Z najboljšo listo in najboljšim programom za najboljši rezultat

Socialni demokrati (SD) so danes na volilni konvenciji potrdili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament in sprejeli manifest “Hočemo Evropo”. Lista SD, ki jo sestavljajo Tanja Fajon, Matjaž Nemec, dr. Milan Brglez, dr. Dominika Švarc Pipan, Neva Grašič, Franc Hočevar, dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek, velja med poznavalci političnega prostora za najboljšo, s sprejetim manifestom pa SD predlaga uvedbo evropskega 35-urnega delavnika, uvajanje skupnih minimalnih socialnih standardov, dosledno obdavčitev multinacionalk in ambiciozno ter pravično prilagajanje in boj zoper podnebne spremembe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril, da so Socialni demokrati del napredne družine evropskih socialdemokratskih, progresivnih in socialističnih strank, ki je po dolgem obdobju prevlade konservativne politike pripravljena, da ponudi svoj koncept razvoja Evropske unije. Stranka gre tudi na evropske volitve z močno ekipo in programom, saj “naše obljube in naši kandidati niso naključne zgodbe, ustvarjene za vsake volitve posebej. Skozi uresničene obljube, ob trdem delu, s pomočjo jasnih vrednot in zvestobo tradiciji socialne demokracije, vedno znova dokazujemo, da smo edina politična sila, ki naredi, kar obljubi.” Pri tem je Židan omenil nekatere zaveze iz programa “Samozavestna Slovenija” na področju šolstva in znanosti, pravosodja in kulture, ki so do danes že uresničene: “Pri nas obljube niso nekaj, kar se daje v žaru volitev, ampak s čimer mislimo resno in kar tudi storimo.” Židan je dejal, da je Evropska unija “naša najboljša priložnost in da se moramo zanjo boriti.”

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD ter naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, je na volilni konvenciji dejala: “Mi smo izbira za napredek, za oživitev evropske ideje, smo izbira za boljšo Evropo. Tokratne evropske volitve so resnično prelomne. Ker želimo solidarno družbo z varnostjo za otroke in starostnike, želimo poštena plačila in poštene obdavčitve brez privilegijev. Želimo prostor brez meja. Hočemo Evropo, ki jo bodo ščitili socialni, zdravstveni, okoljski stebri, in ne ograje ali žice. Želimo družbo inovacij in znanja. Če ne bomo izbrali sami, bodo namesto nas izbrali drugi.” Nosilka liste SD je prepričana, da je tokrat pred volivci jasna izbira, ki jo zaostruje tudi vzpon populističnih in nacionalističnih sil: “S tem tvegamo razkol evropskih vrednot. Sem ponosna socialna demokratka in tudi v prihodnje se bom borila za strpno družbo s priložnostmi in možnostmi za vse.”

Na volilni konvenciji so sprejeli tudi manifest za evropske volitve, s katerim je stranka napovedala korenite spremembe, da Evropska unija postane “napredna, solidarna, pravična in trajnostna”. Osrednje sporočilo manifesta je odprava neenakosti in krepitev solidarnosti ter socialne varnosti v celotni uniji. Tako zagotavljajo vseevropski 35-urni delavnik, pošteno obdavčitev multinacionalk in ukrepe zoper davčne oaze, dvigovanje skupnih in minimalnih socialnih standardov, enotno evropsko pogodbo o zaposlitvi kot odgovor na naraščajoče prekarne oblike dela ter dosledno uveljavljanje enakosti med spoloma, med državami in na notranjem trgu, pa prepoved uvoza proizvodov, ki so produkt otroškega dela in izkoriščanja. Manifest sestavlja sicer več kot 80 ukrepov in usmeritev, ki predstavljajo socialdemokratski odgovor za prihodnost Slovenije, Evropske unije in sveta.

Manifest so ob Janu Škobertnetu, ki je vodil njegove priprave, na inovativen način s svojimi mislimi predstavili aktivisti Mladega foruma, Ženskega foruma in Foruma starejših. To predstavitev je zaključil Luka Pečar Pahor z besedami: “Problemi in izzivi, ki pestijo Slovenijo in Evropo, nas lahko povežejo v solidarnosti in volji, ali pa nas za vedno raztrgajo narazen. Socialni demokrati vedno izberemo prvo pot, zato se ne predamo nikdar in nikomur, dokler Evropa ne bo takšna, kot jo hočemo: dostojna za vse.”

