Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Komentar dr. Milana Brgleza: Kultura dialoga ali (ne)strpnost?

Po 2. seji Konference Socialnih demokratov z naslovom »Dvig kulture dialoga«, ki je potekala minuli ponedeljek in sprejela naš izhodiščni politični dokument »Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo«, je bilo več kritične pozornosti posvečene udeležencem izhodiščne razprave in njihovim stališčem kot samemu dokumentu. Zato ga velja znova izpostaviti, saj se v njem (a ne le v naslovu) skrivajo odgovori na številne dileme, ki so povezane z našim pogledom na svobodo izražanja in njene zlorabe.

V dokumentu, ki ga najdete ob koncu komentarja, smo zapisali, da je »dolžnost Socialnih demokratov /…/, da v času, ko se svoboda izražanja v Evropi in v Sloveniji zlorablja tudi za doseganje političnih ciljev (in edini namen govorcev postaja širjenje sovražno nastrojene komunikacije), s sredstvi, ki so nam na voljo v demokratični družbi, konsistentno opozarjamo na te zlorabe in javno reagiramo na vsebino sovražno nastrojene komunikacije ter v zvezi z aktualnimi dilemami glede svobode izražanja ter nivoja javne komunikacije odpiramo etična, družbena in pravna vprašanja.« Seveda iz takšnega izhodišča ni mogoče izpeljati nobene očitane strpnosti do nestrpnosti.

Obenem pa velja še vedno vztrajati, da se je proti »sovražnemu govoru« (izraz, ki ga bo, če ga že ni, preveč lahkotna – preozka ali preširoka – raba pomensko toliko izvotlila, da postaja neuporaben), katerega prepoveduje 63. člen naše Ustave, in drugim oblikam zlorabe svobode izražanja, ki jo neabsolutno varuje 39. člen naše Ustave, treba boriti z nenasilno javno komunikacijo in konfrontacijo ali z neposrednim soočanjem v javnem prostoru.

Toda očitno bo za dvigovanje demokratične ali politične kulture dialoga najprej potrebno začeti pri sebi in svojih. Ta korak je nujen, a ne zadosten, za pozitivne spremembe v demokratični družbi in našemu stremenju k bolj demokratični skupnosti. Napadati zgolj drugo stran je namreč zagotovilo ohranjanja in poslabševanja obstoječega stanja.

Ali kot smo zapisali: »Ta dolžnost izhaja iz naše odgovornosti zaščititi in krepiti demokratično in vključujočo družbo, v kateri je družbeno vezivo med posamezniki in skupinami ljudi ter predpogoj za družbeno solidarnost pluralizem razumsko oblikovanih ter svobodno in odgovorno izraženih stališč in mnenj.« Velja tudi, da »naš cilj ni in nikoli ne sme biti omejevanje svobode izražanja, ki je bila ljudem tudi na našem prostoru in s strani različnih oblasti zgodovinsko večkrat kratena.«

Namesto tega želimo »z lastnim vzgledom v javni komunikaciji ter s premišljeno in sorazmerno uporabljenimi demokratičnimi sredstvi zavarovati svobodo izražanja pred njenimi zlorabami, še preden je prestopljena meja nastanka neposredne nevarnosti zla. V slovenskem pravnem redu to mejo zaznamuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki predstavlja ne le kaznivo, ampak tudi očitno protiustavno obliko zlorabo svobode govora in izražanja.«

In še kako se zavedamo dejstva, da imata »tovrstni govor in izražanje /…/ za namen in za posledico ponižanje ter dejansko razčlovečenje tistih, proti komur sta usmerjena – tipično gre za manjšine ali ranljive skupine ljudi.« Torej za nas, ne glede na stališča ali mnenja sogovornikov, ni nobene dileme o razumevanju povezanosti besed in ravnanj. Tako družbeno-strukturnem so-omogočanju in zamejevanju kot reproduciranju skozi govorna dejanja.

Zato je tudi jasno, na kaj prisegamo v naslovni dilemi. Zavzemamo se za kulturo dialoga, ker nestrpnost ne pride v poštev!

Hkrati pa lahko le z dvigom kulture dialoga presežemo omejitve strpnosti, da ta ne prerase v arogantno nespoštovanje ali dopuščanje nespoštovanja. Toda dialog, če naj bo smiseln, mora ostati odprt do drugega, ki se razlikuje od nas. Brez prisile je skupna odgovornost, možnost in priložnost.

dr. Milan Brglez je predsednik Konference Socialnih demokratov in poslanec Državnega zbora RS

Konferenca SD – Dvig kulture dialoga – dokument 10-12-2018

Konferenca SD za dvig kulture dialoga in za odločno reakcijo na pojave sovražnega govora

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so v ponedeljek, 10. decembra, v Ljubljani sprejeli dokument “Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo”, s katerim v SD naslavljamo javnost ob vse večjih pojavih sovražnega govora in nestrpnosti v družbi.

V uvodnem delu razprave, ki je potekala pred zasedanjem najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, so poleg predsednika Konference dr. Milana Brgleza sodelovali še evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, pravnica dr. Nina Peršak, ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič, minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo in univerzitetni profesor ter nekdanji minister v Vladi RS dr. Žiga Turk.

