Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Rakovec: Priložnost, da preprečimo zlom družinske medicine na Gorenjskem

Družinski zdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu Kranj, so danes na predsednika vlade naslovili pismo, v katerem ga pozivajo k sprejemu aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2019, s čimer bi razbremenili zdravnike družinske medicine. To rešitev so podprli tudi župani občin, v katerih Zdravstveni dom Kranj skrbi za zdravstveno oskrbo prebivalstva na primarni ravni, med njimi tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Problematika preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine je prisotna v vrsti zdravstvenih domov po Sloveniji, posebej akutna pa je v Kranju in sosednjih občinah. Zato je 23 od skupaj 34 zdravnikov splošne družinske medicine 1. aprila podalo pisne odpovedi s 60 dnevnim odpovednim rokom, ki se izteče konec maja letos. Do takrat imajo Vlada, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) možnost, da rešijo situacijo in s tem omogočijo nemoteno zdravstveno oskrbo ljudi v gorenjski prestolnici.

Družinski zdravniki skupaj z župani sodelujočih gorenjskih občin pričakujejo, da bo vlada čim prej sprejela pripravljen aneks k Splošnemu dogovoru za leto 2019 in da bodo čim prej sprejete potrebne administrativne razbremenitve v ambulantah primarnega zdravstva. To bi pomenilo tudi preklic odpovedi, v nasprotnem primeru pa grozi zlom družinske medicine na tem področju, s tem pa nezmožnost zagotavljanja ustreznega primarnega zdravstvenega varstva.

Matjaž Rakovec, socialdemokratski župan Kranja, pravi, da “družinski zdravniki z odpovedmi kličejo na pomoč, ker obremenitev ne zmorejo več.” Po njegovih besedah zdravniki ne pričakujejo, da se bodo hkrati rešila vsa odprta in sistemska vprašanja, temveč da se jim s sprejemom aneksa zagotovi možnost, da odklonijo nove paciente, ko je doseženih 1895 glavarinskih količnikov.

Upravni odbor ZZZS je predlagano rešitev včeraj že zavrnil. Matjaž Rakovec je ogorčen: “S tem se povečuje tveganje, da bo konec maja več kot 81.000 ljudi ostalo brez ustrezne zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Opozarjam na to, da smo dolžni poiskati rešitve, da ne bo prišlo do zloma zdravstvene oskrbe naših ljudi. Tega se ZZZS očitno ne zaveda, ima pa odgovornost, da zagotovi pogoje izvajanja zdravstvene oskrbe v naših občinah.”

Janez Černe, podžupan kranjske mestne občine, pravi, da je sprejem aneksa v dani situaciji “najboljša možna pot, da zdravniki umaknejo odpovedi, s tem pa omogočijo iskanje ustreznih sistemskih rešitev. Nesprejemljivo je namreč, da pričakujemo od družinskih zdravnikov, da bodo sami nosili breme neurejenosti sistema. Ko je dovolj, je dovolj. Država je na čelu z vlado, ministrstvom za zdravje in zdravstveno zavarovalnico dolžna najti ustrezno kratkoročno in pravilne dolgoročne in sistemske rešitve.”

Obstaja upravičena bojazen, da bodo ob nadaljnjem nerazumevanju družinskih zdravnikov, ki jih preobremenjenost peha v fizično izgorelost in možnost strokovnih napak, zgledu kranjskih kolegov sledili tudi drugod po Sloveniji, kjer so v podobnih situacijah. Zato to po besedak Matjaža Rakovca kliče k “urgentnim rešitvam, da se vzpostavita dialog in volja, da se zaostrena problematika družinske medicine končno prične reševati.”

