Entries by Denis Sarkić

Komentar Andreja Omerzela: »Vprašani, a ne dovolj upoštevani. Mladi, zdaj!«

Naslov mojega komentarja govori o tem, da se odločevalci v politiki nemalokrat obrnejo na nas mlade. Zanimajo jih naša mnenja, naši pogledi, naše kritike. Ko jim mladi povemo, kaj bi bili potrebno popraviti, uvesti, nadomestiti, morda celo samo olepšati, nas ob soju žarometom skrbno poslušajo, včasih celo prikimajo. Vendar tako hitro, kot se ugasnejo kamere, se ugasne njihova volja do upoštevanja mladih.

V Mladem forumu SD se trudimo, da mladi nismo samo ozadje za fotografije in posnetke vodilnih politikov, ampak da so naše želje, pogledi, neredko tudi kritike, upoštevane,…

Komentar Martine Vuk: Dvig denarne socialne pomoči kot eden od elementov večje socialne varnosti ljudi

V petek, 27. oktobra, se je začela javna razprava o noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v kateri na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagamo dvig denarne socialne pomoči (DSP) iz zdajšnjih 297,53 evra na 331, 26 evra. Ta znesek velja za samsko odraslo osebo in ni nastal na pamet, temveč izhaja iz raziskave Inštituta za ekonomske raziskave o osnovni višini minimalnih življenjskih stroškov. Lahko razpravljamo o tem ali ta znesek zadošča za življenje, treba pa je vedeti, da je namen DSP zagotoviti tak denarni prihodek, ki kratkoročno…

Samo Bevk: Zakon o kulturnem evru – temelj za nov razmah kulturne dejavnosti

Med pomembnejše datume v zgodovini slovenske kulture prav gotovo lahko vpišemo  17. marec 1998. Takrat smo na 8. redni seji Državnega zbora v tretjem branju sprejeli zakon o kulturnem tolarju. Zakon je bil sprejet s konsenzom, saj so mu nasprotovali samo trije poslanci, dva iz LDS in eden iz SDS. Kot prvopodpisani predlagatelj zakona, skupaj z 21 kolegi iz vseh parlamentarnih strank, sem bil zelo vesel tega uspeha. Zakon je predvideval kar 23 milijard tolarjev dodatnih sredstev za slovensko kulturo v naslednji šestih letih, namensko predvidenih za štiri programske sklope. Za sanacijo…

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: “Evropska unija, poleg gospodarskega povezovanja, potrebuje tudi socialno dimenzijo!”

Socialna zaščita in kakovost življenja sta v EU med najboljšimi na svetu. Dobrobiti njenega gospodarskega razvoja pa niso enakomerno porazdeljene med vse ljudi. Soočamo z mnogimi izzivi in razlikami med posameznimi državami članicami: dolgotrajna brezposelnost in ponekod brezposelnost mladih je še vedno razmeroma visoka, prebivalstvo se stara, nove oblike dela delavcem ne ponujajo potrebne socialne in ekonomske varnosti.

Za uspešno soočanje z izzivi mora EU okrepiti svojo socialno kohezijo in se ne osredotočati zgolj na gospodarsko povezovanje, saj je kohezija hkrati…

Andreja Katič: “Sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah je v službi miru.”

Letos obeležujemo dvajset let sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah. Kot državljanka in kot ministrica za obrambo sem ponosna na našo državo, da že dvajset let aktivno prispeva k svetovnemu miru in varnosti. Leta 1997 je bila Republika Slovenija še zelo mlada država. Toda bila je dovolj zrela v zavedanju, da suverenost in polnopravno članstvo prinašata tako pravice kot odgovornosti. To pomeni, da je za mir v svetu potrebno tudi prispevati in da moramo s svojo prisotnostjo pomagati tam, kjer je hudo in kjer miru ni, oziroma je na trhlih temeljih.…

Dr. Anja Kopač Mrak: »Socialna demokracija je ideja o družbi, ki izenačuje življenske priložnosti vsakogar.«

Letošnji mednarodni dan boja proti revščini zaznamuje 25. obletnica razglasitve s strani Generalne skupščine Združenih narodov. Oskrba najranljivejših skupin potrebuje našo posebno pozornost in okoli teh vprašanj moramo graditi družbeni konsenz. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi njeni ljudje. V procesu okrevanja stanja v državi pa ne smemo pozabiti na tiste posameznike, ki jih je kriza najbolj prizadela in ki so za stabilizacijo razmer žrtvovali največ.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2016 13,9-odstotna in pada že drugo…

Tanja Strniša ob svetovnem dnevu hrane: Prehranska varnost doma in v svetu

Svetovni dan hrane 2017 zaznamuje zavedanje, da so podnebne spremembe in naraščajoče število svetovnih konfliktov ponovno povečale število lačnih ljudi na svetu. Svetovni dan hrane, ki zaznamuje ustanovitev Svetovne organizacije za hrano FAO 16. oktobra 1945, bo letos obeležen pod naslovom Spremenimo prihodnost migracij: investirajmo v prehransko varnost in razvoj podeželja. Svetovna skupnost se je zavezala, da bo do leta 2030 odpravila lakoto po vseh svetovnih regijah. Tako je zapisano v Agendi 2030 za trajnostni razvoj. Vendar pa zadnji podatki FAO kažejo, da se po desetletju…

Ministrica Katič nagovorila zbrane na letošnji spominski slovesnosti v Dobrniču

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila letos v Dobrniču slavnostna govornica na spominski prireditvi ob 74. obletnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. Prireditev je potekala pri gasilnem domu v Dobrniču v organizaciji Društva Dobrnič, Občine Trebnje in ZZB za vrednote NOB Trebnje.

Dobrnič 02

16. oktobra 1943 je bila v Dobrniču ustanovljena protifašistična zveza žensk Slovenije. Letos se jim je poklonila številna množica obiskovalcev, ministrica za obrambo Andreja Katič pa je v svojem nagovoru med drugim poudarila, “da so pomen pogumnih dejanj …

Dr. Milena Kramar Zupan: “Zdravstvo, poleg sanacije za nazaj, potrebuje sistem za naprej.”

Vlada je na predlog ministrice za zdravje sprejela Interventni zakon za sanacijo bolnišnic. Le-te so imele lani skupaj kumuliranih izgub za skoraj 170 milijonov evrov. Zakon predvideva pokritje približno 80 odstotkov nakopičenih izgub bolnišnic v skupni vrednosti 136 milijonov evrov. Čeprav je interventni zakon dobrodošel, saj bo prinesel nekaj prepotrebnega dodatnega denarja v shirano zdravstvo, pa zdravstvo potrebuje predvsem trden sistem financiranja zdravstvenih storitev za naprej.

Naše zdravstvo ima veliko težav, ki se sistemsko ne rešujejo že najmanj zadnjih…

Alan Bukovnik: Kako uspešna bo Slovenija v naslednji finančni perspektivi?

Sloveniji je od vstopa v Evropsko unijo, v letu 2004, odprta možnost sodelovati že v tretji finančni perspektivi oz. okvirju 2004-2006, 2007-2013 in 2014-2020. Koriščenje EU sredstev poteka preko različnih skladov, kateri omogočajo črpanje na različnih področjih:

  • Evropski socialni sklad
  • Evropski sklad za regionalni razvoj
  • Evropski sklad za kmetijstvo in podeželje in
  • Evropski kohezijski sklad.

Evropski Kohezijski sklad omogoča financiranje infrastrukturnih projektov, s katerimi se zmanjšuje razvojni zaostanek manj razvitih regij v EU.

Zaradi slabega programiranja…