Nujna je odločna družbena reakcija na pojave sovražnega govora, so se strinjali sogovorniki na posvetu, niso pa si bili povsem enoti o morebitni potrebi po spremembi zakonodaje, ki bi podrobneje naslavljal tovrstne pojave.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je opomnila, da univerzalne definicije sovražnega govora nimamo, je pa omenjen v nekaterih pravno nezavezujočih mednarodnih dokumentih. Sama je ocenila, da je svoboda govora omejena s človekovim dostojanstvom ter s predpisi na področju javnega reda in miru.

Po njenih besedah se tako v strokovnih kot v laičnih krogih že pojavljajo polemike o potrebi po spremembi kazenskega zakonika, ki bi naslavljal tudi vprašanje sovražnega govora. Kot je poudarila, pa gre za skrajno sredstvo. “Verjetno sovražnega govora ne bomo odpravili z ognjem in mečem, ampak z dvigom kulture dialoga,” je povedala ministrica Katič, a opozorila, da je treba na pojave sovražnega govora odločno reagirati.

Da je potrebna jasna družbena reakcija na takšne pojave, se je strinjala evropska poslanka Tanja Fajon. Sama mnogokrat pogreša jasno obsodbo sovražnega govora tudi s strani politikov in drugih javnih oseb. Svoboda govora je temeljna pravica, a za vsako temeljno pravico so tudi dolžnosti, je opozorila in dodala, da je v Sloveniji sovražni govor močno eskaliral.

Vprašanje sovražnega govora je pomembno tudi zato, ker z govornimi dejanji sooblikujemo prostor, je dejal minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Sam meni, da je sovražni govor omejen z vrhovnimi moralnimi postulati, ki jih pri nas opredeljuje ustava. Se pa zaveda, da je politično nepopularno svobodo govora na kakršen koli način omejevati.

Pikalov predhodnik na ministrskem položaju dr. Žiga Turk pa se je strinjal, da z govornimi dejanji sooblikujemo prostor. Po drugi strani pa tudi drži, da besede ne ubijajo. “Kar te ne ubije, pa te naredi močnejšega,” je poudaril. Sam ocenjuje, da je zakonska ureditev v Sloveniji ustrezna in da svobode govora ni preveč.

Sprejet dokument si lahko preberete v nadaljevanju:

Dokument SD – Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo – Za demokratično in vključujočo družbo

Poslanica predsednika Židana ob dnevu človekovih pravic in 70. obletnici sprejema splošne deklaracije človekovih pravic

“Spoštovane državljanke, spoštovani državljani.

10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Človekove pravice nas opominjajo, da razmišljamo o sebi, o življenju in tem, kako ravnamo drug z drugim. Še posebej z bolj ranljivimi, kakor so otroci, ženske, invalidi in pripadniki manjšin. Izvirajo iz ljudi, pripadajo ljudem in so moč ljudi.

Človeška zgodovina je prepolna tragičnih dogodkov, ko so bile razlike uporabljene kot vzvod, da se človeka postavi proti človeku, skupnost proti skupnosti, narod proti drugemu narodu. Ko se ljudje med seboj delimo, se odpre širok prostor, kjer se izvršijo tudi dejanja, ki so nevredna imena človeka.

Naši evropski celini in našemu spominu so blizu vojne in zločini zoper milijone ljudi, ki so zgodaj vrgli temno senco na dvajseto stoletje. Spominjati se ni vedno lahko. Vendar so spomini o nesmiselnosti trpljenja vseh vojn neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju krhkosti in dragocenosti miru.

K sreči je tako, da ima temna tudi nasprotno, svetlo stran. Vesti in vizionarstvu nekaterih posameznikov in svetovnih voditeljev pred 70 leti se moramo zahvaliti, da se je po dveh uničujočih vojnah človeško dostojanstvo dvignilo ter postalo temelj mednarodnega miru, svobode in pravičnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je bila v Združenih narodih razglašena 10. decembra 1948, je vsakemu človeku zgolj na podlagi njegove človečnosti priznala enake in neodtujljive pravice. Presegla je delitve in na najvišje mesto postavila posameznika in njegovo blaginjo.

Obeležitev sedemdesetletnice sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic je prelomen trenutek. Ne le zaradi visoke obletnice, ki jo je deklaracija doživela kot živ in po svoji vsebini še vedno aktualen dokument. Trenutek je prelomen, ker danes človekove pravice niti v državah, ki v mednarodni skupnosti veljajo za njihove temeljne zagovornice, niso za vse uresničene.

Na okoliščine sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, njen duh in temeljne cilje, moramo posebej opominjati v času, ko v vseh delih sveta, tudi v naši neposredni soseščini, zalet dobivajo gibanja ter politične opcije, ki poudarjajo razlike in ustvarjajo nevarne delitve med ljudmi.

Trenutek je prelomen, ker jim ni tuje zasmehovanje vrednot enakosti, solidarnosti, vladavine prava in pravičnosti. Niti jim ni tuje potvarjanje zgodovinskih dejstev in zanikanj zločinov, ki so bili zagrešeni v imenu idej in ideologij, pri katerih se napajajo. Čeprav Evropa že več kot sedem desetletij velja za celino miru, varnosti in blaginje, vse našteto slabi dejansko moč človekovih pravic in nas dela manj svobodne.