Močno javno šolstvo za enake možnosti vseh

Socialni demokrati (SD) so danes s sprejemom deklaracije o javnem šolstvu izrazili (soglasno) podporo načinu uresničitve odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Z deklaracijo je poudarjeno, da je ključen razvojni cilj Slovenije kakovostna izobrazba vseh, hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu. Zato podpirajo rešitev, po kateri bo obvezni program osnovne šole enako financiran v vseh šolah, a se hkrati urejajo pogoji za ustanovitev zasebne šole, da se ohrani in nadgradi kakovostna, dostopna, neizključujoča in nazorsko nevtralna mreža javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Deklaracija se ozira v prihodnost, saj digitalizacija na pragu četrte industrijske revolucije uvaja drugačno naravo odnosov med ljudmi in spremenja družbene procese. Zato je ključno razvojno vprašanje, kako prihodnje generacije pripraviti na prihodnost. Dr. Jernej Pikalo je prepričan, da “lahko le družba z visoko kakovostnimi šolami za vse, ki bodo znale predvideti novosti in nove generacije pripraviti na spremembe, računa na to, da bodo tudi prihodnje generacije v novih razmerah živele kakovostna življenja v skladu z lastnimi predstavami in navdihom.”

Vsak starš ima nedvoumno, jasno in ustavno zagotovljeno pravico, da svojega otroka vpiše v osnovno šolo, za katero meni, da je za njegovega otroka najboljša. V ta namen Slovenija financiro mrežo kakovostnih javnih šol, ki so dostopne vsakomur. Država pa ima tudi dolžnost, da uredi pogoje za to, da lahko z zasebno pobudo nastajajo tudi zasebne šole.

Razhajanja pa so pri vprašanju, ali mora država te zasebne šole, ki jih sama ni ustanovila, tudi financirati. Evropsko sodišče za človekove pravice je v celi vrsti sodb od druge polovice sedemdesetih do danes konsistentno; to je, da mora država spoštovati pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim verskim in filozofskim prepričanjem, ni pa dolžna teh zasebnih šol tudi financirati. Slovenija je doslej s 85% financirala tudi zasebno šolstvo, ker je pripoznala pomen zasebnih šol pri uvajanju drugačnih pedagoških pristopov in širjenju idej za celoten šolski prostor. Pri tem ne obstaja evropska praksa, saj države ponekod financirajo zasebne osnovne šole deloma, v celoti ali sploh ne. Kot poudarja deklaracija, SD zasebnim šolam ne nasprotuje in jih vidi kot vsebinsko dopolnitev sistema javnih šol.

Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ki je tudi podpredsednik stranke, pravi, da “razumemo pravico staršev, da svojega otroka vpišejo v program po lastni  izbiri, a želimo obenem ohraniti mrežo kakovostnih javnih šol kot pogoj za napredek in razvoj Slovenije, da damo enake priložnosti vsaki posameznici in vsakemu posamezniku.”

Podpiramo rešitev, po kateri bo obvezni program osnovne šole enako financiran za vse šole, obenem zastavljamo celovitejšo vsebinsko spremembo, ki sledi prvotnemu cilju, ki bi ga morali zasledovati vsi, ne glede na politično prepričanje: ohranjanje in nadgradnja kakovostne, vsem dostopne, neizključujoče in nazorsko nevtralne mreže javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Veljati je začela novela ZKP: onemogočanje zlorab in večja zaščita žrtev

Novela Zakona o kazenskem postopku prinaša učinkovitejši pregon bančnega, kibernetskega in organiziranega kriminala. Onemogoča zlorabe postopka in v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o žrtvah kaznivih dejanj.

Implementacija evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj je bistvena novost, ki spreminja položaj in varnost oškodovancev v vseh fazah. Skladno z njo bodo organi pregona morali po novem izdelati oceno individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Novela omogoča tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bi bilo treba ponavljati pričanj. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pravi, da so zakon uskladili z vsemi deležniki, predvsem s sodno oblastjo, tožilstvom in policijo, in vanjo vgradili rešitve, ki so usklajene s stroko.

