Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Komentar dr. Jernej Pikalo: Dnevi grmenja po volitvah

Stara politična šala gre nekako takole: “Zakaj hipoma ne maraš določenih ljudi? Zato, ker mi to prihrani ogromno časa.” Kar je bila včasih šala, je v današnjem političnem svetu twitterjev, snapchatov, facebookov in drugih orodij za takojšnjo politično zadovoljitev realnost. Politične izjave so na prvo žogo, njihova veljavnost manj kot en dan, povedi enostavčne, obmetavanje z zmerljivkami, žaljivkami in smešenji pa način komuniciranja političnih nasprotnikov.

Sodobno tehnologijo uporabljamo za vzpodbujanje najnižjih čustev. Politične odnose smo zreducirali na primitivizem, ki mu je kakršnakoli argumentirana razprava z iskanjem rešitev tuja. Politični nasprotniki niso več politični sopotniki, temveč so že zdavnaj postali politični sovražniki.

Vsi, ki na takšen ali drugačen način sodelujemo v politiki, imamo odgovornost.

Namesto da bi se obnašali kot gasilci, ki sproti gasijo požare sovraštva, nezaupanja, frustracij in polariziranj v družbi, jih s svojimi dejanji pogosto celo spodbujamo. Ker v svetu hipnih medijskih zadovoljitev pač mukotrpno in dolgotrajno iskanje rešitev ne šteje nič. Vsi vemo, da je to narobe, a prinaša točke. Ko že mislimo, da nižje ne gre več, ugotovimo, da to še ni zadnji krog.

Upamo, da to ne bo imelo vpliva na ustavno in politično ureditev, da bomo še naprej lahko uživali ustavno zagotovljene pravice in svoboščine, a tudi to ni več tako nedvoumno vklesano v kamen, kot je nekoč bilo. Glede na vse, kar se dogaja v naši bližnji in širši okolici, je naš način življenja, kodificiran v ustavnem in političnem sistemu, pod velikim pritiskom. S svojimi dejanji pogosto ne prispevamo k temu, da bi se zmanjšal.

Pritisk na ključne postulate ustavnega in političnega sistema ima še eno posledico: zavira napredek. Ko so politični akterji zaposleni z branjenjem civilizacijskih pridobitev in medsebojnimi neproduktivnimi boji, jim zmanjka moči za tisto, za kar so jih državljanke in državljani pravzaprav izvolili: za vzdrževanje in širjenje polja svobode, za regulacijo novih in razvijajočih se področij, za uvajanje novosti, za rešitve, ki izboljšujejo kvaliteto življenj posameznikov in družin. V tej neskončni igri gasilcev in piromanov, kjer imajo oboji ogromno dela, na koncu vedno ostane pogorišče. Vprašanje je samo, kako veliko. Jasno pa je, da se v tem času novega ni zgradilo nič.

Po volitvah vedno nastopijo dnevi grmenja. Kot v Prešernovem Povodnem možu nad Stari trg pridrvijo črni oblaki, na nebu sliši se strašno gromenje, vetrov sovražno vršenje, potokov derečih šumenje … Politična situacija postaja vedno bolj napeta, a namen vsega skupaj je samo eden: prevesti volilne rezultate v operativni politični konsenz, ki bo dal prepotrebno politično stabilnost političnemu sistemu v naslednjem zakonodajnem obdobju. Rezultate volitev je mogoče prevajati na več načinov, a vedno drži ena: voljo ljudi, izraženo v številu glasov, je treba vedno spoštovati.

Če je nekdo dobil en glas več kot naslednji, je to treba upoštevati pri grajenju zavezništev in konsenzov. Če pade to kvantitativno načelo, potem je odprto vse, kajti ne velja nič.

Tretji je lahko prvi, četrti je lahko vse. V takšni igri premetavanja številk, kjer se rezultati relativizirajo, najslabšo potegne mnenje ljudi, izraženo na volitvah. Če kaj, mora politika doumeti sporočilo volivk in volivcev in primerno, ne glede na osebne želje, rezultate glasovanja prevesti v operativni politični konsenz.

Koalicije, ki se gradijo po volitvah, so lahko takšne ali drugačne. Vedno so rezultat racionalnega seštevka pa tudi umetnosti sestavljanja koalicij. Zato je pri ocenjevanju možnosti potencialnih koalicij treba imeti v mislih ne samo številke, ampak tudi sposobnost koaliranja posameznih strank. Volilni izid, ki ga doseže določena stranka, ni enak njeni sposobnosti povezovanja z drugimi. To je namreč posebna kategorija, ki jo ocenjujemo glede na tip strank (inkluzivne, ekskluzivne), njihove potenciale in želje po povezovanju.

Pomembno vlogo igrajo voditelji oziroma njihova sposobnost sodelovanja pa tudi priznavanja primata prvemu. Vlogo igrajo tudi bolj ali manj natančni protokoli sodelovanja v koalicijah, s katerimi si koalicije opredeljujejo notranje načine delovanja. Nimajo vse stranke iste discipline glede sodelovanja v koalicijah niti istih namenov.

A če je v tem trenutku kaj politično pomembno, je to politična stabilnost. Priti do operativnega konsenza, ki bo Sloveniji v prihodnjih letih omogočal, da bo stabilna politična skupnost, ki je ne bodo zamajali niti veliki politični izzivi. Sedaj je čas za potrpežljivo razpravo političnih akterjev, ne pa za njeno zapiranje. Čas za kristaliziranje mnenj in približevanje predlogov. Je čas za resen in trezen premislek, kako naprej. Naj torej na nebu še grmi, naj se krešejo mnenja, naj divjajo možganske nevihte, vse s ciljem napredka in boljših rešitev za vse.

dr. Jernej Pikalo, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

*Komentar je bil objavljen tudi v sredini izdaji časnika Večer: https://www.vecer.com/po-volitvah-dnevi-grmenja-6501366

Predsednik SD še naprej pričakuje veliko enotnost slovenske politike v arbitražni zgodbi

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan pričakuje tudi v prihodnje veliko enotnost slovenske politike v arbitražni zgodbi in obžaluje ravnanje Evropske komisije, ki ni dala prednosti pravnemu okviru, temveč politiki oziroma politikantstvu, ter poziva državljane Republike Slovenije, naj ne obupajo nad EU. “Vsak, ki pozna trenutno delovanje Evropske komisije, je točno takšno ravnanje tudi pričakoval,” je Židan komentiral sporočila iz Bruslja.

Evropska komisija je namreč potrdila, da ne bo podala mnenja o načrtovani slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.

Komisija tako ne sledi oceni lastne pravne službe, ki po neuradnih informacijah pritrjuje slovenskim stališčem, da nespoštovanje arbitražne sodbe vodi v kršitve evropskega prava, temveč ponavlja, da je to dvostransko vprašanje.
Židan obžaluje, da Evropska komisija ni dala prednosti branjenju evropskega prava, temveč politiki oziroma politikantstvu, s čimer je dodatno razočarala državljanke in državljane EU, ki že čutijo močno nezaupanje do EU, tudi do vodstva Evropske komisije.