Svoboda ni nekaj samoumevnega, stalnega in danega. Ni absolutna, niti dokončna. Predstavlja veliko odgovornost, da se borimo proti vsemu in vsakemu, ki bi izvajal nasilje ali ustrahovanje nad temeljnimi svoboščinami.

Od vseh nas, dragi državljanke in dragi državljani, je odvisno varovanje in spoštovanje človekovih pravic. Naših majhnih, a pogumnih korakov. »V majhnih krajih, blizu doma – tako bližnjih in tako majhnih, da se jih ne vidi na nobenem zemljevidu sveta. To so kraji kjer vsak moški, ženska in otrok iščejo enakost pravičnosti, enake priložnosti, enako dostojanstvo brez diskriminacije. Če te pravice niso pomembne tam, niso pomembne nikjer.« S temi besedami je Splošno deklaracija človekovih pravic pozdravila borka Eleanor Roosevelt. Želim si, da njen duh ostaja z nami tudi danes.

Spoštovani,

iskrene čestitke in vse dobro ob svetovnem dnevu človekovih pravic.”

mag. Dejan Židan

predsednik SD in Državnega zbora

Židan: Socialna demokracija se ponovno vztrajno krepi v mestih

Predsednik SD Dejan Židan je zadovoljen, da se Socialna demokracija znova vztrajno vrača v mesta. “Če smo pred volitvami 2014 imeli samo enega župana v mestnih občinah, imamo zdaj županjo in župane v štirih, pa tudi v Slovenj Gradcu je zmagal kandidat, ki smo ga podprli v SD,” je ob zmagoslavni županji Nuški Gajšek na Ptuju poudaril Židan.

“Takšen trend želimo v SD uveljavljati tudi vnaprej. Kandidati SD so se držali usmeritve, da so v političnem dialogu spoštljivi ter uporabljajo argumente in ne žalijo protikandidatov ter ne uporabljajo neresnic, na ta način pa dvigujejo tudi kulturo političnega dialoga v Sloveniji,” je ob rezultatih drugega županskega kroga povedal predsednik SD ter dodal, da smo Socialni demokrati na letošnjih lokalnih volitvah prejeli številčnejše zaupanje ljudi kot pred štiri leti.

“V celoti smo povečali število občinskih svetnic in svetnikov, tudi tam, kjer smo žal izgubili župana, a bomo Socialni demokrati še vedno močno prisotni in tudi tvorno sodelovali pri prihodnjem razvoju občin,” je dodal predsednik SD. 

“Dober rezultat na lokalni ravni je za nas Socialne demokrate še ena potrditev več, da se še naprej vztrajno vzpenjamo tudi na državni ravni kot celoti, zato imamo že zdaj tudi zelo ambiciozne načrte za evropske volitve, ki bodo maja 2019,” je napovedal Židan in se ob tem zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali stranki ter kandidatom SD na letošnjih lokalnih volitvah.

V drugem krogu županskih volitev sta bila v mestnih občinah izvoljena Nuška Gajšek na Ptuju in Matjaž Rakovec v Kranju, prav tako je v Slovenskih Konjicah kot skupni kandidat SD, DeSUS in SMC zmagal Darko Ratajc ter v Slovenj Gradcu Tilen Klugler s podporo Socialnih demokratov.

Komentar Tanje Fajon: Schengenski sistem moramo nujno ohraniti!

Poslanski kolegi so v četrtek, 29. novembra, v Evropskem parlamentu podprli moje poročilo s predlogi sprememb schengenskih pravil: nadzor na notranjih mejah bo za predvidljive dogodke po novem omejen na dva meseca namesto sedanjih šest, celotna omejitev pa največ leto dni namesto sedanjih dveh.

Države bodo morale za podaljšanje nadzora na več kot dva meseca predložiti podrobno oceno tveganj s pojasnili, pri čemer bodo sodelovale tudi sosednje države, ki bi jih nadzor na notranjih mejah prizadel. Za podaljšanje nadzora nad šest mesecev pa bo treba pridobiti mnenje Evropske komisije in odobritev Sveta EU. To je – če ga bodo države članice v nadaljnjih pogajanjih seveda podprle – pomemben korak k ponovni vzpostavitvi razumne Evrope.

Schengenski sporazum in Schengenski informacijski sistem (pogovorno schengen), na podlagi katerega bi lahko Evropejci brez nadzora potovali preko notranjih meja 26 evropskih držav, je bil nedvomno eden najotipljivejših dosežkov Evropske unije, na katerega smo bili Evropejci lahko več kot upravičeno ponosni.

Predstavljal je svobodo, mir in medsebojno zaupanje. Govorim v pretekliku, saj so vlade od leta 2015 dalje ravno iz simbola evropejstva naredile grešnega kozla za napake varnostne politike in slabosti v skupnem evropskem azilnem sistemu: šest držav – Avstrija, Nemčija, Danska, Francija, Švedska in Norveška – danes popolnoma neupravičeno in neskladno z veljavnim pravnim redom izvaja notranje nadzore meja.