Koprivc: Za ureditev uporabe e-skirojev za ozelenjevanje mobilnosti v mestih

Poslanec mag. Marko Koprivc je danes ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek poslal poslansko pobudo, v kateri predlaga ureditev uporabe električnih skirojev v cestnem prometu in na javnih površinah. Koprivc poudarja, da so e-skiroji vedno bolj priljubljen način prevoza v večjih mestih, opaziti pa jih je mogoče tako na pločnikih, kakor tudi na kolesarskih stezah in drugih javnih površinah.

Kot je ugotovil Dnevnik, bi morala policija uporabnike e-skirojev, ki so v izjemnem globalnem vzponu, po črki zakona kaznovati s 500 evri globe. Problem je namreč v določilu 97. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki prepoveduje uporabo posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, kar ustreza tudi električnim skirojem. Koprivc v pobudi pozdravlja, da “Policija to določilo sicer razlaga v prid uporabnikov in voznike e-skirojev zgolj opozarja na primerno uporabo, da se zagotavlja ustrezen nivo varnosti v cestnem prometu,” kljub temu pa od ministrice pričakuje, da bo problematiko preučila in predlagala ustrezne predloge sprememb oziroma dopolnitev zakonodaje, ki bodo predvidele tudi uporabo električnih skirojev v cestnem prometu in na javnih površinah.

“Trend uporabe teh prevoznih sredstev gre v smer, da si bo lahko uporabnik kar preko mobilne aplikacije najel e-skiro in se odpeljal na delo, v trgovino in podobno,” je prepričan mag. Marko Koprivc, ki v takšnih prevoznih sredstvih vidi tudi način ozelenjevanja mobilnosti v mestih, zmanjšanja prometne gneče in emisij.

SD ni financirana iz tujine, je del evropske socialne demokracije. Evropa ni tujina. Je naša skupna domovina.

SD ni financirana iz tujine, smo pa močno vpeti v napredno evropsko socialno demokracijo. Filmčki so del obveščanja o aktivnostih in prizadevanjih S&D v Evropskem parlamentu, kar je predvideno in urejeno s pravili Evropskega parlamenta.

SD je del evropskega političnega prostora, močno povezani v evropsko družino progresivnih, socialnodemokratskih in socialističnih strank. Z evropsko poslanko smo tudi del naprednega zavezništva S&D v Evropskem parlamentu. Zato to niso dejavnosti v tujini, pač pa aktivnosti, ki jih soustvarjamo z delovanjem naše evropske poslanke, ki je tudi podpredsednica S&D. Zato je logično, da se aktivnosti obveščanja, ki jih v skladu s pravili izvaja politična skupina S&D, izvajajo tudi v Sloveniji, saj so te informacije namenjene evropski javnosti, katere neločljiv del je tudi slovenska.

24ur.com se sklicuje na napačno pravno podlago, saj citira Uredbo o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij. Potrebno je namreč razumeti, da S&D ni evropska politična stranka, ampak politična skupina v Evropskem parlamentu, katere financiranje urejajo pravila Evropskega parlamenta. Pravila izrecno dovoljujejo aktivnosti obveščanja o idejah in stališčih politične skupine v Evropskem parlamentu.


Več o pravni podlagi za izvajanje aktivnosti obveščanja S&D v Evropskem parlamentu:

Izvajanje tovrstnih akcij obveščanja o dogajanju, stališčih in idejah političnih skupin v Evropskem parlamentu so urejena s posebnimi pravili Evropskega parlamenta, ki urejajo financiranje delovanja poslanskih skupin. Ta pravila med izdatki izrecno navajajo tudi stroške aktivnosti obveščanja, ki jih izvajajo politične skupine in njeni člani v povezavi z aktivnostmi Evropskega parlamenta (točka 1.1.1), medtem ko točka 1.5.1 izrecno zahteva, da se tovrstne aktivnosti obvezno označijo z logotipom politične skupine.

Napačna je interpretacija v objavljenem članku na portalu 24ur.com, da gre za financiranje po Uredbi št- 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, ki ureja financiranje evropskih političnih strank. Poudarjamo, da gre pri tem za izvajanje obveščanja poslanske skupine S&D in ne akcijo Stranke evropskih socialistov (PES), katere financiranje je urejeno po pravilih, ki jih zmotno navaja 24ur.com.