A po Židanovih besedah je zdaj pomembna pot naprej. “Vlada je takšno ravnanje pričakovala, zato je o vložitvi tožbe odločala tedne nazaj, ko je imela še polna pooblastila,” je spomnil predsednik SD.

“Tako da pričakujem in si želim veliko enotnost slovenske politike pri arbitražni zgodbi tudi naprej,” je poudaril Židan, ki ni obveščen o tem, da bi se lahko glede vložitve tožbe pojavile kakršne koli težave.

Obenem Židan poziva Slovenke in Slovence, naj zaradi napačne odločitve Evropske komisije ne obupajo nad EU ter naj se še naprej borijo za Evropo, ki je demokratična, spoštuje svoje pravo ter je solidarna in učinkovita, saj imamo koristi od nje.

Židan: “Predsedniki strank naj svojih osebnih ambicij ne postavljajo pred skupne programske usmeritve morebitne levosredinske koalicije.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je ob robu seje Predsedstva SD poudaril, da stranka sprejema vabilo na pogovore s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem o morebitni levosredinski koaliciji. Če bi takšno vabilo prejeli s strani SDS, pa ga po napovedi Židana ne bomo sprejeli. Kot je ponovil, ne gre za to, da bi izključevali posamezne stranke, ampak za to, da izključujejo “načine delovanja, ki temeljijo na širjenju neresnic, ustrahovanju in na neprimernih dejanjih”.

“V SD si želimo, da bi bila del morebitne levosredinske koalicije tudi stranka Levica,” je poudaril predsednik SD Dejan Židan. Kot je pojasnil, so usmeritve Levice podobne ali celo enake tistim, ki jih zagovarjajo v SD. “Ne želimo pa si vlade, kjer bi bila SD edina predstavnica leve politične misli, osnovo pa bi predstavljala liberalna politična skupina,” je povedal Židan.

O kadrovskih zahtevah v morebitni prihodnji vladi Židan še ni želel govoriti. Kot je dejal, si želi, da predsedniki strank svojih osebnih ambicij ne bi postavljali pred skupne programske usmeritve morebitne levosredinske koalicije. Programske usmeritve, ki so jih oblikovali v LMŠ, so sicer za SD sprejemljive, dalo pa bi se jih še veliko bolje nadgraditi.

Sicer pa je Židan pojasnil, da se vodstvo stranke po volitvah “počuti zmagovito”, saj smo bistveno izboljšali rezultat izpred štirih let. Izrazil je hvaležnost vsem, ki so nam zaupali svoj glas, in poudaril, da se zaveda odgovornosti, ki jo to prinaša. Pojasnil je še, da Socialni demokrati v roku enega meseca načrtujemo klavzuro, predvidoma še letos pa v skladu s statutom Kongres stranke, na katerem bo podporo preverilo tudi vodstvo stranke.

Predsednik SD Židan je na koncu na vprašanje medijev komentiral tudi oceno finančne ministrice, ki opravlja tekoče posle, Mateje Vraničar Erman glede prodaje NLB kot ene prednostnih tem, s katero bi se morale ukvarjati stranke novega sklica DZ. Kot je dejal Židan, verjame, da bo Evropska komisija skušala na več načinov “pritiskati na Slovenijo”, dokler ne bo nove stabilne vlade. Meni pa, da bi bilo korektno, če bi s pogovori počakala do tedaj, ko se bo vlada konstituirala.

Podpora predsednice nemških Socialdemokratov Andree Nahles

Pred volitvami nas je podprla tudi predsednica nemških Socialdemokratov (SPD) Andrea Nahles, ki je na uradnem obisku v Sloveniji. Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je na novinarski konferenci poudaril dobro sodelovanje z nemško sestrsko stranko. V obeh strankah verjamemo v močno Evropo, vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, ki temelji na vladavini prava, ki razume, kaj je solidarnost, ki se kot ekonomsko in politično močna pojavi tudi v drugih delih sveta ter ki zna odgovoriti na varnostna vprašanja.

“Ta pohod nacionalizma, pohod skrajnih strank, ki v bistvu razbijajo Evropo kot enotni prostor, škoduje vsakemu državljanu, vsaki državi in Evropi kot skupnosti,” je prepričan Židan.

“Socialni demokrati gremo samozavestno na volitve. Če nam bodo volilci zaupali vodenje vlade je pomembno, da v Evropi ne bomo sami. Imamo številne prijatelje in partnerske stranke po Evropski uniji s katerimi lažje vodimo dialog glede skupnih vprašanj,” je pojasnil Židan ter se  zahvalil Nahlesovi za današnji obisk v Sloveniji. “Verjamem, da bo sodelovanje najinih strank prineslo dobre stvari za ljudi, za prihodnost Evrope,” je sklenil na novinarski konferenci ob robu obiska nove predsednice SPD Andree Nahles na njenem prvem mednarodnem obisku.


“Izjemno sem vesela, da sem prišla na obisk v Slovenijo ter da jasno podprem predsednika SD Dejana Židana in Socialne demokrate v predvolilnem boju. Močna socialna demokracija je pomembna za ljudi in prihodnost EU,” je uvodoma povedala Andrea Nahles in nadaljevala, da je sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo zelo dobro, saj je pomembno, da imamo močno Evropo, ki drži skupaj in vzpodbuja solidarnost ter napredek. “Evropa trenutno ni popolna, zato je toliko bolj pomembno, da države sodelujemo. Izkoristiti moramo ugoden čas za številne reforme, za močnejšo solidarnost in vlaganje v ljudi,” je še poudarila.

Kot je dejala Nahlesova, je tudi v Nemčiji porast nacionalistične miselnosti. Po njenih besedah se takšne ideje porajajo iz strahu in povzročajo sovražnost med državami in tudi med skupinami znotraj držav. Nacionalistične usmeritve ne spodbujajo solidarnosti in ne ponujajo novih rešitev za prihodnost, ampak spodbujajo nemir, zato jih je treba ustaviti, meni.

Po njenem prepričanju se je treba v boju proti tem idejam zavzemati za demokratičnost in oblikovati politiko za vse. “Naše prizadevanje je, da se ljudi, ki jih je strah, ne odriva stran, ampak da jim pomagamo,” je dejala in ob tem poudarila pomen socialne in zdravstvene politike, da ljudi denimo ne bo strah, da bodo v starosti revni.

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je v znak zahvale za obisk in dobro sodelovanje predsednici SPD Andrei Nahles izročil simbolično darilo, kozarec slovenskega medu. Ob tem je izpostavil, da smo z razglasitvijo Svetovnega dneva čebel naredili majhen korak na poti odpravljanja svetovne revščine za kar si vsi, še zlasti pa Socialdemokrati, skupaj prizadevamo.