S tem poleg dolgih vrst povzročajo nezaslišano veliko škodo, saj ocene kažejo, da nadzor nad notranjimi mejami stane dve milijardi evrov letno! Za lažjo predstavo, podobno vsoto je EU namenila kot zagonska sredstva za mala in srednja podjetja za obdobje 2014 – 2020 ali za program Erasmus + za leto 2018. Po samovoljnem podaljševanju tega nadzora, ki ga ves ta čas neupravičeno tolerira tudi Evropska komisija, so se začeli pojavljati pritiski za uzakonitev še daljših nadzornih rokov, ki bi ponovno predstavljali popolnoma nepotreben in neproporcionalen ukrep.

EU je namreč v zadnjih dveh letih, tudi na mojo oz. pobudo skupine S&D, že sprejela vrsto ukrepov, ki bi s pravilnim izvajanjem lahko zagotovila večjo varnost zunanjih meja ter bolj učinkovito delovanje schengenskega območja brez notranjih meja, med drugim sistematično preverjanje vseh ljudi, ki vstopajo v EU, vključno z državljani EU, nov sistem za registracijo vstopov in izstopov iz EU za državljane tretjih držav, okrepljen nadzor zunanjih meja EU z evropsko agencijo za meje in več pristojnosti za Europol.

Žal so pravila nejasna in dopuščajo dvoumne interpretacije, celo zlorabo, kar je nedopustno, zato sem tokrat še toliko bolj vztrajno zagovarjala uvedbo takih ukrepov in varovalk, ki zmanjšujejo možnost ogrožanja integritete ali celo prihodnosti schengenskega prostora. Če namreč izgubimo schengenski prostor, izgubimo eno temeljnih pridobitev za svoje državljane.

Prost pretok gibanja je eden od najotipljivejših in najpomembnejših dosežkov evropskega povezovanja. Brez njega pa tudi Evropska unija nima svetle prihodnosti.

Tega se žal očitno ne zavedajo nekateri desničarski konservativci, tudi slovenski, ki so se – prav pod pretvezo ohranjanja prostora brez meja – zavzemali za možnost izvajanja nadzora na notranjih mejah brez omejitve. In še več, ti isti poslanci istočasno podpirajo vključitev Bolgarije in Romunije v »odprto« schengensko območje. V prevodu bi to pomenilo, da novim gostom ponujajo udobno bivanje v hiši, v kateri pa se vrata med sobami naključno, samovoljno in za nedoločen čas zaklepajo.

Podoben cinizem so desničarski propagandisti pokazali tudi s tem, da so poročilo o temi, pri kateri ves čas sami intenzivno sodelujejo, saj se o njej v Evropskem parlamentu pogajamo že drugo leto, označili kot »kampanjo S&D pred evropskimi volitvami«. Žalostno, da zavajanje državljanov postaja njihova edina predvolilna točka.

Tanja Fajon, podpredsednica SD/S&D in evropska poslanka

Pred nedeljskim 2. krogom županskih volitev pozivamo volivke in volivce k udeležbi ter podpori kandidatom SD

Socialni demokrati pred nedeljskim glasovanjem v občinah, kjer bo potekal drugi krog županskih volitev, volivke in volivce pozivamo k udeležbi na volitvah, da s tem aktivno sodelujejo pri izboru ljudi, ki bodo v prihodnje vodili njihove občine.

Podpora županskim kandidatom Socialnih demokratov pomeni glas za takšno lokalno skupnost, kjer bo poskrbljeno tudi za tiste, ki jim je težje, hkrati pa za takšne občine, kjer se dobro živi ter se dviguje kvaliteta življenja vseh občank in občanov. Naše županske kandidatke in kandidati želijo pokazati, da našim obljubam sledijo dejanja, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo pravo energijo ter znanje za uspešno vodenje občin.

Izkušnje kažejo, da Socialni demokrati znamo in zmoremo uspešno voditi občine, da imamo prave ideje, ki jih tudi izpeljemo, zato lahko državljanke in državljani kandidatom iz vrst SD zaupajo prihodnost lokalnega razvoja.

Naše kandidatke in kandidati si želijo izpeljali projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo Socialni demokrati voditi razvoj Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse.

V drugi krog se je uvrstilo še osem kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), skupni kandidat v občini Slovenske Konjice ter osem s podporo Socialnih demokratov.

Spoštovane volivke in spoštovani volivci, želimo si, da jih v nedeljo, 2. decembra, z udeležbo na volitvah močno podprete tudi sami.

