Varnost

Nova varnostna tveganja zahtevajo stalno prilagajanje varnostne in obrambne politike, da se bo lahko Slovenija sposobna obraniti in zavarovati pred vsemi oblikami groženj, kot so kibernetski napadi, terorizem in podnebne spremembe.

Zato potrebujemo vzdržen in učinkovit sistem za zagotavljanje varnosti ljudi in države, vključno s sodelovanjem v sistemu kolektivne varnosti v Evropi in svetu. Kot majhna država z omejenimi viri moramo za obvladovanje sodobnih varnostnih groženj ustvariti sinergije med Slovensko vojsko, sistemom zaščite in reševanja ter odkrivanja in preprečevanja varnostnih tveganj, da ustvarimo in usposobimo odzivno in učinkovito zaščito države in njenih ljudi.

Cilj:

Aktivna vloga Slovenije za mir in varnost v Evropi in svetu

Slovenija je utemeljena na temeljni in trajni pravici slovenskega naroda do samoodločbe, politiku miru in sodelovanja, spoštovanja svobode posameznika, naroda in enakopravnosti držav, skladno z mednarodnim pravom in mednarodnimi načeli. Kot miroljubna država, ki mir razume kot cilj in  sredstvo za napredek, blaginjo in razvoj človekovih pravic, si prizadevamo za odgovorno spopadanje človeštva z izvori mednarodnih nestabilnosti, konfliktov in neenakosti.

Smo del evropske in atlantske varnostne arhitekture s ciljem, da se Evropa skupaj bolje in učinkoviteje spopade z varnostnimi tveganji, kot globalni dejavnik pa pomaga odpravljati njihov izvor. Tako zavezništvo kot Evropska unija sta v obdobju resnih preizkušenj svoje stabilnosti, solidarnosti in negotove prihodnosti. Le aktivna vloga, pravična delitev bremen in sodelovanje v novi skupni varnostni in obrambni politiki Evropske unije so zagotovilo nacionalni varnosti, da bo vzdržala spreminjajoče se varnostne izzive. V tem kontekstu se Slovenija osredotoča na specifična varnostna področja, kjer lahko k mednarodnemu sistemu miru in varnosti prispeva s svojimi kompetencami.

Ukrepi:

  • Razvoj skupne evropske varnostne politike, da bo ta sposobna sama poskrbeti za svojo varnost (Evropski obrambni sklad, PESCO, sile za hitro posredovanje).
  • Dejavna vloga Slovenije v zvezi NATO za nadaljnji razvoj mehanizmov kolektivne varnosti.
  • Razvoj slovenskih kompetenc in prednosti na specifičnih področjih varnostne politike (npr. NATO center odličnosti za gorsko bojevanje).
  • Sodelovanje v mednarodnih mirovnih misijah.

Cilj:

Posodobitev sistema nacionalne varnosti

Slovenija potrebuje strateško vodeno posodobitev sistema nacionalne varnosti, da bo ta sposoben, odziven in učinkovit za spopadanje z vsemi varnostnimi tveganji. V pripravo bomo vključili vse deležnike, ključne resorje in strokovno javnost.

Ukrepi:

  • Zagotovitev stabilnega vira financiranja, ki bo omogočil nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske, sposobno za nacionalno obrambo in izpolnjevanje mednarodnih zavez Slovenije.
  • Izboljšanje socialne varnosti vojakov Slovenske vojske.
  • Pridobitev potrebnih kadrov za potrebe Slovenske vojske in razvoj kariernega sistema, s skupno in enotno nacionalno kadrovsko politiko pridobivanja, usposabljanja, nagrajevanja in zadrževanja kadra v uniformiranih poklicih z možnostjo oblikovanja karierne poti od vstopa do upokojitve skozi vojaški poklic, policijsko kariero ali v pravosodju.

Cilj:

Povečanje obrambne sposobnosti celotne družbe

V spremenjenih varnostnih razmerah je nujno, da se za odkrivanje in obvladovanje varnostnih tveganj organizira celotna skupnost. Zato je treba okrepiti sodelovanje varnostnih struktur s civilno družbo,  lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom.