Tanja Fajon ob vložitvi kandidatur: Na volitve se podajamo z močno listo in jasnimi cilji za drugačno Evropo

Socialni demokrati smo danes na Državno volilno komisijo vložili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament. Nosilka evropske liste in podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon je v izjavi medijem ob tem povedala, da je ponosna na to, “da imamo Socialni demokrati močno listo kandidatk in kandidatov z izkušnjami in predvsem zelo jasne cilje, kakšno Evropo želimo”. Kot je dodala Tanja Fajon, “želimo doseči spremembe, s katerimi bodo ljudem povrnili moč, zaupanje in občutek varnosti”.

Tanja Fajon je med drugim izpostavila tudi vprašanje delovnih mest, podnebnih izzivov, varnosti, migracij in drugih izzivov sodobne Evrope. “Te evropske volitve bodo prelomne za prihodnost Evropske unije, ali bomo šli po poti nevarnega razkroja ali po poti močne Evrope,” je ocenila Fajonova in poudarila, da bo vsak glas izjemno pomemben.

Med glavnimi poudarki kampanje, ki se bo formalno začela v petek, 26. aprila, bo po besedah Fajonove zlasti vprašanje, kako Evropejcem povrniti zaupanje v evropske institucije. Menila je, da slednje v zadnjih 20 letih vodijo konzervativne sile, ljudje po njenem mnenju vidijo nepošteno obdavčitev, multinacionalke, korporacije, bogataše, ki davkov ne plačujejo. Ta trend želijo obrniti, ob čemer je Fajonova poudarila, da je močna in enotna Evropa za Slovenijo izjemno pomembna.

Razdrobljenosti glasov na levem političnem polu se vodilna kandidatka SD ne boji, s konkurenco se, kot pravi, ne ukvarjajo. Po njenih navedbah imajo dobro ekipo, pa tudi sicer na evropskem parketu socialna demokracija spet pridobiva na moči, kar je pozitiven trend, kjer vidi možnost za preobrat.

Po ocenah Fajonove lahko SD dobi tudi dva mandata v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta. Na vprašanje, ali lahko rezultat na volitvah vpliva na razmerja med koalicijskimi strankami in tudi na iskanje kandidata za komisarja, je odgovorila z oceno, da bodo rezultate analizirali po volitvah. Prav tako bodo o kandidatu za komisarja odločali po tistem, ko bo jasen rezultat. “Tisti, ki bo naslednji komisar iz Slovenije, pa bi moral tudi čez evropske volitve. Ljudje imajo pravico vedeti, kdo bo komisar,” je poudarila Tanja Fajon.

Glavni tajnik SD Dejan Levanič, ki je kot predstavnik stranke uradno vložil listo na DVK, je pojasnil, da “bomo tudi to kampanjo organizirali sami, z lastnimi znanji in kadrovsko ekipo, ob skromnem finančnem vložku”. “Predvsem bomo uporabili razvejano in dobro organizirano mrežo stranke in bili čim več med državljani, ki jim bomo predstavili našo vizijo za prihodnost Evrope,” je poudaril Levanič. “Ljudem bomo v pogovorih med terensko kampanjo pojasnili, da so te evropske volitve izjemno pomembne in da je zato pomembna tudi volilna udeležba,” je zaključil glavni tajnik SD.