Županski kandidati in kandidatke SD, skupni kandidat in kandidati s podporo SD v drugem krogu:

Nuška Gajšek – Mestna občina Ptuj

Matjaž Rakovec – Mestna občina Kranj

Branimir Strojanšek – Občina Braslovče

Tomaž Tom Mencinger – Občina Jesenice

Dejan Karba – Občina Ljutomer

Joško Manfreda – Občina Lovrenc na Pohorju

Martin Rebolj – Občina Moravče

Emil Šmid – Občina Radenci

***

Darko Ratajc – Občina Slovenske Konjice – skupni kandidat SD, SMC in DeSUS

***

Miranda Groff Ferjančič – Občina Idrija – s podporo SD

Tilen Klugler – Mestna občina Slovenj Gradec – s podporo SD

Metod Marčun – Občina Domžale – s podporo SD

Jani Medvešek – Občina Hrastnik – s podporo SD

Peter Gabrovšek – Občina Vrhnika – s podporo SD

Jože Muhič – Občina Dolenjske Toplice – s podporo SD

Stanislav Kovačič – Občina Poljčane – s podporo SD

David Stupica – Občina Šmarje pri Jelšah – s podporo SD

***

Aleš Bržan – Mestna občina Koper – s podporo SD v 2. krogu

Saša Arsenovič – Mestna občina Maribor – s podporo SD v 2. krogu

Tarik Žigon – Občina Renče – Vogrsko – s podporo SD v 2. krogu

Urška Repolusk – Občina Ruše – s podporo SD v 2. krogu

Minister Pikalo se je v intervjuju za STA zavzel za večjo podporo slovenskemu športu

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je med najpomembnejšimi zadolžitvami s področja športa izpostavil z državo povezane napredke pri financiranju slovenskega športa tako na področju infrastrukture, vrhunskega športa in rekreacije, “saj aktivni življenjski slog tudi razbremeni zdravstveno blagajno”.

“V prejšnjem mandatu je bil sprejet zakon o športu in kar se krovne zakonodaje tiče, je vse pripravljeno in urejeno. Zdaj nas čakajo delo na podzakonskih aktih, recimo razni razvidi, vzpostavitev informacijskega sistema, da bomo imeli pregled, kaj financira država, občine in kaj Fundacija za Šport (FŠO). To je sistemska raven, manj sistemska pa, denimo, poenotenje barv slovenskih reprezentanc, kar imamo tudi zapisano v koalicijski pogodbi,” je v pogovoru z novinarjem Jožetom Zidarjem za STA dejal minister Jernej Pikalo, ki prihaja iz vrst SD.

Za v. d. generalne direktorice Direktorata za šport na ministrstvu je povabil Poljanko Pavletič Samardžija, ki je na ta položaj prišla iz Olimpijskega komiteja Slovenje, pred tem pa je bila že na ministrstvu. Pikalo je dejal, da je že, ko je bil prvič minister, delo opravljala dobro, zato jo je povabil k sodelovanju, ki bo terjalo tudi veliko medresorskega usklajevanja.

Minister bo skušal povečati število zaposlenih športnikov in trenerjev v javni upravi, v policiji, vojski … “Trenutno jih je 115, še iz leta 2013 se številka ni posebej povečala. V nacionalnem programu je zapisano, da naj bi to število do leta 2023 naraslo na 150. To terja tenkočutno usklajevanje z ministrstvi, ki jih zaposlujejo. V tej smeri bi pomagalo, če bi se z ministrstvom za javno upravo uskladili glede sistemizacije delovnih mest športnega trenerja in športnika.”

Na ministrstvu bodo tudi skušali najti boljše rešitve za zdravstveno varstvo športnikov, preventivne in kurativne preglede. Minister je izpostavil, da je največ težav po izstopu športnika iz izobraževalnega procesa, prej je za to dokaj dobro poskrbljeno.

“Na ministrstvu za zdravje je treba razpisati dodatne koncesije, teh ni dovolj niti za preventivne preglede športnikov. Še večji ‘zalogaj’ so rekreativci. Ti z zdravim načinom življenja in redno vadbo krepijo zdravje in so manjši uporabniki zdravstvenega sistema in bilo bi prav, da so za to deležni preventivnih zdravstvenih pregledov.”

Pikalo se bo tudi zavzemal za paket davčnih spodbud za pomoč športu, tako pri dvigu možnih donacij posameznika pri dohodnini kot na drugi strani pri bolj stimulativni obdavčitvi podjetij, ki vlagajo v šport, o čemer pa se z ministrstvom za finance še niso pogovarjali.

O zakonu, ki je uvedel dodatno obdavčitev iger na srečo, kar je tudi posledično zmanjšalo koncesijske dajatve od iger na srečo, s katerimi se napaja eden od največjih sofinancerjev športa, FŠO, pa je dejal: “Res je bil sprejet v času gospodarske krize, vendar se po eni strani trdi, da ni bil sprejet kot interventni zakon, ampak kot del splošne davčne zakonodaje.”

Minister Pikalo ocenjuje, da je treba pri koncesijskih dajatvah iz iger na srečo gledati širše. “To področje bo treba urediti. Posamezne evropske države so našle različne rešitve, enotnega modela ni, je pa dejstvo, da pri nas mimo vsakega nadzora in predvsem neobdavčeno odhaja precej denarja v tuje spletne stavnice, ki imajo privlačna stavna razmerja in zanimive igre. A ne plačujejo koncesnin pri nas, da bi se lahko del denarja stekal v šport in ga bogatil.”

Pred časom je bilo pri nas veliko polemik glede delitve javnih sredstev med ekipne in individualne športe, prvi so menili, da v korist slednjih. Pikalo je zatrdil, da se v ta razmerja ne bo vtikal, saj je za to strokovno dilemo pristojen strokovni svet vlade za šport.