Nahlesova se po srečanju z vodstvom Socialnih demokratov udeležila tudi javne tribune o družbi in politiki po meri mladih, na kateri so sodelovali predsednik SD Dejan Židan, evropska poslanka S&D Tanja Fajon in predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.

Sodelovanje med SD in ZDUS se krepi

Vodstvi Socialnih demokratov (SD) in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) sta danes, v četrtek, 24. maja, na pogovorih v Ljubljani izpostavili stične točke njihovih programov, zlasti v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi starejših ter pri zviševanju pokojnin. Predsednik ZDUS-a Janez Sušnik je bil po pogovorih s predsednikom SD Dejanom Židanom vidno zadovoljen.

ZDUS se namreč v zadnjih dneh sestaja z vodstvi strank in jim predstavlja memorandum zveze. Kot je po srečanju izpostavil Židan, razmišljajo povsem enako. “Daljšanje življenjske dobe ni težava, ampak je nekaj pozitivnega in civilizacijski napredek, ki pa se mu mora družba prilagoditi,” je poudaril Židan. Skupaj so se zavzeli za ureditev težkih razmer v zdravstvu, zlasti za to, da bi omogočili večji dostop do zdravstvenih storitev s skrajšanjem čakalnih dob. “Socialni demokrati dajemo zavezo, da bomo že v prvem letu nove koalicije sprejeli več ukrepov, ki bodo v korist ljudi,” je obljubil Židan.

“Daljšanju življenjske dobe bi se prilagodili s sistemom enovite dolgotrajne oskrbe, ki bi skrbel tudi za tiste, ki ostajajo v svojih stanovanjih in pri svojih družinah. Stroške za domove bi bistveno znižali, na največ 400 evrov mesečno,” je napovedal Židan. S Sušnikom sta podprla vzpostavitev demografskega sklada, strinjala sta se tudi za zvišanje odmere za pokojnine s sedanjih približno 57 odstotkov na vsaj 62 odstotkov in postopoma do 70 odstotkov.

Židan je pri tem zagotovil, da bi financiranje teh rešitev zagotovili “znotraj rasti proračuna” in ne na način, “da bi to prelagali na naslednje generacije”. Židan je Sušniku tudi obljubil, da se bodo z njimi posvetovali tudi v obdobju oblikovanja koalicijske pogodbe, če bodo seveda sodelovali pri tem. Sušnik pa je izrazil prepričanje, da bo SD delovala za dobrobit vseh upokojencev.

“Današnje srečanje vodstev Zveze društev upokojencev Slovenije in Socialnih demokratov je pokazalo, da je sodelovanje med SD in ZDUS na pravem nivoju, da so besede predsednika Socialnih demokratov in ministra Dejan Židana zaupanja vredne in kažejo na to, da Socialni demokrati delujejo tudi v korist vseh upokojencev,” je v izjavi za medije poudaril predsednik ZDUS Janez Sušnik.

“Skupaj smo veliko dosegli na področju zdravstva, saj se oboji zavedamo, da je v tretjem življenjskem obdobju zdravje in dostopnost do zdravstvenih storitev ključna za dolgotrajno in kakovostno življenje upokojencev,” je povedal Sušnik.

“Trdno sem prepričan, da, ko bodo Socialni demokrati v novi vladi, da bodo zagovarjali stvari v dobrobit starejših. Socialna politika je v volilnem programu SD zelo dobro zastopana in zato verjamemo, da se bo, ko bo SD v vladi, ta program izvedel na način, da se bo okrepil socialni položaj starejših,” je nadaljeval Sušnik in dodal, “kdo pa bo, če ne bomo mi vsi skupaj ZDUS in SD skrbeli za populacijo starostnikov, ki je še kako aktivna v tretjem življenskem obdobju”.

Po mnenju Sušnika je nujno, “da se socialna politika SD pelje še naprej, kar je pomembno ne samo za starejše, ampak tudi za mlade generacije, saj je potrebno dati tudi mladim spodbudo, da bodo dobili ustrezne službe ter rešili svoje stanovanske probleme”.

“Dejansko se ZDUS in SD ujemamo na več programskih točkah, kar bo zelo pomembno tudi v naslednji koalicijski pogodbi,” je še izpostavil predsednik ZDUS Sušnik.

“Naslednji teden imamo novinarsko konferenco ZDUS-a, kjer bomo podprli tiste stranke, ki imajo pozitivne in prave volilne programe in se ti ujemajo tudi z našim memorandumom ZDUS, zato bomo podali tudi apel, da se te stranke podpre na volitvah,” je napovedal Sušnik in dodal, da je “ena izmed teh strank tudi SD”.

V nadaljevanju je Sušnik pohvalil tudi sodelovanje z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak. “Mi smo se v vseh letih delovanja veliko pogovarjali z ministrico Kopač Mrak in imamo z njo zelo dobre odnose, tudi ustrezen nivo reševanja zadev,” je povedal Sušnik in podal primer dobrega sodelovanja, kot na primer takrat, “ko smo predlagali 500 evrov za minimalno pokojnino, je dala ministrica za to soglasje in smo potem preko SD-ja reševali zadeve v DZ”.

“To smo speljali skupaj, danes je minimalna pokojnina za polno delovno dobo brez dokupa že 516 evrov, to so pozitivni premiki, ki so bili narejeni skupaj s SD,” je povedal Sušnik in dopolnil, da je “enako tako zdaj, ko predlagamo, da se nekoliko korigira nov zakon o ZPIZ-2, smo s SD na istem stališču, da to uredimo”.

Martina Vuk: Socialni demokrati nasprotujemo nameri SDS o ustavitvi financiranja nevladnih organizacij

Odziv Socialnih demokratov na izjave poslanca SDS Branka Grimsa, ki jih je izrekel v soočenju strank na TV Slovenija:

Socialni demokrati smo ogorčeni nad besedami poslanca Slovenske demokratske stranke Branka Grimsa, ki nakazujejo namero SDS o ustavitvi javnega financiranja nevladnih organizacij, saj naj bi bilo po njihovem teh 300 milijonov evrov metanje denarja skozi okno.

Tovrstne izjave jasno kažejo na brezbrižen in nespoštljiv odnos do nevladnih organizacij, ki pomembno prispevajo k blaginji državljank in državljanov v Republiki Sloveniji in se velikokrat odzivajo na razmere, kjer država zataji. Prav tako pa tovrstna izjava pove ogromno o nepoznavanju nevladnega sektorja, njegove raznolikosti in pomena ter položaja v družbi.

Medtem, ko bi nekateri radi rušili nevladni sektor, Socialni demokrati prepoznavamo njegov pomen v družbi in ga nameravamo še dodatneje krepiti. Nevladni sektor vidimo kot ključen za razvoj demokracije in aktivnega državljanstva, povezovanje in organiziranje ljudi okoli skupnih ciljev in potreb ter za izvajanje vrste storitev, ki jih nevladne organizacije učinkovito zagotavljajo družbi. Zato si bomo prizadevali za nadaljnji razvoj sektorja in hkrati za spodbujanje prostovoljstva.