Novi Zakon o kazenskem postopku omogoča bolj učinkovit pregon bančnega, kibernetskega in organiziranega kriminala. Sodiščem omogoča učinkovitejše delo brez zavlačevanj in možnost preverjanja opravičil, s pomočjo katerih so udeleženci kazenskega postopka pogosto zlorabljali postopek za zavlačevanje in posledično izmikanje roki pravice. Novela ZKP tako natančneje določa pogoje za preiskave odvetniških pisarn, omogoča preiskavo stanovanja ob nedosegljivosti imetnika, če jo vodi preiskovalni sodnik, ter ukinja obvezno branje listin na glavnih obravnavah.

Zakon je soglasno podprl tudi Državni svet, v kazenske postopke vključuje tudi žrtve in njihove sorodnike. Ljudi in njihove stiske postavlja v središče procesov, katerih namen je ne le doseči pravico, ampak tudi in predvsem žrtvam pomagati zaživeti znova.

“Ustava nam govori, da je Slovenija pravna država in s to novelo smo naredili pomemben korak k temu, da bodo to čutili tudi državljanke in državljani, ne le na papirju, ampak tudi v realnosti,” je ob tem povedala podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Prednosti, ki jih med drugim prinaša novela Zakona o kazenskem postopku:

  • uveljavlja bolj učinkovit model sojenja, hitrejši in bolj učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj
  • v središče postavlja zaščito žrtve ter hkrati omogoča pošteno in pravično sojenje storilcem
  • preprečuje zlorabo “zdravniških opravičil”, postopkovnih manevrov za zavlačevanje
  • uveljavlja najvišje standarde varovanja človekovih pravic (ne pa njihovih zlorab) udeležencev kazenskih postopkov
  • omogoča nove prijeme za boj proti sodobnim oblikam organiziranega kriminala ter boj proti kibernetskemu kriminalu
  • omogoča organom pregona, da so pred in ne za storilci kaznivih dejanj.

Požar v Notre Dame zaznamoval srečanje kulturnih ministrov o kulturni dediščini

V okviru romunskega predsedovanja Svetu Evropske unije poteka v Bukarešti dvodnevno neuradno srečanje ministrov za kulturo, ki se ga udeležuje Petra Culetto, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo. Srečanje, posvečeno kulturni dediščini, je zaznamoval požar pariške katedrale Notre Dame. Kot poudarjajo tudi na Ministrstvu za kulturo, katedrala Notre Dame simbolizira skupne evropske ideale, vrednote in zgodovino ter je dediščina vsega človeštva, vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine.

Prav evropska kulturna dediščina je ena izmed osrednjih tem delovnih sej v Bukarešti. Namen srečanja je ustvarjanje novih priložnosti na področju kulture in krepitev zapuščine in dinamike, ki jo je ustvarilo Evropsko leto kulturne dediščine 2018.

Slovensko delegacijo vodi državna sekretarka mag. Petra Culetto, ki je v razpravo o učinkih lanskega evropskega leta kulturne dediščine izpostavila nacionalne specifike in rezultate, predvsem pa potrebe, ki jih ima država pri varovanju obsežne zbirke kulturne dediščine: “Mladi so odkrivali povezave med kulturno dediščino in trajnostnim razvojem, gostili smo srečanje strokovnjakov za nesnovno dediščino jugovzhodne Evrope. Zelo uspešen je bil hackathon Kulturna pustolovščina na dlani, kulturno dediščino in turizem smo povezali s kreativno mlado generacijo in promotorji iz gospodarstva.”

Petra Culetto, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, in Bojan Kurež, generalni sekretar ministrstva

Sicer pa na ministrstvu prav zdaj zaključujejo z medresorskim usklajevanjem novega Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, s katerim se med drugim za ohranjanje najbolj ogrožene kulturne dedišine zagotavljajo dodatna sredstva. V medresorskem usklajevanju je tudi strategija kulturne dediščine, ki bo predstavljala celostne usmeritve države za varovanje in ohranjanje naše bogate kulturne dediščine.

Ministrstvo za kulturo v tem programskem obdobju kohezijske politike uresničuje tri dragocene projekte obnove kulturne dedišine, in sicer Auerspergovo železarno na Dvoru, grad Borl ter del prostorov v gradu Štanjel, pomemben projekt kulturne dedišine pa predstavlja tudi raziskovanje biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju.

