Odpornost bančnega sistema na krizne šoke

Bančni sektor kot del finančnega sistema služi pretoku prihrankov od tistih, ki varčujejo, k tistim, ki investirajo. V tržnem gospodarstvu njegovo delovanje predstavlja krvni obtok. Brez njega ne bi bila možna sodobna delitev dela, sodobna raven produktivnosti ter blaginje.

Zaradi njegovega pomena na delovanje vseh družbenih podsistemov motnje v delovanju bančnega sistema predstavljajo sistemsko tveganje. Zato je treba bančništvo regulirati in ga nadzorovati.

Bančni sistem se v normalnih razmerah razvija skupaj z gospodarstvom. V slovenskem bančnem sistemu je prišlo od 2005 dalje do resnih motenj, povezanih z napakami bančnega regulatorja. Obseg bančnih kreditov gospodarstvu (nefinančne družbe) se je od 2010 do 2016 zmanjšal za 12 milijard evrov ali 56 %, banke pa so začele izvažati kapital in 2017 postale neto upnice tujine za 4 milijarde evrov. Slovenija je močan neto izvoznik (presežek na tekočem računu plačilne bilance predstavlja 6 % BDP) z nizko inflacijo (1,2 %) in hitro rastjo BDP. To omogoča, da s pametno regulacijo in delovanjem bančnega sistema Slovenija krepi odpornost bančnega sistema na morebitne krizne šoke.

Ključna prednost je, da Slovenija letno prihrani za 2,8 milijarde evrov več, kot investira, slabost pa, da je omajano zaupanje vanj, izkušnje s privatizacijo pa predstavljajo tveganje, da se banke prepoceni proda, ljudem pa ostane odplačevanje javnega dolga, nastalega z dokapitalizacijo.

Cilj:

Boljši pogoji za trajnostni investicijski cikel

Ob nizki zadolženosti prebivalstva se bančni depoziti povečujejo. To predstavlja priložnost, da se z rastjo ustrezno zavarovane kreditne aktivnosti spodbudi nov investicijski cikel za naložbe prebivalstva in gospodarstva.

Ukrepi:

  • Z ustrezno zastavljeno strategijo Slovenskega državnega holdinga bomo dosegli pogoje, da se kreditna aktivnost v Sloveniji sprosti in bistveno poveča na način, da bodo bančni krediti ustrezno zavarovani in plasirani za izvedbo projektov, ki bodo omogočali vračilo izposojenih sredstev v predvidenem roku.
  • Z dokapitalizacijo in povečano dejavnostjo Slovenske izvozne in razvojne banke bomo spodbudili sodelovanje slovenskega gospodarstva v četrti industrijski revoluciji.
  • Zaostritev odgovornosti članov organov upravljanja in nadzora v bankah v državni lasti.

Cilj:

Odprava napak bančne sanacije

Ukrepe dokapitalizacije in nacionalizacije bank v letu 2013 bo treba popraviti, da državljani ne bi nosili dodatnih bremen, hkrati pa je treba bančnemu sistemu zagotoviti enako stabilno okolje in pogoje za delo, kot ga imajo banke v drugih članicah EU.

Ukrepi:

  • Izvedba projekta revizije sanacije bank iz decembra 2013.
  • Postopno povračilo v sanaciji vloženega kapitala državi s poslovnim presežkom in znižanjem nepotrebnih sredstev v bankah.
  • Od Evropske komisije bomo zahtevali enako obravnavo slovenskega bančnega sistema, kot je bil obravnavan bančni sistem ostalih držav članic EU s presežkom na tekočem računu plačilne bilance (Nemčija, Nizozemska, Avstrija).