V programu Samozavestna Slovenija se Socialni demokrati tako jasno zavezujemo, da bomo zagotavljali ustrezne finančne vire za uspešno delovanje nevladnih organizacij in sprejeli potrebne ukrepe za trajnostno zaposlovanje v nevladnem sektorju, da se postopno približamo deležu v razvitih državah.

Predsednik Židan predstavil deset zavez SD za razvojni preboj Slovenije med najboljše

Predsedstvo Socialnih demokratov je sprejelo 10 zavez razvojni preboj Slovenije med najboljše. Zaveze temeljijo na programu Samozavestna Slovenija, ki smo ga pripravili skupaj s članicami in člani SD, številnimi strokovnjaki, združenji in ostalimi družbeno aktivnimi skupinami, z njim pa želimo Slovenijo po kakovosti življenja, trajnostnega razvoja, inovativnosti, socialne in ekonomske uspešnosti umestiti med prvih deset držav sveta.

10 zavez Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše:

1. Modernizirali bomo upravljanje države in javnega sektorja, da bomo učinkovito dosegali rezultate in vsem zagotovili kakovostne javne storitve.

2. Skrajšali bomo čakalne dobe v zdravstvu. Namenili mu bomo več denarja in ga bolje organizirali, da vsem zagotovimo kakovostno in dostopno oskrbo.

3. Javni izobraževalni sistem bomo posodobili, da bo zagotavljal najboljša znanja in kompetence za izzive spreminjajočega se sveta.

4. Pospešili bomo gospodarski razvoj s pametnimi vlaganji, povečevanjem pro-duktivnosti in dodane vrednosti ter s spodbujanjem delitve dobička zaposlenim.

5. Spremenili bomo dohodninsko lestvico, da razbremenimo socialno najšibkejše in srednji razred, družinam, starejšim in ranljivim pa zagotovili dostopno pomoč.

6. Zgradili bomo najemna stanovanja in vzpostavili aktivno stanovanjsko politiko za mlade, družine in starejše.

7. Trajnostno bomo upravljali z naravnimi viri in poskrbeli za zavarovanje pitne vode, za kakovostno hrano, za življenjski prostor in za zdravo okolje.

8. Vlagali bomo v javno infrastrukturo, da moderniziramo železnice, ceste, energetiko in digitalna omrežja.

9. Poenostavili bomo zapleten pravni red in ga približali državljanom, sodstvu in javni upravi pa dali več odgovornosti za pravilno odločanje.

10. Slovenijo bomo razvijali kot državo svobode, človekovih pravic, varnosti in kulture, povezovano v napredno jedro Evropske unije.

Celoten program Samozavestna Slovenija vam je dosegljiv na: http://socialnidemokrati.si/nacrt/

Predsednik SD Židan na javni tribuni v Mariboru: Socialni demokrati smo edini garant proti orbanizaciji Slovenije!

“Ankete kažejo, da obstajajo tri stranke, ki imajo v tem trenutku možnost voditi vlado in med njimi je tudi SD,” je povedal predsednik stranke na javni tribuni v Mariboru. “Vendar, če nočemo imeti vlade tipa politike po zgledu madžarskega Orbana, je samo glas za SD tisti, ki to jamči,” je na pogovoru z državljani o programu Samozavestna Slovenija v mariborskem IZUM-u dejal mag. Dejan Židan.

Ker je pred vsakimi volitvami aktualno vprašanje novih obrazov, je Židan pritrdil besedam vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana, da imamo Socialni demokrati verjetno več novih obrazov, kot imajo nove stranke skupaj vseh svojih članov.

Po mnenju Židana je politika lahko uspešna le, če so v njej ljudje, ki so se že dokazali, pa tudi taki, ki prinašajo novo energijo in znanje. “Tudi, če gremo v bolnišnico, želimo, da nas operira izkušen kirurg, ne nekdo, ki prvič drži skalpel v roki. Enako tudi politik mora vedeti, kaj počne,” je dejal Židan.

Na javni tribuni v Mariboru so se predstavili tudi vsi kandidati stranke v 7. volilni enoti. Kot edina aktualna poslanka v Rušah kandidira mag. Bojana Muršič, na listi sta dva mestna svetnika Matej Žmavc in Mateja Dover Emeršič, nekdanji županski kandidat Bojan Horvat, tudi nekdanji predsednik Mladega foruma SD Žiga Štajnbaher in nekdanja direktorica Term Maribor Alenka Iskra. Ob njih so na listi še Andrejka Flucher, Ludvik Repolusk, Jernej Štromajer, Boris Potrč in Renata Prislan.

Kot je v zvezi s štajersko prestolnico dejal Židan, je mesto s tako velikim znanstvenim in razvojnim nabojem, dobro univerzo in kliničnim centrom, v zadnjem desetletju nazadovalo povsem brez potrebe in si tega ni zaslužilo. Naš volilni program Samozavestna Slovenija 2018-2026 zato nikakor ne vidimo kot centralizirane države, pač pa v SD zagovarjamo policentrični razvoj, s katerim bi tudi Maribor lahko zadihal s polnimi pljuči.

“Maribor bi lahko bil v marsičem prvak, ne le v nogometu, tudi v znanosti,” je dejal Židan in dodal, da smo za razliko od marsikatere stranke, v katerih v Ljubljani določajo, kdo bodo kandidati, to povsem prepustili mestnemu odboru stranke in jih pri tem podprli.

Ne glede na dejstvo, da so naši odstotki na anketah nekoliko padli, Židan zatrjuje, da na terenu občutimo bistveno večje zaupanje med ljudmi. Predsednik SD upa, da bodo zato volivke in volivci razumeli, da se v tem trenutku oz. na volitvah, ki bodo v nedeljo, 3. junija letos, odločamo o smeri razvoja Slovenije – v smeri orbanizacije na čelu z radikalno SDS ali v smeri odprte in samozavestne države, kjer ima vsak pravico do svojega mnenja in življenja.

Židan za Mladino: Če želi Slovenija napredovati, mora imeti zadovoljne ljudi

Za Mladino se je novinar Jure Trampuž pogovarjal s predsednikom Socialnih demokratov Dejanom Židanom o volitvah, programu Samozavestna Slovenija ter prihodnosti socialne demokracije.

Kaj bo prva stvar, ki jo boste storili, ko boste postali premier Slovenije?

Najprej moramo zmagati, potem sestaviti koalicijo. Takoj, ko bo koalicijska pogodba – s strani SD bo to preprosto, saj imamo napisan podroben političen program, izdelane prioritete, ukrepe – sestavljena, so na vrsti najbolj akutne stvari. Prva je vezana na najhujšo obliko družbene neenakosti, to je zdravstvo. Takoj, ampak res takoj je treba sprožiti program odprave čakalnih vrst na podoben način, kot ga je nekoč že sprožil nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič. Takrat je preprosto izhajal iz stališča, da ideja, da če nekoga bolje nagradiš, ta potem naredi več, ni dovolj, zdravniki so že zdaj preobremenjeni, zato je treba poiskati druge rešitve, več zdravnikov, pomoč koncesionarjev, zdravljenje v tujini, če gre za urgentne primere. Čakalne vrste so prva stvar, ki jo bomo uredili.

