Smotrno upravljanje prostora

Raznolikost slovenskih krajin (alpske, dinarsko-kraške, jadranske in podonavske – panonske) nudi prebivalcem pogoje za razvoj kakovostnega bivanja in za razvoj lokacijsko pogojenih dejavnosti.

Prostorsko prednost predstavljajo ne le kakovost okolja in naravnih ter kulturnih vrednot, temveč tudi bližina evropskih gospodarskih in kulturnih središč z dobrimi povezavami na mikro in makro ravni. Žal pa načrtni in premišljeni prostorski razvoj velikokrat ogrožajo različne interesne skupine.

Cilj:

Varen in zdrav prostor za življenje in delo

Človek skozi čas s svojim delovanjem in posegi spreminja prostor. Ob tem pa gre pogosto tudi za neželen stihijski prostorski razvoj, ki nam lahko poslabšuje kakovost bivanja in onemogoča razvoj nekaterim dejavnostim. Poznavanje stanja in trendov v prostoru je predpogoj za načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja. Upoštevati  je treba lastnosti prostora, zato moramo sistematično izboljšati vedenje o stanju in potencialih prostora v vseh fazah priprave posameznih politik, kot tudi in predvsem v fazi njihovega usklajevanja in izvedbe.

Ukrepi:

  • Vzpostavitev učinkovitega digitalnega sistema za spremljanje stanja in zbiranje podatkov v prostoru.
  • Uvedba stalnega javnega poročanja o vseh vidikih urejanja prostora ter zagotovitev formalnih in drugih pogojev (finance, znanje, tehnična podpora, baze podatkov, čas…) za učinkovitejše vključevanje javnosti v urejanja prostora in krepitev demokratičnih procesov na tem področju.
  • Uskladitev prostorskih zasnov s sosednjimi državami na podlagi protokola o varstvu Alp in drugih sporazumih ter opredelitev prostorske politike na državni ravni.
  • Spodbujanje načrtnega pristopa k trajnostni rabi in urejanju prostora s cilji za vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine.

Cilj:

Privlačna lokacija za življenje in za naložbe

Prostor je omejena naravna dobrina, zato moramo z njim premišljeno gospodariti. Pravilna razporeditev dejavnosti in ustanov v prostoru omogoča ljudem dostop do storitev (javna uprava, zdravstvo, šolstvo, delovna mesta itn.), kar predstavlja priložnost za ponovno uveljavitev policentričnega prostorskega razvoja ter uresničitev strateških razvojnih ciljev iz Strategije razvoja Slovenije 2030. Učinkovito prostorsko načrtovanje lahko prispeva k poenostavitvi postopkov pridobivanja dovoljenj za posege v prostor ter izboljša konkurenčnosti gospodarstva in povečuje investicijske aktivnosti tako prebivalstva kot poslovnih subjektov.

Ukrepi:

  • Vzpostavitev javne službe za urejanje prostora (načrtovanje, gradnja, varstvo, raba, vzdrževanje in prenova vseh sestavin prostora) na državni in medobčinski (regionalni) ravni ter izdelava celovite zasnove prostorskega razvoja kot obvezne podlage za načrtovanje razvoja urbanih središč in izdelavo programov sektorjev prostorskega pomena (promet in druga infrastruktura, vodarstvo, kmetijstvo itn.).
  • Ustvariti pogoje za učinkovito izvajanje zakonodaje, ki mora biti skladna z mednarodnimi izhodišči o prostorskem razvoju (CEMAT, Svet Evrope 2013).
  • Sprejem operativnih dolgoročnih ciljev in usmeritev za izdelavo projektov na področju teritorialnega, t. j. prostorskega razvoja Slovenije.

Cilj:

Učinkovito upravljanje s prostorom

Trend razpršene gradnje, ki ga še vedno zaznavamo predvsem v podeželskem prostoru, zahteva ustrezno ukrepanje. Vzrok zanj je premajhna ponudba komunalno opremljenih zemljišč v urbanih naseljih in odsotnost ustrezne dolgoročne zemljiške politike oziroma zemljiškega menedžmenta. To je zaznavno tudi pri načrtovani graditvi infrastrukturnih in drugih objektov, tako na državni kot lokalni ravni, kar povzroča velike zakasnitve pri realizaciji investicijskih namer v javnem in zasebnem sektorju.

Ukrepi:

  • Prizadevali si bomo za sanacijo obstoječega stanja z ustreznimi metodami in postopki urejanja zemljišč.
  • V celovit sistem načrtovanja in urejanja prostora bo vključen tudi odprti prostor in podeželska naselja.
  • Z uvajanjem ustrezne zemljiške politike in zemljiškega menedžmenta bomo pospešili celovit razvoj podeželskega prostora in naselij, vključno z zagotavljanjem rekreativnih in prostočasnih funkcij, ki jih ta prostor lahko nudi ob ustrezno urejeni kulturni krajini.
  • Ob predvidenih prostorskih posegih z infrastrukturnimi ali gospodarskimi objekti si bomo prizadevali, da vpeljemo politiko dolgoročnega nakupa oziroma rezervacije zemljišč za realizacijo dolgoročno načrtovanih objektov.