Pikalo: Poziv za skupno implementacijo Jamstva za ranljive otroke

Minister za izobraževanje, znanost in šport iz vrst Socialnih demokratov dr. Jernej Pikalo je naslovil pismo na ministrice in ministre iz stranke Evropskih socialistov in demokratov, v katerem jih je pozval, da obudijo neformalna ministrska srečanja znotraj socialdemokratske družine ter se sestanejo na temo pobude S&D za nadaljnjo implementacijo Jamstva za ranljive otroke.

”Prizadeval si bom, da bo Slovenija aktivno podprla udejanjanje ideje o EU Jamstvu za ranljive otroke in da bo slovenski izobraževalni sistem s strani držav članic prepoznan kot tisti, ki lahko ponudi primere dobrih praks, ne le z enim najboljših sistemov predšolske vzgoje, temveč tudi s številnimi podpornimi mehanizmi v vzgoji in izobraževanju, ki zmanjšujejo vpliv šibkejšega socialno-ekonomskega ozadja otrok,” je poudaril minister dr. Pikalo.

Pismo, ki ga je naslovil na vse ministrice in ministre stranke PES (Party of European Socialists):

UNESCO podprl Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco v Ljubljani

Unesco je potrdil predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi dr. Jernej Pikalo, da bi ustanovili mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki bi deloval pod okriljem Unesca v Ljubljani. Dokončno se bo predlog potrjeval na novembrski generalni konferenci UNESCO.

Center bi vladam, organizacijam, pravnim osebam in širši javnosti svetoval o sistemskih in strateških rešitvah pri uvajanju umetne inteligence na različnih področjih. Pomagal bi pri razvijanju in širjenju zmogljivosti, med drugim z ustanavljanjem pomožnih raziskovalnih centrov po svetu, oblikovanjem programov usposabljanja ter oblikovanjem omrežja za izmenjevanje raziskav in znanja. V začetni fazi bi ga gostili na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) v Ljubljani.

“Namen centra bo zagotavljanje odprtega in preglednega okolja, ki bo poleg raziskav, tehnologije in razprav na področju umetne inteligence različnim deležnikom po vsem svetu zagotavljal tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence,” so poudarili na MIZŠ, ki ga vodi minister iz vrst SD dr. Pikalo.

V Sloveniji imajo raziskave in razvoj umetne inteligence dolgo tradicijo, saj so začele že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, kamor segajo tudi začetki umetne inteligence v svetu nasploh. Danes imamo 15 laboratorijev, v katerih se z umetno inteligenco ukvarja okoli 300 raziskovalk in raziskovalcev.

Medsosedski odnosi morajo temeljiti na naših skupnih evropskih vrednotah

Odziv Socialnih demokratov v zvezi nedopustnimi ravnanji sosednje Republike Hrvaške, ki jih je razkril 24ur.com in POP TV:

Socialni demokrati ostro obsojamo ravnanja Hrvaške in zahtevamo takojšen sklic Sveta za nacionalno varnost

Očitno je, da je hrvaška politika z nezakonitimi in nemoralnimi prijemi ogrozila zaupanje med sosednjima državama. To je velikanska sramota za hrvaško vlado, ki je kot danes razkriva POP TV načrtno minirala arbitražni proces in poizkušala preprečiti razkritje spoznanj o ozadjih prisluškovanja slovenski agentki in arbitru. S tem je hrvaški državi in hrvaškim ljudem povzročila veliko nacionalno sramoto in škodo mednarodnih razsežnosti. Delovanje Slovenije je in mora biti drugačno. 

Slovenija prisega in udejanja vladavino prava v domačih in mednarodnih odnosih. Z vsemi državami v sosedstvu želimo razvijati dobre medsosedske odnose, a morajo ti temeljiti na naših skupnih evropskih in civilizacijskih vrednotah. Hrvaška je te vrednote očitno izdala. Zato jo čakajo odgovori na resna vprašanja, če želi ponovno začeti graditi zaupanje med državama, za začetek s tem, da s svojimi ravnanji deluje v skladu z mednarodnim pravom. Resnice ni mogoče prikriti ne s podkupovanjem in ne z grožnjami. To je danes spoznanje za Republiko Slovenijo, za mednarodno skupnost, predvsem pa za ljudi na Hrvaškem. 

