanje informacij potrošnikom o hrani, poreklu.
  • Spodbujanje prostovoljnih zavez proizvajalcev za proizvodnjo pijač in živil z manj sladkorja, maščob itd. ter k drugim aktivnostim, ki spodbujajo zdrav življenjski slog.
  • Izboljšanje samooskrbe z zelenjavo in prašičjim mesom.

Cilj:

Višja dodana vrednost kmetijskih proizvodov

Višja dodana vrednost kmetijskim proizvodom je zaradi neugodne strukture kmetijstva in težkih pogojev za kmetijsko pridelavo izjemno pomembna. Potrebna je tudi dobro delujoča vertikalna veriga, zato bomo spodbujali dobre prakse in vertikalno povezovanje ter sprejeli ukrepe za preprečevanje nepoštenih praks med kmeti, zadrugami, predelovalno industrijo in trgovino. Spodbujali in promovirali bomo prednosti lokalne hrane.

Ukrepi:

  • Podpore in promocija shem kakovosti.
  • Promocija lokalne hrane.
  • Legalizirali in regulirali bomo proizvodnjo, trgovanje in uporabo konoplje.
  • Prizadevali si bomo, da bo v javnih zavodih vsaj 60 % lokalnih živil in da bo večji tudi delež živil s shemo višje kakovosti.
  • Zakonska ureditev za preprečevanje nepoštenih praks v verigi s hrano.
  • Ukrepi za manj zavržkov in odpadkov hrane.
  • Spodbujanje razvoja potrošniških zadrug za organizirano oskrbo ljudi z lokalno pridelano hrano.

Cilj:

Prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe

Kmetijske prakse je treba prilagoditi tako, da bo kmetijstvo čim manj prispevalo k izpustom toplogrednih plinov in s tem k podnebnim spremembam, hkrati pa je treba izvesti ustrezne ukrepe, da se v največji meri aktivno zaščiti pred naravnimi nesrečami, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj pogoste.

Ukrepi:

  • Ugodno sofinanciranje naložb v namakanje, sisteme za oroševanje proti pozebi, protitočne mreže, rastlinjake in dodatno tudi v mokre zadrževalnike.
  • Spodbude za razvoj tehnologij, prilagojenih na sušo.
  • Zagotovitev sofinanciranja zavarovalnih premij v 50 % deležu za vse kmetijske kulture.

Cilj:

Ohranitev kmetijstva na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo

Območja s težjimi pogoji za pridelavo: hribovska, gorska, kraška, strma, obmejna območja je treba podpirati s posebnimi ukrepi, da lahko vzdržijo konkurenco s pridelovalci v ugodnejših razmerah. Te kmetije pomembno prispevajo k samooskrbi z mlekom in mesom, so pomembne za ohranjanje obdelanosti in poseljenosti ter biotske raznovrstnosti.

Ukrepi:

  • Z ukrepi skupne kmetijske politike in programa razvoja podeželja bomo zagotovili podporo tem območjem in posebej gorsko-hribovskim kmetijam.
  • Nadaljevali bomo s podporami za kmetovanje na območjih s težjimi pogoji za kmetijstvo (OMD) in dodatki za strme površine pri neposrednih plačilih, prednostno obravnavo pri sofinanciranju investicij, podporami za male kmetije.
  • Podpirali bomo turizem na kmetijah.
  • Izvajali bomo ukrepe za odpravo zaraščanja kmetijskih površin in njihovo ponovno usposobitev za kmetijsko rabo: dvignili bomo mejo za dovoljenje za posek gozda z namenom ponovne vzpostavitve kmetijske rabe brez spremembe OPN z 0,5 na 2 ha.
  • Na teh območjih bomo prednostno podpirali razvoj živinoreje, tako pri investicijah kot pri proizvodno vezanih plačilih.

Cilj:

Generacijska prenova kmetij

Starostna struktura kmečkih gospodarjev v Sloveniji je neugodna, povprečna starost je 57 let in je višja kot v EU. Izobrazbena struktura se izboljšuje, vendar je za uspešen razvoj kmetij treba še naprej vlagati v znanje. Mladi gospodarji so temelj inovativnosti v kmetijstvu.

Ukrepi:

  • Spodbujanje prenosa kmetij na mlade prevzemnike. Preoblikovanje zdajšnje sheme, da bi bilo več prevzemov s strani mladih kmetov.
  • Zmanjševanje administrativnih bremen in birokratskih ovir za mlade prevzemnike kmetij.
  • Spodbujanje na novo vzpostavljenih (npr. opuščenih) kmetij.
  • Prednostno obravnavanje mladih kmetov povsod, kjer to omogočajo ukrepi skupne kmetijske politike.
  • Podpora inovativnemu potencialu mladih kmetov z uvajanjem digitalizacije v kmetijstvu.
  • Zagotavljanje stabilnega in vzdržnega davčnega okolja za kmetijstvo.

Cilj:

Varovanje slovenskih gozdov in nadaljnje oživljanje lesarstva

Ohraniti odprtost gozdov kot visoko družbeno pridobitev in priložnost za razvoj rekreativnih, turističnih in drugih dejavnosti ob hkratnem odgovornem ravnanju do lastnikov gozdov in narave. Z nadaljevanjem aktivne razvojne politike za oživitev lesne industrije in gospodarstva bomo les uveljavili kot prepoznaven in visokokakovosten slovenski produkt. Kmetijska zemljišča v zaraščanju predstavljajo neizkoriščen potencial, pogosto je to malo vredno grmičevje ali sestoji. Te površine je treba preusmeriti nazaj v kmetijsko rabo ali jih vzgojiti v kakovostne gozdne sestoje.

Ukrepi:

  • Bolj učinkovito omejevanje vožnje po gozdu in varovanje pred škodo, ki jo povzroča vožnja z motornimi vozili.
  • Boljše vzdrževanje gozdnih cest.
  • Zagotoviti dostop do opravljanja storitev v državnih gozdovih za hribovske in gorske kmetije.
  • Krepitev gozdno – lesne verige in čim višja dodana vrednost lesa in lesnih proizvodov.
  • Omogočiti, da imajo možnost nakupa lesa iz državnih gozdov predelovalci lesa (in ne trgovci z lesom) in mali lokalni predelovalci lesa.
  • Kjer odprava zaraščanja ni umestna, bomo spodbujali dela za kvaliteten gozdni sestoj.