Ocenil je, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega pri vlaganju v športno infrastrukturo, “manjka še nekaj športnih bazenov, denimo v Prekmurju, kakšna hokejska dvorana, opremljen poligon za trening in tekme smučanja. Nadaljnja vlaganja so potrebna tudi zaradi energetskih sanacij ter vzdrževanja in upravljanja, “vendar je treba najti ravnotežje med temi vlaganji in sredstvi za izvajanje programov”.

Po mnenju Pikala je z bolonjsko reformo športna vzgoja povečini izginila s fakultet in je treba podobno kot o zakonu o šolstvu tudi v zakon o visokem šolstvu spet vpeljati športno vzgojo tudi zato, “ker je to zadnje okno v izobraževalnem procesu, ki še lahko zagotovi javna sredstva za vključitev mladih ljudi v bolj zdrav življenjski slog do same starosti”.

Po njegovih besedah v Sloveniji ni najbolje in tudi ne najslabše, kar se evropskih razmer tiče pri trendu zniževanja telesne sposobnosti mladine in otrok, kar kažejo tudi testiranja pri športno-vzgojnem kartonu. “Ta je izjemna dediščina zadnjih desetletij, kar je pozdravila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, saj imamo natančne podatke, od podatkov o telesnem fitnesu vsakega posameznika, pa do generacijskih trendov gibalne učinkovitosti in telesne zmogljivosti po spolu, starosti, regiji … Že ko sem bil prvič minister, pristojen za šport, smo uvajali dodatne ure športne vzgoje v okolja, kjer so bili problemi največji, tudi na pet ur tedensko. Za sistemsko rešitev na državni ravni pa je treba povečati število ur gibanja nasploh.

Pri denarnih nagradah za športne dosežke ga bodo vodili že sprejeti ali popravljeni pravilniki. “Imam pa kot minister vedno možnost, da v primeru res velikih presežkov v mednarodnem merilu predlagam dodatne nagrade. Pomembno je tudi, da nagrade dobijo športniki takoj, ne da nanje čakajo.”

Tudi pri Bloudkovih nagradah, najvišjih državnih za šport, bo skušal čim bolj zvišati denarne nagrade, da bi bile primerljive z ostalimi državnimi nagradami, prav tako pa bo s sodelavci skušal narediti nadaljnje korake za “polno delujoč muzej športa, da bodo obiskovalci, domači in tuji, videli izjemno bogato dediščino slovenskega športa”.

Nemški Spiegel o piranskem županu Bossmanu in dediščini “slovenskega Obame”

Nemški tednik Der Spiegel je objavil intervju z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom, v katerem spominja, da je ta prvi temnopolti župan v Sloveniji postal mednarodno znan kot “slovenski Obama”. Časnik so med drugim zanimali Bossmanovi pogledi na begunsko krizo in desnih silah, sam pa je razkril možnost kandidature na evropskih volitvah.

Bossman, ki po osmih letih na županskem stolčku letos ni več kandidiral za položaj, je za Spiegel v luči begunske krize povedal, da imata tako Evropa kot Slovenija krizo identitete, zaradi česar je Neevropejcem težko doseči karkoli. “Pred desetimi leti sem lahko postal župan, tudi pred petimi. Danes bi bilo to zelo težko,” je dejal Bossman.

Begunska kriza je po njegovih besedah za Evropo pomenila temeljno spremembo, ki je prinesla veliko popularnost desnim in skrajnim strankam. “Dotok tako velikega števila ljudi in strah pred terorističnimi napadi in skrb za lastno varnost sta šla v prid desnim in ti so ta strah izkoristili.”

Na vprašanje, ali še verjame v evropsko rešitev begunskega vprašanja, je Bossman odgovoril, da ne verjame v postavljanje ograj in zidov. “Najti moramo poti, po katerih bodo lahko migranti prihajali zakonito. Ena sama država temu izzivu ne bo kos. Vem, kako kritične so države, kot je Poljska. A Poljska trenutno sprejema begunce iz Ukrajine. To jim trenutno uspeva, a morda bodo kmalu potrebovali solidarnost drugih držav.”

Na vprašanje, kako težko se mu je bilo samemu integrirati, ko je leta 1977 iz Gane prispel v Slovenijo, je Bossman dejal, da se je najprej naučil jezika in nato študiral medicino. “Ko sem v 80. letih začel delati, je v Sloveniji vladalo pomanjkanje zdravnikov. Kljub temu sem bil sprva ‘črni zdravnik’. Po približno dveh letih ljudje niso več govorili, da gredo k ‘črnemu zdravniku’, ampak samo k ‘zdravniku’. Takrat sem vedel, da so me dokončno sprejeli.” Nekaj let kasneje se je po lastnih besedah želel vrniti v Gano, a so njegovi bolniki sprožili peticijo, saj so želeli, da ostane. “In tako sem ostal.”

Pri Spieglu so Bossmana spomnili, da je sam večkrat izpostavil, da je integracija uspešna le, če se človek prilagodi. To je Bossman v intervjuju pojasnil z besedami, da v Evropi ne bi nihče razumel, ko bi migrant iz Gane na svojem vrtu ubil živo žival, kar se v njegovi domovini počne ob smrti človeka, saj takrat pripravijo veliko praznovanje z žrtvovanjem živih živali v čast pokojniku.