Z najboljšo listo in najboljšim programom za najboljši rezultat

Socialni demokrati (SD) so danes na volilni konvenciji potrdili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament in sprejeli manifest “Hočemo Evropo”. Lista SD, ki jo sestavljajo Tanja Fajon, Matjaž Nemec, dr. Milan Brglez, dr. Dominika Švarc Pipan, Neva Grašič, Franc Hočevar, dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek, velja med poznavalci političnega prostora za najboljšo, s sprejetim manifestom pa SD predlaga uvedbo evropskega 35-urnega delavnika, uvajanje skupnih minimalnih socialnih standardov, dosledno obdavčitev multinacionalk in ambiciozno ter pravično prilagajanje in boj zoper podnebne spremembe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril, da so Socialni demokrati del napredne družine evropskih socialdemokratskih, progresivnih in socialističnih strank, ki je po dolgem obdobju prevlade konservativne politike pripravljena, da ponudi svoj koncept razvoja Evropske unije. Stranka gre tudi na evropske volitve z močno ekipo in programom, saj “naše obljube in naši kandidati niso naključne zgodbe, ustvarjene za vsake volitve posebej. Skozi uresničene obljube, ob trdem delu, s pomočjo jasnih vrednot in zvestobo tradiciji socialne demokracije, vedno znova dokazujemo, da smo edina politična sila, ki naredi, kar obljubi.” Pri tem je Židan omenil nekatere zaveze iz programa “Samozavestna Slovenija” na področju šolstva in znanosti, pravosodja in kulture, ki so do danes že uresničene: “Pri nas obljube niso nekaj, kar se daje v žaru volitev, ampak s čimer mislimo resno in kar tudi storimo.” Židan je dejal, da je Evropska unija “naša najboljša priložnost in da se moramo zanjo boriti.”

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD ter naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, je na volilni konvenciji dejala: “Mi smo izbira za napredek, za oživitev evropske ideje, smo izbira za boljšo Evropo. Tokratne evropske volitve so resnično prelomne. Ker želimo solidarno družbo z varnostjo za otroke in starostnike, želimo poštena plačila in poštene obdavčitve brez privilegijev. Želimo prostor brez meja. Hočemo Evropo, ki jo bodo ščitili socialni, zdravstveni, okoljski stebri, in ne ograje ali žice. Želimo družbo inovacij in znanja. Če ne bomo izbrali sami, bodo namesto nas izbrali drugi.” Nosilka liste SD je prepričana, da je tokrat pred volivci jasna izbira, ki jo zaostruje tudi vzpon populističnih in nacionalističnih sil: “S tem tvegamo razkol evropskih vrednot. Sem ponosna socialna demokratka in tudi v prihodnje se bom borila za strpno družbo s priložnostmi in možnostmi za vse.”

Na volilni konvenciji so sprejeli tudi manifest za evropske volitve, s katerim je stranka napovedala korenite spremembe, da Evropska unija postane “napredna, solidarna, pravična in trajnostna”. Osrednje sporočilo manifesta je odprava neenakosti in krepitev solidarnosti ter socialne varnosti v celotni uniji. Tako zagotavljajo vseevropski 35-urni delavnik, pošteno obdavčitev multinacionalk in ukrepe zoper davčne oaze, dvigovanje skupnih in minimalnih socialnih standardov, enotno evropsko pogodbo o zaposlitvi kot odgovor na naraščajoče prekarne oblike dela ter dosledno uveljavljanje enakosti med spoloma, med državami in na notranjem trgu, pa prepoved uvoza proizvodov, ki so produkt otroškega dela in izkoriščanja. Manifest sestavlja sicer več kot 80 ukrepov in usmeritev, ki predstavljajo socialdemokratski odgovor za prihodnost Slovenije, Evropske unije in sveta.

Manifest so ob Janu Škobertnetu, ki je vodil njegove priprave, na inovativen način s svojimi mislimi predstavili aktivisti Mladega foruma, Ženskega foruma in Foruma starejših. To predstavitev je zaključil Luka Pečar Pahor z besedami: “Problemi in izzivi, ki pestijo Slovenijo in Evropo, nas lahko povežejo v solidarnosti in volji, ali pa nas za vedno raztrgajo narazen. Socialni demokrati vedno izberemo prvo pot, zato se ne predamo nikdar in nikomur, dokler Evropa ne bo takšna, kot jo hočemo: dostojna za vse.”

