Nov kulturni zagon

Kulturo in umetnost je treba ponovno postaviti v središče javnega interesa. Izboljšati je treba organizacijsko shemo, ki omogoča nastajanje kulturnih dobrin, ter zaustaviti upadanje javnih sredstev za kulturo in jih v naslednjem mandatnem obdobju okrepiti vsaj do ravni, dosežene v letu 2009. Kultura mora biti uspešneje vključena tudi v nacionalne razvojne strategije in bolj prisotna v javnih politikah. Kot ključna človeška in družbena kvaliteta potrebuje nov zagon.

Z boljšim izkoriščanjem mreže kulturnih ustanov, s spodbujanjem kakovostnega posredništva in kulturnega turizma moramo zagotavljati enakomernejšo dostopnost kulturnih dobrin v celotni državi. Tudi večje opiranje na množično udejstvovanje ljudi v ljubiteljski kulturi je prednost, ki je lahko pri teh nalogah v veliko pomoč. Krepitev lokalne kulturne politike je pri vsem tem seveda nujni pogoj.

Zmanjšanje finančnih sredstev je v zadnjem obdobju dodatno poslabšalo možnosti zaposlovanja v kulturi in zmanjšalo obseg ambicioznih kulturnih projektov. Zaradi tega so se možnosti dela zaprle celi generaciji mladih ustvarjalcev; ob dejstvu, da so se možnosti dela še bolj skrčile v nevladnem sektorju, gre za problem umetniške diskontinuitete, ki ji bo treba v naslednjih letih posvetiti največ pozornosti.

Cilj:

Izboljšanje pogojev za kulturno in umetniško ustvarjanje in revitalizacijo kulturne dediščine

Zavzemali se bomo za enakomernejšo dostopnost kakovostnih kulturnih vsebin, ki bo tudi rezultat izboljšanja in postopnega izenačevanja pogojev dela ustvarjalcev, ne glede na obliko njihove organiziranosti (gre za razliko med pogoji dela v javnih zavodih in nevladnih sektorjih).

Ukrepi:

  • Pripravili bomo dolgoročni načrt sofinanciranj programov in kulturne infrastrukture (priprava in sprejem Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi), med drugimi tudi Slovenskega filmskega centra.
  • Izboljšali bomo položaj javnih zavodov in drugih javnih ustanov na področju kulture.
  • Ustvarjalcem v kulturi, še posebej samozaposlenim, bomo omogočili dostop do javne materialne in institucionalne kulturne infrastrukture pod ugodnimi pogoji.
  • Ob dogovoru z avtorji in avtorskimi organizacijami bomo povečali splošno dostopnost do avtorskopravno varovanih del.
  • V večji meri bomo podprli programe poklicnih nevladnih organizacij in vrhunskih ljubiteljskih skupin ter zavezali lokalne kulturne politike k sistematični podpori delovanja ljubiteljskih kulturnih društev in  institucij, ki izvajajo javno pooblastilo države.
  • Socialnim skupinam, posebej ranljivim, bomo povečali možnost dostopa do kulture in aktivnega udejstvovanja.
  • Spodbujali bomo gostovanja osrednjih kulturnih hiš po Sloveniji.
  • Omogočili bomo digitalizacijo starih slovenskih filmov in namenili več denarja za slovenski film.

Cilj:

Utrditev javne rabe slovenskega jezika

Kot narod in nacija lahko razvijamo in utrjujemo našo bit le z lastno besedo oz. jezikom. Bistveno je treba okrepiti pomen pisane besede ter s promocijo bralne in pisne kulture zvišati ustvarjalni in intelektualni naboj skupnosti, hkrati pa dosledno in natančno, na osnovi lastnega jezika, pospeševati rabo sredstev in orodij, ki omogočajo delovanje na digitalni osnovi.

Ukrepi:

  • Sprejeli bomo nov nacionalni program za jezikovno politiko.
  • Razvijali bomo slovenski jezik na vseh področjih javne rabe, zlasti v digitalnem okolju, in sicer za potrebe kulture, izobraževanja, znanosti, gospodarstva in drugih področij javnega življenja.
  • Podpirali bomo razvijanje strojnega prevajanja slovenščine v tuje jezike.
  • Zagotavljali bomo pogoje za optimalno vključevanje ranljivih skupin v komuniciranje in skrbeli za jezikovne manjš
  • Spodbujali in razširjali bomo rabo slovenskega jezika med Slovenci v sosednjih državah in po svetu ter v institucijah Evropske unije.
  • Ponovno bomo vzpostavili delo na zvrsteh, kot so enciklopedistika, leksikografija, slovenistika in priročniki s področja poljudne znanosti.