“To ni del kulture, obstajajo na primer strogi higienski standardi. Tej neodvisnosti se mora na primer človek odpovedati. Kljub tem lahko v Evropi ostaneš Afričan.” Na vprašanje, kaj sledi koncu njegovega županskega mandata, je Bossman, ki je član SD, povedal, da bi rad na ravni EU še naprej delal na integracijah in migracijah. “Morda bom nastopil tudi na volitvah v Evropski parlament, čeprav je to seveda odvisno od stranke. In znova bom na svoji kliniki, pri svojih bolnikih,” je zaključil Bossman.

Intervju je bil objavljen 28. novembra 2018 v nemškem Der Spieglu.

Koprivc: “Socialni demokrati soglasno podpiramo predlog novele zakona o minimalni plači, ki predvideva njen postopni dvig na 700 evrov neto.”

Državni zbor na izredni seji med drugim obravnava predlog novele zakona o minimalni plači. Predlog novele zakona o minimalni plači, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov. Vladne stranke in Levica so predlog za današnje prvo branje v DZ uskladili, odprto je le še vprašanje formule in datuma izločitve dodatkov iz minimalne plače, kar bodo usklajevali v nadaljnjem postopku v DZ.

Stališče Poslanske skupine SD, ki soglasno podpira novelo zakona o minimalni plači, je na seji DZ predstavil poslanec mag. Marko Koprivc:

“Pred nami je predlog za zvišanje minimalne plače nad raven minimalnih življenjskih stroškov, za izločitev dodatkov iz obsega minimalne plače in za določitev formule oz. modela, po katerem bi se v prihodnosti določal in usklajeval znesek minimalne plače. Zadnji večji dvig minimalne plače so slovenski delavci doživeli že skoraj desetletje nazaj, v času prve socialdemokratske vlade, ki je sredi najhujše krize pokazala veliko mero poguma in minimalno plačo dvignila za več kot četrtino. Od tedaj se je zgodilo marsikaj. Razen ene stvari: ni prišlo do množičnega zapiranja delovnih mest in odpuščanj. Kriza nam je nepovratno vzela veliko delovnih mest, a nobeno ni bilo izgubljeno zaradi tega pogumnega koraka. Tudi po izločitvi nekaterih dodatkov iz minimalne plače pred dvema letoma se ni uresničila nobena od črnogledih napovedi. To dokazuje: dostojna minimalna plača ni grožnja ekonomski konkurenčnosti.

Gospodarska rast, rast zaposlovanja, delovne aktivnosti in produktivnosti; rast dodane vrednosti na zaposlenega, rast izvoza ter podjetniških dobičkov … vse to so v zadnjih letih nesporni kazalniki, da gre slovenskemu gospodarstvu – spet! – dobro. Dobro mu gre tudi in predvsem zaradi dela in znanja zaposlenih, zaradi truda in odrekanja delavcev. Vsi omenjeni kazalniki kažejo nekaj-odstotno letno rast, ki pa ji rast plač niti približno ne sledi. Gospodarstvo torej okreva in napreduje, a – morda zaradi spomina na preteklo in strahu pred morebitnimi novimi krizami – ne kaže velike pripravljenosti, da bi sadove okrevanja v polni meri delilo s svojimi najslabše plačanimi zaposlenimi.

Zato je bila višina minimalne plače ena od glavnih (pred)volilnih tem. Zato so ljudje na zadnjih volitvah v veliki večini dali podporo strankam, ki so podprle dvig minimalne plače. V demokraciji živimo in v demokraciji ima oblast ljudstvo. Ljudstvo je na volitvah spregovorilo: minimalne plače naj se dvignejo. Naloga politike torej ni nadaljevati brezplodnih debat na temo bi-ali-ne-bi. Naloga politike je, da najde dogovor, kako bi to lahko izpeljali.

Predlog, ki je danes pred nami, ima ambiciozen cilj: z nekaj postopnimi dvigi zagotoviti neto mininalno plačo v višini 700 EUR, iz njene definicije izključiti razne dodatke, za v prihodnje pa definirati jasno definicijo oz. izračun, s katerim bo možno določati in usklajevati znesek minimalne plače. Lahko bi na dolgo in široko razglabljali o podrobnostih predlaganih rešitev, pa ne bomo spremenili bistvenega: spremembe v definiciji, višini in načinu usklajevanja minimalne plače SO potrebne. Konkretne podrobnosti se morajo uskladiti v socialnem dialogu, v vsakem primeru pa se bomo z njimi srečali že kmalu, v drugi obravnavi predloga zakona.

Taka usmeritev ima podlago v jasnem prepričanju: Mi ne moremo in nočemo razvijati gospodarstva na poslovnih modelih, katerih konkurenčnost temelji na izkoriščanju slabo plačanih delavcev! Mi želimo, da se pri nas razvijajo podjetja, katerih poslovni modeli dosegajo dovolj visoko dodano vrednost, da bodo delavci lahko prejeli ne le minimalen, temveč pošten delež za svoj trud, znanje in odrekanje.