Močno javno šolstvo za enake možnosti vseh

Socialni demokrati (SD) so danes s sprejemom deklaracije o javnem šolstvu izrazili (soglasno) podporo načinu uresničitve odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Z deklaracijo je poudarjeno, da je ključen razvojni cilj Slovenije kakovostna izobrazba vseh, hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu. Zato podpirajo rešitev, po kateri bo obvezni program osnovne šole enako financiran v vseh šolah, a se hkrati urejajo pogoji za ustanovitev zasebne šole, da se ohrani in nadgradi kakovostna, dostopna, neizključujoča in nazorsko nevtralna mreža javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Deklaracija se ozira v prihodnost, saj digitalizacija na pragu četrte industrijske revolucije uvaja drugačno naravo odnosov med ljudmi in spremenja družbene procese. Zato je ključno razvojno vprašanje, kako prihodnje generacije pripraviti na prihodnost. Dr. Jernej Pikalo je prepričan, da “lahko le družba z visoko kakovostnimi šolami za vse, ki bodo znale predvideti novosti in nove generacije pripraviti na spremembe, računa na to, da bodo tudi prihodnje generacije v novih razmerah živele kakovostna življenja v skladu z lastnimi predstavami in navdihom.”

Vsak starš ima nedvoumno, jasno in ustavno zagotovljeno pravico, da svojega otroka vpiše v osnovno šolo, za katero meni, da je za njegovega otroka najboljša. V ta namen Slovenija financiro mrežo kakovostnih javnih šol, ki so dostopne vsakomur. Država pa ima tudi dolžnost, da uredi pogoje za to, da lahko z zasebno pobudo nastajajo tudi zasebne šole.

Razhajanja pa so pri vprašanju, ali mora država te zasebne šole, ki jih sama ni ustanovila, tudi financirati. Evropsko sodišče za človekove pravice je v celi vrsti sodb od druge polovice sedemdesetih do danes konsistentno; to je, da mora država spoštovati pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim verskim in filozofskim prepričanjem, ni pa dolžna teh zasebnih šol tudi financirati. Slovenija je doslej s 85% financirala tudi zasebno šolstvo, ker je pripoznala pomen zasebnih šol pri uvajanju drugačnih pedagoških pristopov in širjenju idej za celoten šolski prostor. Pri tem ne obstaja evropska praksa, saj države ponekod financirajo zasebne osnovne šole deloma, v celoti ali sploh ne. Kot poudarja deklaracija, SD zasebnim šolam ne nasprotuje in jih vidi kot vsebinsko dopolnitev sistema javnih šol.

Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ki je tudi podpredsednik stranke, pravi, da “razumemo pravico staršev, da svojega otroka vpišejo v program po lastni  izbiri, a želimo obenem ohraniti mrežo kakovostnih javnih šol kot pogoj za napredek in razvoj Slovenije, da damo enake priložnosti vsaki posameznici in vsakemu posamezniku.”

Podpiramo rešitev, po kateri bo obvezni program osnovne šole enako financiran za vse šole, obenem zastavljamo celovitejšo vsebinsko spremembo, ki sledi prvotnemu cilju, ki bi ga morali zasledovati vsi, ne glede na politično prepričanje: ohranjanje in nadgradnja kakovostne, vsem dostopne, neizključujoče in nazorsko nevtralne mreže javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Veljati je začela novela ZKP: onemogočanje zlorab in večja zaščita žrtev

Novela Zakona o kazenskem postopku prinaša učinkovitejši pregon bančnega, kibernetskega in organiziranega kriminala. Onemogoča zlorabe postopka in v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o žrtvah kaznivih dejanj.