Ukrepi:

  • Pregled in nenehno posodabljanje strateškega pregleda nacionalno-varnostnega sistema.
  • Sodelovanje med vsemi resorji, sodelovanje z univerzami, inštituti in posamezniki, ki imajo strokovne reference, pri izdelavi strateških ocen varnosti nacionalnega prostora in mednarodnega okolja.
  • Osveščanje in usposabljanje državljanov za dvig osebne in kolektivne odpornosti na sodobne grožnje skozi izobraževalni sistem, v javni upravi in v splošnih javnostih.
  • Podpora veteranskim organizacijam in medgeneracijskemu sodelovanju za ohranjanje tradicij narodne osvoboditve, osamosvojitve in narodne enotnosti.
  • Aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, njihovo vključevanje v skupne projekte s Slovensko vojsko in sofinanciranje lokalne varnostne infrastrukture.
  • Razvoj slovenskega znanja, kompetenc in tehnologij na varnostnem področju.

Cilj:

Kibernetska varnost

Dinamičen razvoj in širitev rabe digitalnih tehnologij zahtevata večjo odpornost nacionalnih komunikacijskih omrežij, da se v največji možni meri zaščitijo infrastruktura, informacije, oprema in omrežja, s tem pa tudi digitalna zasebnost ljudi in podjetij. Slovenija mora vzpostaviti kibernetsko varnost kot integralni dejavnik nacionalne varnosti za odprt, varen in varovan kibernetski prostor ter nemoteno delovanje komunikacijske infrastrukture.

Ukrepi:

  • Okrepitev nacionalnega sistema kibernetske varnosti, ki bo ključne udeležence na strateški ravni povezoval v koordinacijsko telo z jasno strukturo upravljanja.
  • Zaščita slovenske kritične infrastrukture za večjo kibernetsko varnost z izdelavo sistema nacionalne zaščite in izgradnjo neodvisnih in varnejših komunikacijskih sistemov.
  • Razvoj komunikacijskih zidov in okopov za zaščito občutljivih sistemov, pomembnih za državo, ljudi in gospodarstvo, v sodelovanju z univerzitetnim prostorom.
  • Zaščita ljudi in gospodarstva ter zasebnosti komunikacij na področju varovanja osebnih podatkov in informacijske varnosti v luči zagotavljanja varnosti in ekonomske upravičenosti, varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
  • Povečanje zavedanja javnosti o dejanskih nevarnostih kibernetskih napadov na ključne sisteme in posledično ustrezne pripravljenosti nanje.
  • Krepitev nacionalne kibernetske varnosti z mednarodnim sodelovanjem in integriranjem v celovito varnostno strategijo.

Cilj:

Učinkovito varstvo in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah

Hitre podnebne spremembe povzročajo vse številnejše naravne nesreče, v katerih so ogrožena človeška življenja in lastnina. Zaradi tega mora biti država sposobna pravočasno prepoznati nevarnosti in hitro ukrepati za zaščito človeških življenj, premoženja in okolja. Sinergija med profesionalizmom in prostovoljstvom je dobra osnova, ki jo je treba dodatno nadgraditi.

Ukrepi:

  • Okrepitev sistema spremljanja in odzivanja na dogodke glede na pogostost in intenzivnost groženj, s poudarkom na sistemu kriznega upravljanja in vodenja.
  • Izboljšanje pogojev dela v nacionalnem sistemu varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami z uvajanjem sodobnih komunikacijskih orodij.
  • Prilagoditev izobraževalnih programov sodobnim grožnjam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
  • Izboljšanje sistema načrtovanja in financiranja reševalnih služb.
  • Posodobitev vsebin prostovoljskega dela, usmerjenega v varovanje okolja, preventivo in hiter ter uspešen odziv ob naravnih in drugih nesrečah.
  • Izdelava nacionalnega sistema vrednotenja prostovoljstva.
  • Vključevanje v mednarodne projekte za povečanje usposobljenosti, pripravljenosti in odzivnosti reševalnih enot.