Zmanjšanje revščine in socialne izključenosti

Slovenija sodi med države, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela, kar se je izrazilo tudi pri kazalnikih stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti. Od leta 2014 dalje se stanje postopoma izboljšuje. Stopnja tveganja revščine se je znižala na 13.9 % (povprečje EU 28 – 17,35 %), povišuje pa se tudi vpliv socialnih transferjev na zniževanje revščine, ki znaša 42,3 % – kar je več, kot je v povprečju EU (podatki so za leto 2016). Slovenski sistem socialnih transferjev je v primerjavi z EU relativno učinkovit glede zmanjševanja revščine. Po indeksu socialne pravičnosti (2016, 2017 Bertelsmann Stiftung) smo na 5. mestu med EU 28.

Ne glede na splošno relativno dobro sliko glede na EU povprečje pa je stopnja tveganja revščine problematična predvsem med starejšim prebivalstvom (60+) (17,4 %, povprečje EU 14,9 %) in se povečuje. Zmanjšuje pa se pri mlajših (16 – 19 let) osebah  (15,0 %, EU 21,3 %) ter predvsem pri gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki (11,4 %) in otrocih (11,9 %).

Poleg krepitve transfernega sistema, ki mora ljudem, ki so v stiski, zagotavljati primerno raven preživetja, pa bo treba krepiti in nadgrajevati vpeljane programe opolnomočenja posameznikov (t. i. programe socialne aktivacije) ter bolj povezati delovanje Zavoda za zaposlovanje in Centrov za socialno delo, s ciljem znižanja deleža dolgotrajnih prejemnikov socialnih transferjev.

Jasna ilustracija razsežnosti družbene neenakosti: velika koncentracija moči in bogastva zaostruje družbeni konflikt, ruši zaupanje in onemogoča dejanski napredek. Vir: Credit Suisse Global Wealth Report, 2017

Cilj:

Znižanje splošne stopnje tveganja revščine pod 10 %.

V preteklem obdobju so bile že sprejete pomembne zakonodajne novosti, predvsem na področju socialne varnosti starejših, kot so spremembe pri varstvenem dodatku, vpeljava minimalne pokojnine (500 evrov) in višji minimalni dohodek, ki se bodo odrazile v prihodnje, vendar mora biti cilj nadaljevanje z ukrepi za zaščito najranljivejših. Ob znižanju splošne stopnje tveganja revščine želimo za vsaj četrtino znižati revščino med starejšimi.

Ukrepi:

  • Krepitev mreže socialno varstvenih programov na terenu za vse ranljive družbene skupine in pokrivanja novih tveganj (povečati sredstev z obstoječih 16,7 milijona na najmanj 20 milijonov evrov).
  • Vpeljati državno štipendijo kot individualno pravico po otrokovi polnoletnosti oziroma na terciarni ravni izobraževanja ter zagotoviti večje spodbude za kadrovske štipendije.
  • Širiti krog upravičencev do varstvenega dodatka (povečati diskrecijo CSD).

Cilj:

Aktivacija dolgotrajnih prejemnikov denarnih pomoči

S programi socialne aktivacije dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči bomo aktivirali ljudi, ki že dlje časa prejemajo socialno pomoč in so težko zaposljivi oziroma nezaposljivi zaradi različnih razlogov. S pomočjo teh programov aktivacije bodo ljudje dejavni v skupnosti, kar jim bo dajalo več možnosti za vključitev na trg dela.

Ukrepi:

  • Dvig dodatka za aktivnost za prejemnike denarno socialnih pomoči s ciljem njihove aktivacije in zmanjšanja pasti neaktivnosti.
  • Krepiti programe socialne aktivacije in možnosti vključitve na trg dela za dolgotrajne prejemnike denarno socialne pomoči (javna dela v skupnosti – povečati sredstva za 10 %).

Cilj:

Uporabniku prijazen in učinkovit servis socialnih storitev

Odločeni smo posodobiti sistem socialnih storitev, da bodo te prijazne in učinkovite za uporabnika, predvsem pa, da bo pomoč dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Prednost področja je kakovosten in kompetenten kader, ki ga je treba usmeriti na teren, med ljudi. Visoka stopnja birokratiziranosti dela sistem nepregleden in pogosto neučinkovit. Za boljši servis državljanom  bo treba poenostaviti in debirokratizirati socialni sistem, zagotoviti večjo kakovost socialnih storitev in jih približati ljudem.

Ukrepi:

  • Dokončanje začrtane reorganizacije centrov za socialno delo za boljšo uporabniško izkušnjo ter učinkovitejše in pravičnejše delovanje sistema pomoči posameznikom in družinam.
  • Večja prisotnost socialnih delavcev na terenu.
  • Povezan sistem socialnih transferjev in dohodninske politike, tako da skupaj predstavljata celovit in pravičen sistem prerazporeditev.