Implementacija evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj je bistvena novost, ki spreminja položaj in varnost oškodovancev v vseh fazah. Skladno z njo bodo organi pregona morali po novem izdelati oceno individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Novela omogoča tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bi bilo treba ponavljati pričanj. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pravi, da so zakon uskladili z vsemi deležniki, predvsem s sodno oblastjo, tožilstvom in policijo, in vanjo vgradili rešitve, ki so usklajene s stroko.

Novi Zakon o kazenskem postopku omogoča bolj učinkovit pregon bančnega, kibernetskega in organiziranega kriminala. Sodiščem omogoča učinkovitejše delo brez zavlačevanj in možnost preverjanja opravičil, s pomočjo katerih so udeleženci kazenskega postopka pogosto zlorabljali postopek za zavlačevanje in posledično izmikanje roki pravice. Novela ZKP tako natančneje določa pogoje za preiskave odvetniških pisarn, omogoča preiskavo stanovanja ob nedosegljivosti imetnika, če jo vodi preiskovalni sodnik, ter ukinja obvezno branje listin na glavnih obravnavah.

Zakon je soglasno podprl tudi Državni svet, v kazenske postopke vključuje tudi žrtve in njihove sorodnike. Ljudi in njihove stiske postavlja v središče procesov, katerih namen je ne le doseči pravico, ampak tudi in predvsem žrtvam pomagati zaživeti znova.

“Ustava nam govori, da je Slovenija pravna država in s to novelo smo naredili pomemben korak k temu, da bodo to čutili tudi državljanke in državljani, ne le na papirju, ampak tudi v realnosti,” je ob tem povedala podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Prednosti, ki jih med drugim prinaša novela Zakona o kazenskem postopku:

  • uveljavlja bolj učinkovit model sojenja, hitrejši in bolj učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj
  • v središče postavlja zaščito žrtve ter hkrati omogoča pošteno in pravično sojenje storilcem
  • preprečuje zlorabo “zdravniških opravičil”, postopkovnih manevrov za zavlačevanje
  • uveljavlja najvišje standarde varovanja človekovih pravic (ne pa njihovih zlorab) udeležencev kazenskih postopkov
  • omogoča nove prijeme za boj proti sodobnim oblikam organiziranega kriminala ter boj proti kibernetskemu kriminalu
  • omogoča organom pregona, da so pred in ne za storilci kaznivih dejanj.

Tanja Fajon:
Zdaj je čas za pomladitev in oživitev evropske ideje

Večina analitikov se strinja, da so tokratne evropske volitve resnično prelomne. Vsake volitve so pomembne, a tokrat se zdi, da je pred nami usodno razpotje. Sama vidim to dilemo zelo jasno: odločitev za konservativce, ki Evropsko unijo vodijo in obvladujejo več kot desetletje, obeta status quo, premalo odločno unijo, nesposobno akcije in ukrepanja pred nujnimi izzivi. Ta status quo vodi v nadaljevanje počasnega razpadanja povezave. Druga možnost: vzpon populističnih in suverenističnih sil utegne to razpadanje pospešiti, ker obljubljajo močnejše nacionalne države in rahljanje povezave, stil vladanja takšnih sil pa milo rečeno kaže jasne avtoritarne težnje. Tretja možnost je odločitev, da gremo naprej. Socialna demokracija, progresivna (napredna) sila, hoče v Evropi korenite spremembe, a vztraja na tem, da lahko skupaj bolje uresničimo jasne izzive pred nami.