V javnosti lahko namreč spremljamo bolj ali manj glasne poskuse delodajalskih organizacij in lastnikov kapitala, da bi prepričali javnost in državo v škodljivost naših predlogov. Na naših mizah se je pojavil celo dolg seznam podjetij, ki trdijo, da bi jih dvig minimalne plače močno prizadel. Posebej obžalovanja vredno je, da se na seznamu podjetij, ki preko svojih interesnih organizacij nasprotujejo dvigu minimalne plače, najdejo tudi podjetja, ki se javno in upravičeno hvalijo z visoko dodano vrednostjo na  zaposlenega. Če se na takem seznamu znajdejo podjetja, katerih zaposleni ustvarijo preko 50.000 EUR letne dodane vrednosti na zaposlenega, njihovi menedžerji in lastniki pa menijo, da jim ne morejo izplačati niti četrtine tega zneska, potem je nekaj narobe s temi lastniki in menedžerji, ne z delavci, ki jim uspe tako dodano vrednost ustvarjati.

Res je, slovenska povprečna plača ni visoka in razlika med minimalno ter povprečno plačo je majhna; vsak dvig minimalne plače bi to razliko še zmanjšal in seveda je težko motivirati ljudi z različnimi odgovornostmi in delovno uspešnostjo, če se to ne odrazi tudi v plačnih razlikah.

A to ne spremeni dejstva, da je danes veljavni znesek minimalne plače nepošteno nizek! Če nas danes bolj skrbi nezadovoljstvo prejemnika plače nad minimalno, kot pa preživetje tistega, ki se s poštenim delom nikakor ne more približati spodnji meji tega  zneska, se moramo vprašati o svoji človečnosti in svojih prioritetah.

Zato moramo signal ljudi vzeti resno, in tako ga morajo razumeti tudi deležniki socialnega dialoga. Tudi njihova naloga je najti rešitev, kako na primeren način povišati minimalno plačo. Tak način lahko pripelje do tako želene predvidljivosti za gospodarstvo: razprava na Ekonomsko-socialnem svetu bi lahko in morala pripeljati do jasne časovnice ukrepov. Znotraj te razprave je možnost, da se obrusijo morebitni preostri robovi tega predloga in se dogovori o konkretnem načinu izvedbe. Zato pozivamo vse deležnike, da resno pristopijo k socialnemu dialogu.

Mnogi argumenti nasprotnikov dostojnejšega zneska minimalne plače so tako podobni nasprotovanju uvedbi davčnih blagajn: ob njihovi uvedbi so grozili z apokalipso, odpuščanjem in zapiranjem podjetij. Po njihovi uvedbi so lahko le opazovali rast davčnih prihodkov in skoraj 9.000 na novo zdravstveno in pokojninsko zavarovanih, ki so jih delodajalci zaradi uvedenega nadzora zaposlili.

Naj zato na tem mestu odgovorimo še tistim, ki bodo danes v silni skrbi za svoj javni imidž sicer priznali, da je sedanja minimalna plača res prenizka in bi jo bilo treba dvigniti, a da bi bilo to lažje, če bi npr. »požrešna država« znižala obremenitev dela in tako omogočila višje plače. Tako preusmerjanje pozornosti zavračamo. To danes ni razprava o tem, ali so davki in prispevki previsoki! Ta razprava danes je zato, ker je obstoječa minimalna plača nepošteno nizka in to je treba spremeniti. Ne tako, da krivimo državo, ker da si odreže prevelik kos – že hitra primerjava z drugimi državami pokaže, da to ni res – temveč tako, da zagotovimo, da bo pošteno opravljeno delo tudi pošteno plačano. Vključno z davki in prispevki, iz katerih se napajajo sistemi solidarnosti in ki delavcem zagotavljajo zdravstveno varstvo in pokojninsko zavarovanje – tudi to sodi v pošteno plačilo poštenega dela.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zato soglasno podprli predlog sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.”

[VABILO] Konferenca Socialnih demokratov z naslovom “Dvig kulture dialoga”

Spoštovane predstavnice in spoštovani predstavniki medijev!

Vabimo vas, da se udeležite 2. seje Konference Socialnih demokratov z naslovom “Dvig kulture dialoga”, ki bo potekala v ponedeljek, 10. decembra 2018, s pričetkom ob 16.30 uri v Maxi klubskem salonu (1. nadstropje Maximarketa), na Trgu Republike 1 v Ljubljani.

Na Konferenci SD, ki jo vodi njen predsednik dr. Milan Brglez, bodo v uvodnem delu razprave sodelovali tudi gosti, v nadaljevanju pa bodo članice in člani najvišjega organa stranke sprejemali dokument “Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo”.

Sogovorniki uvodnega dela bodo:

–       dr. Milan Brglez, predsednik Konference SD in poslanec v DZ

–       dr. Žiga Turk, univerzitetni profesor in nekdanji minister v Vladi RS

–       dr. Nina Peršak, pravnica in univerzitetna profesorica

–       Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD

–       Andreja Katič, ministrica za pravosodje in podpredsednica SD

–       dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD

Prosimo vas, da nam vašo udeležbo najavite preko e-pošte na naslov pr@socialnidemokrati.si do vključno nedelje, 9. decembra 2018.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!

Služba SD za odnose z javnostmi