Vključujoč trg dela

V času gospodarske krize je bila vloga države sprejemanje protikriznih ukrepov za ublažitev posledic gospodarske krize na najranljivejše skupine prebivalstva. V času gospodarskega okrevanja je bila vloga države v sprejemanju ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti, dvig stopnje delovne aktivnosti vseh skupin na trgu dela ter ukrepov za zagotavljanje dostojnega dela. Nizka stopnja brezposelnosti,  dejstvo, da je danes v Sloveniji zaposlenih skoraj 80.000 ljudi več kot v začetku gospodarskega okrevanja, ter podatki o stopnji tveganja revščin, kažejo, da so bili ukrepi učinkoviti.

V letu 2017 so se na gospodarskem področju in na področju trga dela nadaljevali pozitivni trendi iz leta 2016. Realna rast BDP v letu 2017 je tako po Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2017 (UMAR: 2017) znašala 4,4 % (2016: 3,1 %), realna rast bruto plač je znašala 1,2 % (2016: 2,1 %), realna rast produktivnosti dela je znašala 1,6 % (2016: 1,1 %), rast zaposlenosti je znašala 2,7 % (2016: 1,9 %), število registriranih brezposelnih oseb pa se je v primerjavi z letom 2016 znižalo za 14.100 oseb na 89.100 registriranih brezposelnih oseb.

Na trgu dela so  pred nami izzivi, kako na trg dela vključiti čim večji delež aktivne populacije, kako zagotoviti, da bo dostojno delo, ki za posameznika predstavlja ekonomsko, pravno in socialno varnost, samoumevna pravica posameznika, ter na kakšen način zagotoviti, da bo gospodarska rast prepoznana kot rezultat sodelovanja vseh deležnikov na trgu dela.

Cilj:

Povečanje zaposlenosti

Kljub izboljšanju razmer na trgu dela pred nami ostajajo nekateri strukturni izzivi. Kljub visokemu deležu vključenih dolgotrajno brezposelnih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ) (56,0 % v 2017)  struktura brezposelnih vse bolj odraža trdo jedro brezposelnosti. Delež dolgotrajno brezposelnih v strukturi brezposelnih ostaja visok, navkljub znižanju v letu 2017 za 16,5 %. Med dolgotrajno brezposelnimi je še vedno največji delež starejših od 50 let (49,2 % decembra 2017) in nizko izobraženih (34,3 % decembra 2017), kar pomeni, da so dejanske ranljive skupine na trgu dela starejši in nizko izobraženi. Za cilj si tako zastavljamo dvig stopnje zaposlenosti na 75 % vseh prebivalcev med 20 in 64 let ter ohranjanje in izboljšanje zaposljivosti zaposlenih v vseh starostnih skupinah, še zlasti pri starejših.

Gibanje brezposelnosti. Vir: SURS, podatki za zadnje četrtletje tekočega leta, 2017

Ukrepi:

  • Okrepitev aktivne politike zaposlovanja s financiranjem v obsegu 1,5 % BDP letno.
  • Programi za vključitev ranljivih skupin na trg dela z izboljšanjem njihove zaposljivosti in spodbudami delodajalcem.
  • Vpeljava ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki so pri dolgotrajno brezposelnih usmerjeni v pomoč pri odpravi vzrokov za njihovo dolgotrajno brezposelnost.
  • Uvedba obveznega izobraževanja zaposlenih s podporo države za usvajanje novih znanj in kompetenc in delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
  • Sprememba modela vseživljenjskega izobraževanja na trgu dela za izboljšanje ključnih digitalnih kompetenc zaposlenih kot odgovor na trend digitalizacije.

Cilj:

Dostojno delo za ekonomsko, pravno in socialno varnost

Čaka nas doslednejša uveljavitev koncepta varne prožnosti. Slovenija sicer zmanjšuje segmentacijo na trgu dela, a ta ostaja problem zaradi različnih oblik dela, ki jih omogočamo. Prekarnost predstavlja naraščajoče tveganje neenakosti v dostopu do socialne zaščite, tako kratkoročno (denimo pri bolniški odsotnosti) kot tudi dolgoročno (pravice iz pokojninskega zavarovanja). Slovenija ima glede na EU nadpovprečen delež začasnih oblik zaposlitev (vključno s študentskim delom), kot ključni problem pa je identificirana različna obdavčitev in različna višina socialnih prispevkov. Prekarnost na trgu dela moramo odpraviti.

Razlike v obremenitvi oblik dela. Vir: FURS, MDDSZEM, 2017

Kot ključni cilj zato izpostavljamo dostojno delo,  da se vsakemu delavcu zagotovi ekonomsko (plača za najmanj dostojno življenje), pravno (nadzor nad kršitvami in učinkovito uveljavljanje pravic) in socialno varnost (vsi sistemi socialnih zavarovanj). Zato mora Slovenija zmanjšati prekarnost (predvsem mladih) s hkratnim zvišanjem deleža zaposlenih po pogodbah za nedoločen čas pri posameznem delodajalcu.