V tem mandatu je naša poslanska skupina v Evropskem parlamentu začela pomemben projekt »Progressive Society«, znotraj katerega smo v sodelovanju z akademiki, civilno družbo, sindikati in z močno skupino socialdemokratskih voditeljev analizirali ključne izzive pred Evropo. Ta proces je pokazal, da so ekonomska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana in da se medsebojno poglabljajo. Okoljska neravnotežja se denimo kažejo v obliki povečanih migracij, posledično varnostnih tveganj, na drugi strani na poslabšanju zdravja ljudi, težavah socialnih sistemov in končno povečane politične nestabilnosti. Ekonomski model ne daje enakih koristi vsem ljudem v naši skupnosti, prekomerno izčrpava naravne vire in onesnažuje okolje, kar se spet preliva v povečanje vseh drugih tveganj. Zato je jasno, da moramo začeti probleme reševati povezano in odločno. Ni dovolj samo poskrbeti za gospodarski razvoj ali za učinkovit boj zoper podnebne spremembe. Ne. Potrebna je povezana akcija, da naslovimo vse oblike tveganj hkrati. Zato moramo spremeniti ekonomski sistem, ki temelji na izkoriščanju – človeka, skupnosti in okolja.

Moj prijatelj Udo Bullman, vodja Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), je v aprilu obiskal Slovenijo. Vsa ta tveganja je odlično povzel v stavku: »Nekaj je v temelju narobe z našo družbo.« Da, nekaj je močno narobe. Pred nami so jasni izzivi – od podnebnih sprememb do novih tipov varnostnih groženj, od socialnih negotovosti do globalnih neravnovesij, od vse večjega zapiranja držav v izolacionizem do vse večjega prepada med bogatimi in revnimi. A nekaj je povsem jasno: nobenega od teh izzivov ni mogoče rešiti tako, da ga rešujemo sami.

Zato potrebujemo Evropsko unijo. Rojena 9. maja, na dan Evrope, goreče verjamem v evropsko idejo. Sedaj, ko je resnično ogrožena, vidim resnično priložnost, da to idejo pomladimo in oživimo.

Brexit je pripeljal do tega, da ima Evropska unija danes večjo podporo med ljudmi kot kadarkoli prej. Podnebne spremembe motivirajo milijone posameznikov, družin in podjetij, da spremenijo svoj način življenja in dela na okoljsko in socialno vzdržne načine. Migracije krepijo zavest, da je potrebna odločna politična akcija, da se presežejo konflikti in varnostna tveganja po svetu. Soočanje z zadnjo veliko krizo je prineslo spoznanje, da ne smemo nikoli več bank reševati na ramenih ljudi, skupnosti in držav. Nestabilnosti v svetu jasno kličejo po prenovi multilateralne ureditve sveta, da je ne zamenja diktat velikih sil, ampak okrepljeno sodelovanje držav in svetovnih regij.

Evropska unija predstavlja 74 let miru v Evropi. To je najdaljše obdobje miru v zgodovini kontinenta. Že zato je zame največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini. Ta mir se zdi danes preveč samoumeven. Tako samoumeven, da nanj ne gledamo več kot na najvišjo vrednoto, ki smo jo dolžni čuvati z vsemi odločitvami in sredstvi. Mir je vse.

Pred štiridesetimi leti, leta 1979, je na evropskih volitvah sodelovalo 62 % volilnih upravičencev. Pred petimi leti se je volitev v Evropski parlament udeležilo le 42 % Evropejcev, v Sloveniji pa komaj slaba četrtina volivcev.

Tokrat mora biti drugače. Ob prelomnih odločitvah ni mogoče sedeti doma, kot da se nas ne tičejo. Danes ne odločamo le o tem, v kakšni Evropi želimo živeti. S svojo izbiro odločilno vplivamo tudi na to, ali si Evropske unije sploh želimo. Ker je jasno, da je potrebna sprememb, da jutri obstane kot varna, napredna, demokratična in trajnostna povezava, sposobna reševati izzive pred našimi ljudmi, skupnostjo, državami in svetom.

Prazniki pred nami so spomin na to, kako smo se kot delavci in kot narod v svoji zgodovini organizirali, da dosežemo velike spremembe. To so socialdemokratski prazniki, ker je v teh dneh povezano vse, kar smo in v kar verjamemo. Zato vas prosim, da med temi prazniki razmislite o dilemah pred vsemi nami. Verjamem, da se moramo organizirati in tako kot že tolikokrat v človeški zgodovini pokazati, da hočemo naprej.