O prvi stvari sprašujem, ker SD že tedne blokira delo v parlamentu, ne glede na to, ali so vloženi zakonski predlogi dobri ali slabi. Rešitve se prestavljajo na jesen. Zakaj?

Zato, ker se je v parlamentu zgodilo nekaj, kar moderna politična zgodovina Slovenije ne pomni. Poslanke in poslanci so si začeli reševati lastno kožo, saj so bili nekateri izmed njih do zdaj neaktivni. Tako se je aprila v parlamentu res pojavilo veliko dobrih ali pa tudi zgolj všečnih zakonskih predlogov, ki niso najbolje domišljeni, imajo pa relativno visoke proračunske posledice, nekatere ocene se gibljejo od 400 milijonov pa celo do 1 milijarde v več letih. Zakaj je to pomembno? Slovenija stoji pred izzivi, ki jih je treba hitro rešiti, nedvoumno, a reševanje ad hoc, z nekimi zakonskimi dekreti, brez premisleka ni dobro. Pred Slovenijo so veliki izzivi: treba bo zmanjšati čakalne vrste v zdravstvu, popraviti plače, potreben bo dodatni impulz razvojnemu sektorju, pomagati moramo upokojencem. Če bomo na hitro pred volitvami porabili denar, bomo naredili nepotrebno škodo. Zavedati se moramo, da visoka gospodarska rast prinaša več denarja, ampak hkrati moramo premisliti, katere področja več denarja zares potrebujejo.

Razumem, a vsi vloženi zakoni ne zahtevajo milijonskih proračunskih postavk. Zakonov ni nikoli sprejemala vlada, zakone sprejme parlament, običajno je, da nekatere zakone vlagajo poslanci, lahko celo volivci. Vaša poslanska skupina je obstruirala zakonski predlog o večji spolni uravnoteženosti, ta ni imel proračunskih posledic, padel je tudi predlog o tem, da bi imeli vojni invalidi ponovno pravico do zdravljenja v zdraviliščih.

Ali je koristno sprejemati zakone zdaj, ko vlada opravlja tekoče posle? Ali je koristno sprejemati zakone, ko je razpuščen parlament? Ali se moramo vseskozi sestajati na izrednih sejah? Državni zbor ima razen v izjemnih primerih predpisan zakonodajni postopek, ki poteka v več fazah, zato da se o zakonskem predlogu izreče strokovna javnost, da se izrečejo pravne službe, da se poišče boljša rešitev, da se stvari pač premislijo. Nujni postopki ne bi smeli postati pravilo. Marsikateri zakon, ki je bil v zadnjih tednih vložen na takšen način, SD podpira. Recimo zakon o kulturnem tolarju, obstoj slovenskega naroda je odvisen od jezika in kulture, zato ga bomo podprli takoj, ko bo izoblikovana nova koalicija.

Sprejet bo septembra, oktobra, ne pa maja. Popolnoma nepotrebno.

Kljub vsemu je treba pogledati, koliko denarja je v resnici na razpolago in določiti prioritete.

Naj poskusim drugače, zakaj vaša stranka ni podprla zakonske novele o nalezljivih boleznih, ta je v parlamentu že nekaj mescev.

Naša stranka je zavzela načelno stališče, da ne bomo podprli nobenega zakona, ki so ga vložili poslanci in ki naj bi bil sprejet na izredni seji. Kar je vložila vlada s polnimi pooblastili, podpiramo. Ne govorim o vsebini, poskušam razložiti postopek. Glede cepljenja pa mislim, da mora biti populacija precepljena, s kakšnimi mehanizmi pa priti do tega stanja, pa je stvar razprave. Država v zadnjih letih ljudi že bolje obvešča, da je cepljenje največji dosežek moderne medicine, da je rešilo milijone ljudi. Osebno verjamem v cepljenje, tudi jaz in moji otroci smo cepljeni, te dni se bom cepil proti klopnemu meningoencefalitisu. Ko sem neke promocijske stvari o cepljenju objavil na svojem Facebooku, sem bil zelo presenečen, koliko gneva sem doživel od tistih, ki zavračajo cepljenje. Zanimivo se mi zdi, zakaj ne verjamejo zdravnikom, zakaj ne verjamejo stroki…

Zakon, ki ni bil tudi zaradi SD sprejet, so podprli pediatri.

Morda sankcije tistih, ki otrok ne želijo cepiti, deluje, a bolje je iskati pozitivno motivacijo. V vsakem primeru pa moramo nekaj narediti na tem, da se bo precepljenost začela povečevati. To je bistveno.

Mimogrede, ste vedeli, iz tistih koncev izvirate, da je v Murski Soboti največja precepljenost v Sloveniji.

Na to sem lahko samo ponosen. A naj ponovim bistveno vprašanje, kako to, da vedno več ljudi verjame nekim zapisom iz interneta kot temu, kar govorijo strokovnjaki.

Naj se vrnem dogajanju v parlamentu, govorili ste o izrednih postopkih, ampak, gospod Židan, ali ne gre za vprašanje političnega prestiža. Tega je bilo polno že prej, v koaliciji. Poglejva si zdravstveno reformo, vaša stranka je na papirju podpirala ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, na koncu ta zakon ni bil sprejet. Če so bile problem čakalne vrste, zakaj vsaj ta del ni bil rešen?

Ministrica za zdravje je imela ves čas podporo naše stranke, ves čas smo podpirali njeno idejo, da poseže v dopolnilno zavarovanje, ki je v resnici obvezno. Edino, kar povzroča ta sistem, je, da imajo zasebne zavarovalnice 50 milijonov evrov letnega dobička. Ves ta denar je odvzet javnemu zdravstvenemu sistemu. Ministrico smo podpirali, res je, da smo imeli veliko usklajevanj, na koncu z vsako rešitvijo nismo bili zadovoljni, a za blokade ni bil kriv SD.

Kdo pa? Desus? Zavarovalnice? Ministrstvo za finance?

Na ministrstvu za zdravje deluje nekaj izjemnih posameznikov, zelo dobro je bilo, da je ministrici Milojka Kolar Celarc pomagal dr. Dušan Keber, saj je bil dodatna garancija v smeri krepitve javnega zdravstva. Zakaj so se predlogi tako dolgo usklajevali, spreminjali, zakaj je bilo v igri več različnih modelov, po katerih bi spremenili dodatno zdravstveno zavarovanje, sam ne vem, a bistven razlog, zakaj smo vseskozi podpirali ministrico, je, da ministrica v resnici verjame, da mora biti javno zdravstvo dostopno vsem ljudem pod enakimi pogoji in enake kakovosti, žal pa primernih operativnih rešitev ni bilo. To je absolutni temelj, tukaj smo si bili blizu. Točka, kjer so se stvari najdlje zapletale, pa ni bilo usklajevanje z drugimi vladnimi strankami, ampak z ministrstvom za finance, ki je v pristojnosti SMC.

