Pameten gospodarski razvoj

Osnovna prednost Slovenije z ekonomskega in razvojnega vidika je v njenem še neizkoriščenem razvojnem potencialu. Verjamemo, da je mogoče v prihodnjem obdobju z izboljšanjem gospodarjenja, z osvajanjem novih poslovnih modelov in trgov, s krepitvijo inovativnosti in z boljšo integracijo znanja, z novimi naložbami, z nadaljnjim prestrukturiranjem in z boljšo organizacijo ustvarjalnih in gospodarskih procesov doseči srednjeročno obdobje visoke in stabilne gospodarske rasti, ki se mora močneje preliti v povečano blagostanje celotnega prebivalstva.

V Sloveniji se vsi dobro zavedamo jasnih priložnosti, ki jih imamo v turizmu, v novih tehnologijah, v industriji, v logistiki in tranzitnih tokovih, pa tudi v kreativnih in kulturnih industrijah, digitalizaciji, energetiki in celotnem spektru na novo potrebnih socialnih storitev. Vse to vidimo kot priložnosti, ki jih moramo uresničiti z aktivno in spretno gospodarsko politiko.

To mora biti ključen cilj vseh gospodarskih in razvojnih politik, da dosežemo in presežemo povprečje razvitosti Evropske unije ter povečamo dodano vrednost v slovenski ekonomiji, s tem pa ustvarimo tudi več možnosti za blaginjo in napredek.

Poglavitna tveganja za slovenski ekonomski in razvojni prostor izhajajo iz prepočasne odzivnosti na morebitne ekonomske krize, ki bi zahtevale hitre prilagoditve delovanja države in/ali javnega sektorja. Z vidika razvojne politike se kot resno tveganje na podlagi številnih izkušenj izpostavlja trenutno veljaven način umeščanja v prostor, saj omogoča zavlačevanje, ki ga resni gospodarski projekti ne morejo prenesti.

Razmerje med BDP na prebivalca in produktivnostjo.
Vir: OECD, 2017

Cilj:

Povečanje produktivnosti z novimi pristopi in znanjem

Slovenija po produktivnosti dosega zgolj 80 odstotkov povprečja OECD, hkrati pa je med tistimi državami, kjer ta najpočasneje napreduje. To pomeni, da imamo težave z učinkovitostjo, s katero razpoložljiva sredstva in vire (delo, surovine, informacije, tehnologije, energijo) pretvarjamo v izdelke in storitve. Nizka produktivnost ne pomeni, da ljudje ne delajo, ampak da gre preveč njihovega dela v prazno. V svoje delo moramo investirati več znanja in več veščin, bolje uporabiti nove tehnologije, digitalizacijo in robotizacijo.

Potrebujemo boljšo organizacijo na vseh ravneh, odprtost za nove poslovne modele, najboljše organizacijske pristope. V vse procese (od vodenja do izvedbe) moramo bolje vključevati zaposlene. Tudi z delitvijo dobička, z zadružništvom, več ekonomske demokracije. Če pričakujemo več od ljudi, moramo vanje več vlagati: v njihovo znanje, varnost, zadovoljstvo, pripadnost, motivacijo.

Ukrepi:

  • Boljša integracija znanja in tehnologij za njihovo optimalno izrabo v procesih ustvarjanja.
  • Pospeševanje tehnološkega posodabljanja: digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija.
  • Večja vključenost zaposlenih v vse procese od vodenja, načrtovanja in izvedbe.
  • Z dialogom si bomo prizadevali doseči soglasje za uvedbo obvezne delitve dobička med zaposlene.
  • Uvajanje novih organizacijskih in poslovnih modelov za učinkovitejše upravljanje proizvodnih virov.

Cilj:

Povečanje mednarodne vpetosti slovenskega gospodarstva

Slovensko gospodarstvo je izrazito odprto in izvozno usmerjen in je uspešno tako na tradicionalnih trgih, kot tudi pri postopnem odpiranju novih trgov. Večja internacionalizacija lahko pripomore k hitrejši rasti gospodarstva, hkrati pa k njegovemu prestrukturiranju za večjo inovativnost, boljše poslovne modele in višjo dodano vrednost. Ob krepitvi izvoza slovenskih produktov, storitev in znanja gre predvsem za povezovanje podjetij, prenos znanj, tehnologij in kapitala ter za umeščanje v globalne verige.

Ukrepi:

  • Spodbujanje podjetij, še posebej malih in srednjih , k večji internacionalizaciji, skupnemu nastopu na novih trgih, razvoju novih storitev in produktov, sejemskih nastopih.
  • Krepitev izvozne dejavnosti podjetij, načrten in skupen pristop k osvajanju novih trgov, krepitev dodane vrednosti v obstoječih dobavnih verigah.
  • Boljši prenos znanja, večja povezanost slovenskih podjetnikov in zaposlenih v mednarodnem okolju, spodbude za mreženje podjetij in zaposlenih ter za izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v tujini.
  • Ustanovitev Slovenske mednarodne poslovne zbornice (Slovenian International Business Chamber) s strateško povezavo države, diplomatske mreže, domačih zbornic, univerz, ključnih izvoznikov ter predstavništev slovenskih podjetij v tujini za boljše pozicioniranje slovenskega gospodarstva, znanosti in kulture na ciljnih trgih, odpiranje in uresničevanje novih priložnosti.
  • Boljše poslovno okolje, še posebej pa urejen in učinkovit sistem privabljanja in umeščanja novih domačih in tujih neposrednih investicij, zmanjševanje administrativnih ovir in večja učinkovitost upravnih procesov na vseh ravneh.