Naprej!

Tanja Fajon je podpredsednica SD in evropska poslanka. V Evropskem parlamentu je podpredsednica naprednega zavezništva socialistov in demokratov, druge največje politične skupine.

Požar v Notre Dame zaznamoval srečanje kulturnih ministrov o kulturni dediščini

V okviru romunskega predsedovanja Svetu Evropske unije poteka v Bukarešti dvodnevno neuradno srečanje ministrov za kulturo, ki se ga udeležuje Petra Culetto, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo. Srečanje, posvečeno kulturni dediščini, je zaznamoval požar pariške katedrale Notre Dame. Kot poudarjajo tudi na Ministrstvu za kulturo, katedrala Notre Dame simbolizira skupne evropske ideale, vrednote in zgodovino ter je dediščina vsega človeštva, vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine.

Prav evropska kulturna dediščina je ena izmed osrednjih tem delovnih sej v Bukarešti. Namen srečanja je ustvarjanje novih priložnosti na področju kulture in krepitev zapuščine in dinamike, ki jo je ustvarilo Evropsko leto kulturne dediščine 2018.

Slovensko delegacijo vodi državna sekretarka mag. Petra Culetto, ki je v razpravo o učinkih lanskega evropskega leta kulturne dediščine izpostavila nacionalne specifike in rezultate, predvsem pa potrebe, ki jih ima država pri varovanju obsežne zbirke kulturne dediščine: “Mladi so odkrivali povezave med kulturno dediščino in trajnostnim razvojem, gostili smo srečanje strokovnjakov za nesnovno dediščino jugovzhodne Evrope. Zelo uspešen je bil hackathon Kulturna pustolovščina na dlani, kulturno dediščino in turizem smo povezali s kreativno mlado generacijo in promotorji iz gospodarstva.”

Petra Culetto, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, in Bojan Kurež, generalni sekretar ministrstva

Sicer pa na ministrstvu prav zdaj zaključujejo z medresorskim usklajevanjem novega Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, s katerim se med drugim za ohranjanje najbolj ogrožene kulturne dedišine zagotavljajo dodatna sredstva. V medresorskem usklajevanju je tudi strategija kulturne dediščine, ki bo predstavljala celostne usmeritve države za varovanje in ohranjanje naše bogate kulturne dediščine.

Ministrstvo za kulturo v tem programskem obdobju kohezijske politike uresničuje tri dragocene projekte obnove kulturne dedišine, in sicer Auerspergovo železarno na Dvoru, grad Borl ter del prostorov v gradu Štanjel, pomemben projekt kulturne dedišine pa predstavlja tudi raziskovanje biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju.

Pikalo: Poziv za skupno implementacijo Jamstva za ranljive otroke

Minister za izobraževanje, znanost in šport iz vrst Socialnih demokratov dr. Jernej Pikalo je naslovil pismo na ministrice in ministre iz stranke Evropskih socialistov in demokratov, v katerem jih je pozval, da obudijo neformalna ministrska srečanja znotraj socialdemokratske družine ter se sestanejo na temo pobude S&D za nadaljnjo implementacijo Jamstva za ranljive otroke.

”Prizadeval si bom, da bo Slovenija aktivno podprla udejanjanje ideje o EU Jamstvu za ranljive otroke in da bo slovenski izobraževalni sistem s strani držav članic prepoznan kot tisti, ki lahko ponudi primere dobrih praks, ne le z enim najboljših sistemov predšolske vzgoje, temveč tudi s številnimi podpornimi mehanizmi v vzgoji in izobraževanju, ki zmanjšujejo vpliv šibkejšega socialno-ekonomskega ozadja otrok,” je poudaril minister dr. Pikalo.

Pismo, ki ga je naslovil na vse ministrice in ministre stranke PES (Party of European Socialists):