Še manj od debakla zdravstvene reforme razumem, zakaj je vaša ministrica za delo Anja Kopač Mrak, gre za socialdemokratsko ministrico, pred dnevi nasprotovala zvišanju denarne socialne pomoči. Kako to?

Sam nisem razumel nečesa drugega. Ministrico so mesece blokirali na vladi, ko je želela dvigniti denarno socialno pomoč, predvsem s strani stranke, katerih poslanci so potem v parlamentu podprli višji dvig, kot ga je izvorno predlagala ministrica. Narobe svet. Ministrica je imela vseskozi strahovite težave, dobivala je zelo jasno sporočilo, da če ne dobi soglasja finančne ministrice Mateje Vraničar, potem dvig socialne pomoči na 331 evrov ni sprejemljiv. No, ko je to končno izborila, pa so poslanci SMC v parlamentu podprli še višji znesek. Povsem enako je bilo, ko je Anja Kopač Mrak želela dvigniti minimalno plačo. Doživela je javen pogrom s strani predstavnikov SMC-ja, tudi ministrov, v zaprtih krogih je bilo še huje. Za nekaj mesecev so zdaj ljudem za 30 % povišali denarno socialno pomoč, nekateri res živijo v revščini, a znova gre za parcialni ukrep, ki velja zgolj do 1. januarju 2019.

Saj ne mislite, da bo nova vlada, gospodarske napovedi so pozitivne, znižala že pridobljene pravice.

Ne vem, kaj se bo zgodilo, ne vem, kdo jo bo vodil. Poskušam vam pojasniti zgolj o hipokrizijo tistih, ki so še pred mesecem napadali ministrico, zdaj pa so mirno podprli predlog Levice.

Kaj pa potem zagovarja pri SD?

V Sloveniji je treba čim hitreje zvišati osnovno plačo, minimalno plačo, minimalno pokojnino in socialne transferje, da se pomaga ljudem, ki živijo v revščini. To je treba narediti transparentno, odprto. Zame transparentnost v politiki pomeni tudi to, da zagovarjaš enako rešitve, ko sediš v vladnih prostorih, ko glasuješ v parlamentu, ko govoriš z novinarji.

Slovenko gospodarstvo ima danes visoke dobičke, tudi na račun nizkih plač. V zadnji petletki realna rast BDP znaša 11,2 %, realna rast plač pa 3,2 %. Kako to, da ideja po povečanju plač, katerih koli, v Sloveniji vedno naleti na odpor s strani dela politike, tudi s strani predstavnikov Gospodarske zbornice. V Nemčiji povečujejo plače, v javnem in gospodarskem sektorju.

Nasprotovanje dvigu minimalne plače, dvigu povprečne plače je resnično nerazumno. Ne razumem ga. Popolnoma je jasno, da če želi Slovenija kot družba napredovati, mora imeti zadovoljne ljudi. Zadovoljni ljudje pa ne živijo v revščini. Gre za tiste, ki so pred leti na svoja pleča prevzeli breme gospodarske krize, ki je niso povzročili, niso bili krivi delavci, upokojenci, mladi, krizo je povzročil 1% najbogatejših, tisti, ki danes znova bogatijo. Zdaj, ko je prišlo do zagona gospodarstva, pa je kakršnakoli korekcija navzgor napadena z argumenti, da se bo ogrozila stabilnost, gospodarski razvoj, produktivnost, konkurenčnost, kot da bi se pozabljalo, da so lahko edina prava prednost neke družbe zadovoljni posamezniki. Vprašanje minimalne plače, pa četudi o njej največ govori gospodarstvo, sploh ni tako usodna.

Seveda, minimalno plačo dobiva zgolj okoli 25.000 ljudi v gospodarstvo.

Res ni veliko. Če lastniki podjetij in direktorji družb teh plač ne bodo dvignili, bodo prej kot slej izgubili delavce. Danes imajo ti večjo izbiro, brezposelnost se zmanjšuje, pojavlja se pomanjkanje delovne sile v nekaterih panogah. Odliv delavcev v bolje plačana delovna mesta je zlasti izrazit v obmejnih regijah. Prej kot se bo morala pojaviti vsaj osnovna primerljivost neto prejemkov med zaposlenimi v Sloveniji in v Avstriji. Pogovarjati se moramo tudi o minimalnih plačah znotraj javnega sektorja, 8000 je takšnih. Njim je treba pomagati. Kdo bo pa, zgolj kot primer, kuhal v javnih šolah, če pa bodo vsi odšli v zasebno gostinstvo, kjer so višje plače?

Zvenite socialdemokratsko. Pa je SD res socialdemokratska stranka, ste še vedno na tretji poti?

Ideja socialne demokracije je stara 150 let in ne pozabite, da je ta ideja pripeljala do delavskih pravic, do razvoja politične demokracije, do univerzalizma človekovih pravic, do načel enakopravnosti, do možnosti izbire. Ta boj niti približno še ni končan.

Če je Borut Pahor, kot si pravi sam, liberalni socialdemokrat, kako bi se opisali sami?

Jaz sem pomembno bolj levi kot on. Ne verjamem v srednjo pot, sem pa tisti levi politiki, ki verjame, da lahko trošimo samo toliko, kot imamo. V tem je razlika med nami in nekaterimi drugimi levimi strankami, tako v Evropi kot v Slovenji. Nekateri politiki bi v želji, da se pomaga, breme pomoči prenesli na otroke in vnuke. To je zame nesprejemljivo. Hkrati bi pa bilo modro, da bi premislili nekatere ustaljene poglede na levo politiko pri nas.

Kaj mislite s tem?

Pred tedni sem se pogovarjal s portugalskim predsednikom vlade, nekdanjim županom Lizbone, socialistom Antóniom Costo. Razlagal mi je, kako so izpeljali projekt resnično brezplačne šole. Ne glede na socialni status so tako vsi učenci v prvem obdobju šolanja upravičeni do brezplačnih učbenikov. Vprašal sem ga, kako in zakaj so se odločili za univerzalen pristop, v Sloveniji imamo drugačnega, kadarkoli posežemo v kakšno področje, razmišljamo progresivno, pomagamo samo tistim, ki jim je najtežje, socialno ogroženim. S tem v slabši položaj postavljamo srednji razred, ki ni deležen pomoči, pa četudi, ustavimo se zgolj pri šolstvu, je pravica do šolanja univerzalna. Costa mi je povedal, da so tudi sami razmišljali na način, ki je v veljavi pri nas, resnično brezplačno šolanje samo za revne, a so potem ugotovili, da bi naredili dve napaki. Neko pravico za vse bi spremenili v obliko socialno pomoč, hkrati pa bi s takšnim parcialnim ukrepom, ponovno »kaznovali« srednji razred v družbi. Spremenili so paradigmo političnega razmišljanja. O tem razmišljamo tudi pri nas. SD želi seveda pomagati tistim, ki jim je najtežje, a priznavamo tudi dejstvo, da je v družbi pomemben srednji razred. Pomagali bi mu recimo z davčnim prestrukturiranjem.