Ukrepi:

  • Spodbujanje zaposlitev za nedoločen čas.
  • Redefinicija in dvig minimalne plače, ki ne bo samo presegla praga revščine, temveč bo za pošteno opravljeno delo zagotovila pošteno plačilo, ki bo vsakomur omogočilo dostojno življenje.
  • Poenotenje vseh zakonitih oblik dela tako z vidika pravne ureditve kot z vidika vključitve in upravičenj iz socialnih zavarovanj.
  • Na izzive prihajajočih modelov t. i. delitvene oziroma sodelovalne ekonomije bomo odgovorili s spodbudami za vzpostavitev zadružnih spletnih platform.
  • Izboljšanje inšpekcijskega nadzora in krepitev spoštovanja pravic delavcev.

Cilj:

Boljše plače

V zadnjih petih letih (2013 – 2017) je realna rast BDP skupaj znašala 11,2 odstotka, realna rast povprečne plače pa zgolj 3,2 odstotka. To kaže na zaostajanje rasti povprečne plače v obdobju gospodarske rasti tako za gospodarsko rastjo kakor tudi za rastjo produktivnosti dela. Načrtujemo, da bo z rastjo zaposlenosti dosežena nadaljnja rast povprečne plače. To želimo okrepiti z dogovorom socialnega partnerstva in z ukrepi za izboljšanje kakovosti delovnih mest, produktivnosti in dodane vrednosti. Za to potrebujemo aktivno gospodarsko politiko, vlaganje v izobraževanje in delovne pogoje zaposlenih, pa tudi pripravljenost zaposlenih na pridobivanje novih znanj.

Ukrepi:

  • Splošni dogovor socialnih partnerjev o politiki plač za vsaj srednjeročno obdobje glede na stanje na trgu dela, gospodarsko rast, rast produktivnosti, dodane vrednosti in inflacije.
  • Ukrepi za povečanje kvalitete delovnih mest, rast produktivnosti in dodane vrednosti.
  • Ukrepi za usposabljanje delavcev, usvojitev novih znanj in kompetenc, uporabe tehnologij in učinkovitejših delovnih postopkov.
  • Aktivno spremljanje dogajanja na trgu dela, kjer se je boj za delovna mesta že spremenil v boj za usposobljene delavce, s pripravo potrebnih ukrepov.

Cilj:

Zagotavljanje delovne sile glede na spremenjene potrebe na trgu dela

Glede na demografske razmere in spreminjajoče se razmere na trgu dela in hkrati nove potrebe po specializiranih znanjih in poklicih bomo za zadovoljitev teh potreb poskrbeli za programe izobraževanj in poklicnih prekvalifikacij, hkrati pa z ustrezno strategijo ekonomskih migracij Slovenijo promovirali kot dobro državo za delo in življenje, da pritegnemo ustrezne kadre tudi iz tujine in jim omogočimo, da bodo hitro in učinkovito vključeni v našo družbo.

Ukrepi:

  • Program izobraževanj in strokovnih prekvalifikacij za ustrezno usposabljanje domačega kadra glede na nove potrebe na trgu dela.
  • Sprejem nove strategije ekonomskih migracij, ki bo v primeru primanjkljaja domačega kadra olajšala pridobivanje ustreznega kadra iz tujine in ga učinkovito vključevala v našo družbo.

Cilj:

Socialno partnerstvo

Za učinkovito obvladovanje tveganj in doseganje ciljev na trgu dela potrebuje Slovenija nov dogovor med socialnimi partnerji, s katerim se bodo opredelili skupni cilji in načini njihovega doseganja v partnerstvu med delodajalci, delojemalci in državo. Prizadevali si bomo za krepitev zaupanja med partnerji in za izboljšanje pogojev za delo reprezentativnih organizacij socialnega partnerstva.

Ukrepi:

  • Dvig kakovosti socialnega dialoga in zaupanja med socialnimi partnerji.
  • Sklenitev sporazuma med socialnimi partnerji za obdobje 2018 – 2022.
  • Dogovor med socialnimi partnerji o skupnih ciljih razvoja trga dela in socialnih zavarovanj do leta 2025.
  • Poenotenje med socialnimi partnerji o ključnih izzivih trga dela ter glede možnih ukrepov.
  • Dogovor, da je ustvarjeno zasluga vseh udeležencev na trgu dela in dogovor o načinu delitve ustvarjenega (rast plač, udeležba delavcev na dobičku, ipd.).
  • Dogovor o uresničevanju Evropskega stebra socialnih pravic.