Cilj:

Posodobitev javnega kulturnega modela

Slovenska kultura je še vedno organizirana podobno kot v času osamosvojitve, sistem je sčasoma okostenel in ne spodbuja pretočnosti, pri snovanju politik ter podpornih ter razvojnih ukrepov pa prevladuje uradniški in birokratski pogled. Ne glede na bogato in raznoliko produkcijo kulturnih dobrin se strokovna in organizacijska avtonomija institucij v zadnjem obdobju celo niža, prav tako stopnja odgovornosti in pristojnosti njihovih organov upravljanja, ni resnih evalvacij rezultatov dela, v svete zavodov na področju kulture so pogosto imenovani nekompetentni predstavniki.

Ukrepi:

  • S spremembami in dopolnitvami zakonodaje bomo okrepili avtonomijo kulturnih ustvarjalcev, povečali srednjeročno stabilnost financiranja, odgovornost vodilnih kadrov in ustvarjalcev pa utemeljevali na evalvaciji dosež Na ta način bomo vzpostavili tudi večjo enakopravnost med institucijami pri konkuriranju za financiranje programov in projektov.
  • Izboljšali bomo položaj samozaposlenih v kulturi.
  • Podprli bomo racionalizacijo in smiselno decentralizacijo mrež kulturnih institucij in spodbujali povezovanje njihovih dejavnosti z izobraž
  • Zaščitili bomo svobodo umetniškega ustvarjanja.

Cilj:

Udejanjanje potencialov tehnološkega napredka

Ena izmed neizkoriščenih možnosti slovenske kulture je raba v digitalnem okolju. Z njim lahko približamo kulturne stvaritve širši populaciji, zlasti pa mladim, uporabnikom spletnih in družbenih medijev. Dostopnost je v teh primerih za uporabnika sicer praviloma cenejša, a je zaradi drage tehnološke opreme za javne zavode, brez podpore države ni mogoče zagotoviti.

Ukrepi:

  • Postavili bomo učinkovit sistem digitalizacije kulturnih dobrin in kulturne dediščine ter ohranjali in varovali kulturno dediščino, ustvarjeno na digitalnih nosilcih.
  • Podprli bomo investicije v nove tehnologije.
  • Spodbujali bomo povečanje domače avdiovizualne produkcije.
  • Vzpostavili bomo normativni okvir za delovanje medijev v digitalnem okolju.

Cilj:

Sodelovanje kulture in gospodarstva

V svetu je kultura ponekod izvor nove ali dodane vrednosti v gospodarskem smislu. To bomo podpirali. Gre za prispevek k oblikovanju produktov, za udeležbo umetniških ustvarjalcev v industrijskih procesih, prispevek kulture k turizmu,  povečanje tržnih zmožnostih določenih kulturnih panog neposredno (knjiga, likovno področje, del glasbene scene itd.) in upoštevanje kulturne kreativnosti pri dviganju inovativnosti na vseh področjih.

Ukrepi:

  • Večja horizontalna povezava z gospodarstvom in oblikovanje skupne strategije razvoja kreativnih dejavnosti, kot gospodarske panoge.
  • Podpora skupni promociji vseh ustvarjalcev izven meja Slovenije preko sejmov, gospodarske diplomacije itd.
  • Spodbujali bomo kulturni turizem.
  • Razvijali bomo tržne potenciale posameznih kulturnih dejavnosti.

Cilj:

Etika javne besede in uresničevanje ustavne pravice do obveščenosti

Ugotavljamo, da koncentracija lastništva in nepregledne povezave na področju produkcije in distribucije medijskih vsebin ogrožajo slovensko medijsko krajino. Če želimo jamčiti z ustavo zagotovljeno  pravico do obveščenosti, je na področju zagotavljanja pluralnih in verodostojnih vsebin nujno potreben aktiven odnos države.

Ukrepi:

  • Zagotovili bomo pogoje za neodvisno, profesionalno in kakovostno novinarstvo, ki bo temeljilo na etiki javne besede ter boju proti lažnim novicam in sovražnemu govoru.
  • Nadgradili bomo sistem javnofinančne podpore medijem, ki delujejo v javnem interesu.
  • Z vidika uresničevanja ustavne pravice do obveščenosti bomo vsestransko podpirali javno radiotelevizijo kot eno najpomembnejših institucij demokratične države.
  • Spodbujali bomo medijsko vzgojo.