Kakšnim? Pri nas se nakoli svaljka mit, da je Slovenija davčno preveč obremenjena država?

Gre za veliko zavajanje, ki ga vseskozi uporabljajo desničarji in liberalci. Kadar oni zagovarjajo generalno znižanje davkov, nikoli ne povedo, kaj bi to prineslo.

Kaj?

Večjo razslojenost družbe, razmah zasebnega zdravstva in zasebnega šolstva, ki bi morala biti v socialni državi, tako Slovenijo opredeljuje ustava, pod enakimi pogoji dostopni vsem. Po podatkih OECD-ja, pa ta ni ravno socialdemokratska organizacija, smo v Sloveniji obdavčeni, če seštejemo vse davke, torej potrošnjo, premoženje, obdavčitev posameznih ljudi, okoli 37 % BDP-ja. Povprečje EU je vsaj za dve odstotni točki višje, povprečje držav, ki bi jim želeli biti podobni, torej Danske, Belgije, Švedske, Finske pa je še višje. Celo na Madžarskem, ki jo kot vzor dajejo nekatere radikalne stranke pri nas, dajo večji delež BDP za davke. V Sloveniji se je v zadnjem desetletju in še malo dogodila huda napaka, kar tako, nihče ni vprašal volivcev, ali se s tem strinjajo, se je prekomerno obremenilo ljudi in njihove dohodke, davek na dobiček podjetji pa se je znižal do te mere, da se celo tuji gospodarstveniki, s katerimi sem se pogovarjal, čudijo, kako nizke davke imamo pri nas.

Stopnja obdavčitev dobička podjetji pri nas je okoli 19 %, to je res pod povprečjem EU.

V resnici je še nižja. Upoštevati še morate politiko olajšav zaradi investicij in razvoja. Efektivna davčna stopnja obdavčitve dobička je okoli 14 %.

Smo davčna oaza?

Če bi to rekel kot politik, bi me napadali, ker naj ne bi poznal natančne definicije davčne oaze. A ne motite se, v nekem pogledu res spominjamo na davčno oazo, dobiček v Sloveniji je nerazumno nizko obdavčen. Tudi zaradi tega – država mora funkcionirati, so posledično prekomerno obremenjeni osebni dohodki, razlika med bruto in neto je pri nas previsoka.

Kaj bi torej naredili?

Vsa slovenska politika se strinja z diagnozo, da so plače preveč obremenjene. A vprašati se moramo, kako bi to spremenili, da hkrati ne bi zmanjkalo denarja za druge javne dobrine, za javno zdravstvo, za javno šolstvo. Slovenija ima največje rezerve pri davku na dobiček, pri davku na luksuz, tudi pri davku na tiste nepremičnine, ki jih imajo ljudje kot naložbe. Po drugi strani pa bi SD spremenil dohodninsko lestvico, povečal progresivno obdavčitev, predvsem pa bi davčna reforma razbremenila srednji razred. Povezali smo se recimo z avstrijskimi socialdemokrati, ki so tovrstno davčno reformo že izvedeli, veliko stvari smo se naučili.

V programu govorite o reviziji sanacije bank iz decembra 2013. Zakaj revizija?

Potrebo si bo naliti čistega vina. V Sloveniji obstaja dva pogleda, eden je, da je bila dokapitalizacija bančnega sistema  v takšnem obsegu potrebna, drugi, da je bila izpeljana amatersko in da je prišlo do prekomerne dokapitalizacije na naš račun. Treba je soočiti vse te poglede in ugotoviti, kaj se je zares zgodilo.

Čakajte, takrat ste bili v vladi.

Seveda smo bili in podprli smo dokapitalizacijo bank. Pred seboj smo imeli dve možnosti, prva je bila, da stvari v Sloveniji rešujemo sami, druga, da jih rešijo tisti trije, ki so že čakali pred našo mejo. Nekateri so jih tudi že klicali. V resnici se je takrat igralo na karto političnega zaupanja. Za strokovno razpravo ni bilo niti časa, vsa gradiva, ki so prišla na vlado, so bila zelo obsežna, podrobno vsebino so poznali le premierka Alenka Bratušek, finančni minister Aleš Čufer in guverner Boštjan Jazbec. Takrat so nam na vladi predstavili dve možnosti: ali trojka ali samostojna odločitev. Ni mi žal, da smo ohranili lastno odločanje o reševanju finančne in gospodarske krize. Zdaj je potrebno preveriti, ali so bil vsi postopki izpeljani tako, da je bilo za državo najbolj racionalno.

Omenili ste zaupanje, ga še vedno gojite do nekdanjega guvernerja?

Vem samo, da je v javnosti veliko strokovnih stališč, da je bila dokapitalizacija prekomerna, da so bile predpostavke napačne, zato, ponavljam, bomo po volitvah izpeljali revizijo vsega tega dogajanja.

Kako razumete tale absurd: po eni strani so Evropska komisija in druge finančne institucije zahtevale (pre)veliko dokapitalizacijo bank, po drugi strani pa nas sedaj ista komisija sili k prodaji NLB, ki dobro posluje, ki ima visok dobiček, kupnina za njen delež pa naj bi bila zaradi izsiljene prodaje in nerešenih težav s Hrvaško nizka.

Sam vseskozi podpiram intenzivna in občasno zelo trda pogajanja s predstavniki Evropske komisije, ker Slovenija skuša in tudi mora dokazati, da nismo več takšni, kot si domišljajo.

Kako nas dojemajo v Bruslju?

Zanje je Slovenija še vedno priden otrok, ki poskoči ob vsaki želji evropskih uradnikov in birokratov. Še več, učijo se na naših napakah in napačnih političnih odločitvah. Koristno bi bilo, če bi bolj pogosto pokazali zobe. Bruselj bi nas moral dojemati kot trmastega, pa tudi sitnega učenca, predvsem pa kot državo, ki krčevito brani lastne interese. V tem primeru bodo bruseljske zahteve do Slovenije postale bolj razumne, za nas manj škodljive.

Morda pa ni težava samo v Sloveniji, seveda je tudi tu, a morda je težava tudi v Evropski uniji, ker politiko v veliki meri vodijo stranke, ki pripadajo skupini Evropske ljudske stranke, tisti, ki, če poenostavim, zagovarja moč kapitala ne pa moči držav.