Cilj:

Pospešena digitalizacija

Digitalizacija spreminja načine, kako delamo, kako se učimo in kako živimo. Nova industrijska revolucija, ki jo poganja digitalizacija s hkratnim zasukom industrij v trajnostno ekonomijo, predstavlja nove priložnosti za krepitev slovenskega gospodarstva. Slovenija ima priložnost, da poveže digitalna znanja v širši regiji in se pozicionira kot nastajajoč hub digitalne ekonomije z rešitvami na področju interneta stvari (IOT), blockchain tehnologij, oblačnih storitev, velikopodatkovnih sistemov, robotike in 3D tiskanja. To zahteva pospešena vlaganja v informacijsko infrastrukturo, še bolj pa v razvoj novih digitalnih storitev na številnih področjih v gospodarstvu in družbi. Naša strateška usmeritev je, da tovrstne potrebe po digitalizaciji, avtomatizaciji in robotizaciji izkoristimo za razvoj novih produktnih rešitev, osvajanje novih modelov ter kakovostni preskok slovenskih digitalnih rešitev na svetovnem trgu.

Ukrepi:

  • Vsakemu državljanu, ki dopolni 18 let, bo država izdala digitalni certifikat.
  • Aktivno povezovanje slovenskega in regionalnega znanja ter pospešena internacionalizacija.
  • Povezovanje razvojnih, izobraževalnih in raziskovalnih institucij ter panožnih podjetij, še posebej mikro in malih podjetij.
  • Podpora blockchain tehnologijam kot učinkovitemu orodju za nove poslovne in organizacijske modele na številnih področjih.
  • Pospešeno vlaganje v enotno digitalno živčevje z dosego ciljev digitalne agende (optika).

Cilj:

Aktiviranje potenciala mikro in malih podjetij

Spodbuditi moramo speči potencial 100.000 mikro in malih podjetij. V njih vidimo prihodnjo rast, če jih bolje povežemo, jim odpremo nove priložnosti in zanje sprostimo ovire, da bodo ujela razvojni tempo. Podpreti jih moramo pri prodoru na tuje trge in jim pomagati pri doseganju višje konkurenčnosti. To bomo dosegli z razvojem poslovnega ekosistema z mreženjem, podpornimi storitvami in novimi poslovnimi pristopi (sodelo, množično mikro financiranje, blockchain tehnologije, garancije za kreditiranje naložb).

Ukrepi:

  • Odpravljanje birokratskih ovir za mikro, mala in srednja podjetja ter za razvoj inovativnih zagonskih (startup) podjetij.
  • Spodbujanje povezovanja, skupnega vlaganja in sodelovanja pri uvajanju produktov in rešitev.
  • Spodbude za povezovanje različnih podjemov z zadružnimi modeli in sodelom (co-working).
  • Razvoj pristopov množičnega mikro sofinanciranja (crowdfunding) s pomočjo novih tehnoloških pristopov.
  • Spodbuda razvoju podjetniških kompetenc posameznika, ki imajo pomembno vlogo za razvoj širše družbe.
  • Nadaljevanje uvajanja vajeništva.
  • Podjetniško izobraževanje mladih v srednjih šolah, kot del rednega učnega programa.
  • Pomoč MSP za boljšo izkoriščenost digitalnih tehnologij, da postanejo bolj produktivna in konkurenčna.
  • Pospeševanje internacionalizacije mikro in malih podjetij.
  • Razvoj programov usposabljanja MSP in mentorstva.
  • Spodbujanje večje udeležbe MSP v globalno povezanem gospodarstvu, za večjo produktivnost in vključujočo rast.

Cilj:

Učinkovita uporaba razvojnih virov za pospešen razvoj

Kohezijska politika je ključna razvojna politika, ki podpira evropsko solidarnost in skladen razvoj regij, namenjena predvsem zmanjšanju razlik v razvitosti znotraj Evropske unije. Slovenija se mora prioritetno posvetiti analizi izvajanja v tekočem programskem obdobju 2014 – 2020 ter pripraviti potrebne spremembe za učinkovitejše črpanje sredstev v preostanku programskega obdobja.

Ob tem pa se moramo intenzivno posvetiti programiranju za novo finančno perspektivo EU 2020 – 2026 in v prihodnjem programskem obdobju angažirati ves svoj potencial za učinkovito koriščenje evropskih sredstev v skladu z razvojnimi cilji. Sredstva evropske kohezijske politike mora Slovenija nameniti projektom za ustvarjanje delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov.

Ukrepi:

  • Pospeševanje črpanja evropskih virov iz sedanje finančne perspektive, da se v zaključku programskega obdobja učinkovito uporabijo razpoložljiva sredstva za pospeševanje razvoja in doseganje razvojnih ciljev. Prerazporeditev sredstev evropske kohezijske politike glede na analizo porabe in trenutnih potreb.
  • Aktivno sodelovanje Slovenije pri pripravi nove evropske finančne perspektive in oblikovanje programskih prioritet tako, da bodo krepili sposobnosti celotne Evropske unije in hkrati povečevali možnosti za pospešen razvoj Slovenije.
  • Priprava razvojnih dokumentov za novo evropsko finančno perspektivo, uskladitev ciljev z nacionalnimi razvojnimi cilji, poenostavitve postopkov za učinkovitejše črpanje evropskih kohezijskih sredstev za razvoj in uskladitev s cilji.
  • Spremembe pristojnosti nosilcev evropske kohezijske politike za učinkovito izvajanje evropske kohezijske politike kot glavne razvojne politike.