To ni edina težava v Bruslju. Danes Evropska unija ne deluje na način, ki bi temeljila na vladavini prava. Vladavina prava pomeni zaščito šibkejših, močni je ne potrebujejo, pomeni enakost in solidarnost. Zadnja garnitura Evropske komisije, ki jo, tukaj imate prav, skoraj v celoti obvladuje EPP, se odmika od vladavine prava, začela je delovati predvsem na podlagi interesov. V praksi to pomeni, da se moramo socialisti in demokrati za naslednje evropske volitve bistveno bolje pripraviti. Pa ne samo zaradi EPP, tudi zaradi populizma, ki zmaguje v državah Višegrajske skupnosti. Kako pomembna je vladavina prava, vemo tudi Slovenci, nekoč smo živeli v federativni integraciji, kjer je prevladoval argument moči nekega drugega naroda.

Na začetku sva govorila o političnem prestižu znotraj vladnih strank. Veliko ga je bilo pred časom tudi med vami in stranko Levica, v zadnjem času je vsaj iz vaše strani tega manj. Sami ste večkrat dejali, da si predstavljate situacijo, kjer je ta stranka skupaj z SD v vladi.

Ko sva se zadnjič na enem izmed soočenj videla s predsednikom Levice Lukom Mesecem, sem mu povedal, da sem vesel, ker razmišljajo o tem, da bi morebiti res postali vladna stranka. To bi bilo dobro.

Na nekaterih področjih se stranki politično ujameta, pri vprašanju dviga minimalne plače, pri davku na dobiček, različne poglede imate pri vprašanju prihodnosti slovenske vojske.

Najprej upam, da bo SD res dobila možnost sestaviti novo vlado. Če se to ne bo zgodilo, bo Slovenijo vodila desna radikalna stranka, kar bi bilo zelo slabo. Vsaka stranka, ki gre na volitve, ima neki program, neke prioritete, na podlagi njih se začnejo koalicijski pogovori. Koalicija je vedno kompromis. Pri vprašanju varnosti spadamo med tiste socialdemokratske stranke, ki verjamejo, da je varnost osnova za blaginjo. Tudi v prihodnje bomo morali investirati v varnostne sisteme, svet se je v zadnjem desetletju spremenil na slabše, ideja, da nam bodo varnost zagotavljali drugi, ne bi zdržala soočenja z realnostjo. Ideja, da kolektivna varnost ne vključuje tudi lastnih prispevkov, prav tako. Pri tem premisleku se z Levico verjetno res razhajamo.

Kakšen je vaš premislek glede žice na meji?

Povsod tam, kjer je še ni, bi jo zamenjali s panelnimi ograjami.

Bi jo podrli?

To je odvisno od ocen tveganja.

Še zmeraj obstaja vaša zaveza, da vas v koaliciji s SDS ne bo?

Mi ne bomo šli v koalicijo z desno radikalno stranko, ki s svojo politiki širi neresnice, strah in ponuja enostavne orbanovske rešitve, ki so škodljive za državo. Ko rečem radikalna desnica, mislim na SDS.

Pred dnevi ste se pogovarjali z županom Ljubljane Zoranom Jankovićem. Zakaj? Kaj sta govorila?

Kavo sva spila na mojo pobudo. Zanimalo me je, ali držijo informacije o njegovi aktivni udeležbi na volitvah na državni ravni. Pojasnil mi je svoje razmišljanje, ker pa je bil pogovor na štiri oči, o tem seveda ne morem govoriti. Sam pa sem mu seveda opisal, kako se SD profesionalizira in gre na volitve samozavestno ter samostojno.

SD je klasična stranka, niste protisistemska politična sila, t.i. novi obrazi, sedeli ste v sedmih slovenskih vladah, imate razvejano članstvo. Kdo so tisti ljudje, ki naj bi vodili najpomembnejša ministrstva, kdo naj bi bil, denimo, vaš kandidat za ministra za finance?

Če bomo najmočnejša koalicijska stranka, želimo voditi finančno ministrstvo, saj zagotavlja in načrtuje resurse, predsednik vlade pa mora vsak trenutek vedeti, kaj se dogaja s proračunom. Drugo ministrstvo je tisto, ki je najtežje, po našem mnenju je to zdravstveno ministrstvo, zanj imamo že pripravljeno ekipo. Tretje, za katerega mislimo, da je ravno socialdemokracija tista, ki bi lahko prinesla preboj, je gospodarsko ministrstvo, pomembni pa sta gotovo še kulturno ministrstvo, pa tudi raziskave in šolstvo. Seveda imamo močne ekipe tudi za ostala področja, ki so prav tako pomembna. O imenih, razumeti me morate, ne bi govoril, za prevzem funkcije finančnega ministra se recimo pogovarjamo z dvema kandidatoma.

Vem, da se radi ukvarjate s teranom, kmetijstvom, čebelami in nordijsko hojo, pa ste pripravljeni prevzeti vodenje vlade?

Ko sem postal predsednik stranke SD, je bilo popolnoma logično, da obstaja možnost, da bom nekoč prevzel tudi vlado. Pripravljen sem na to, stranka, ki na volitvah osvoji največ glasov, naj ima tudi predsednika vlade. Na teh volitvah bomo znova soočeni z dvema smerema razvoja Slovenije, ena je politika, ki seja razdor in strah, druga je usmerjanja v povezovanje in blaginjo za vse. Ogrodje te druge politične skupine sestavlja tudi stranka SD.

Zita Gurmai svari pred vzponom orbanovske desnice

Predsednica PES Women in madžarska političarka Zita Gurmai z izkušnjo orbanovske politike v svoji domovini poudarja, da je SD edina alternativa vzponu skrajne desnice v Sloveniji. Zita Gurmai je tudi poslanka madžarskega parlamenta, zato “iz prve roke ve, kaj današnja desnica na Madžarskem počne s človekovimi pravicami in kako funkcionirajo voditelji, kot je Orban.”

Voditeljica ženske organizacije Stranke evropskih socialistov ugotavlja, da se “orbanizacija v Evropi dviguje”. Zato po njenih besedah “ne smemo dovoliti, da ksenofobija, rasizem, diskriminacija in protievropske ideje prevladajo.” Zdaj moramo bolj kot kadarkoli “zaščititi manjšine, revne, zatirane in ženske, vse, ki jih orbanovska politika obravnava kot drugorazredne državljane.”

Predsednica Ženske skupine Stranke evropskih socialistov je v imenu PES Women podprla današnjo izjavo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je komentiral podporo Viktorja Orbana Janševi SDS na njeni današnji volilni konfenciji. Židan je poudaril, da ima Slovenija dve možnosti: “da se razvija po logiki, ki jo razumeta Janez Janša in Viktor Orban – vladati s strahom, sovraštvom in omejevanjem svobode – ali pa da izkoristi potenciale delovnih, izobraženih, ustvarjalnih ljudi v svobodni in varni državi. Kot to počnejo najboljši.”

Zita Gurmai je izrazila še prepričanje, da je SD jamstvo, da bo “glas vsakega državljana in državljanke slišan in spoštovan, njihove človekove pravice pa zaščitene.”

Celotno izjavo si lahko v celoti ogledate spodaj.