Socialni demokrati pričakujemo takojšen sklic Sveta za nacionalno varnost, da z mirnimi in preudarnimi koraki zaščitimo našo državo, ljudi, medije in demokracijo. Slovenski politični vrh se mora pogovoriti o odzivu in ustreznem informiranju naših partnerjev v Evropski uniji o grobi kršitvi evropskih vrednot in vladavine prava s strani Republike Hrvaške in njenih oblasti.

“Demokracija, vladavina prava in človekove pravice tvorijo trikotnik, ki ga je treba ohraniti v celoti.”

Predsednik Konference SD in poslanec dr. Milan Brglez kandidira za položaj evropskega poslanca kot četrti na listi stranke Socialnih demokratov. V primežu med vedno bolj agresivno populistično desnico in kritikami, ki nanjo letijo z leve strani, Socialni demokrati iščejo svojo identiteto v okviru razdrobljene vladajoče koalicije. Tam pa Brglez vidi nevarnost, ker v nasprotju s prejšnjim mandatom poteka proces uničevanja koalicijskih strank. Za sobotni Dnevnikov Objektiv sta se z njim pogovarjala novinarja Ervin Hladnik Milharčič in Meta Roglič.

Kandidirate za evropskega poslanca. Kakšen je vaš prispevek k razvoju evropske ideje? Zakaj je dobro, da je Slovenija v Evropski uniji?

Če naj bom oseben, je moj prispevek zagovarjanje naših ustavnih vrednot znotraj evropskega konteksta. Teh zadev nismo prenesli na evropske institucije. Politika, ki jo tam kreirajo, je pogojena z delovanjem vsake od članic. Ustavo zagovarjam v vsakem kontekstu, tudi ko se to lahko zdi presenetljivo. Zagovarjati te vrednote znotraj Evrope pomeni zagovarjati tisto, za kar smo se v Sloveniji dogovorili, ko smo oblikovali to državo.

Za katere vrednote se nameravate zavzemati?

Tega je veliko. Danes so človekove pravice postavljene na stranski tir v primerjavi z mestom, ki smo jim jih dali v našem ustavnem redu. V tem delu sem zavezan politični platformi stranke, ki je v tem segmentu ustrezno socialdemokratska tudi na evropski ravni. Le brati jo je treba hoteti na ta način. Beseda rast kot sopomenka za neoliberalni sprehod socialdemokracije ni več v volilnem programu.

Ampak vstopate v mehanizem, ki nima ustave. Kje se vidite v dilemi med višjo stopnjo federalizacije Evropske unije in Evropo suverenih držav? Kako se boste znašli brez ustave v rokah?

Res ni evropske ustave. Napisana in zavrnjena ustava je bila tudi zelo pokroviteljska do tistih delov Evrope, ki niso vključeni v Evropsko unijo. Lahko pa rečem, da zame ter evropske socialne demokrate in socialiste Evropska unija pomeni reševati probleme ljudi na vseh nivojih. Če bo reševala probleme ljudi, ni nujno, da gre v smeri federacije in ni nujno, da gre v smeri suverenitističnih tendenc. Na eni strani sorazmernost, na drugi pa subsidiarnost, je ena od možnih poti ne samo za Evropo več hitrosti, ampak tudi za Evropo, ki se ukvarja s problemi ljudi na ravni, ki je za to najbolj ustrezna. Treba je izoblikovati prioritetno listo. Dobro je vedeti, da do sedaj prioriteta niso bili ljudje. Lahko rečemo, da so bile prioritete elite ali kapital, vsekakor pa ne ljudje. Moja pozicija je torej vmesna. Ne zagovarjam federacije, ker ta trenutek pomeni delitev Evrope na dva dela in ima zelo malo zaveznikov. Prav tako pa ne zagovarjam navadne medvladne organizacije, kjer nanjo ni treba prenašati izvrševanja suverenih pravic.

Ampak ljudje so sedaj domena populizma. Matteo Salvini govori o ljudeh. Zelo je uspešnem pri obljubah zagovarjanja italijanskih ljudi pred aroganco evropskih institucij. Ali obstaja socialnodemokratski odgovor na vprašanja, ki jih je zastavila populistična desnica?

Socialdemokrati ne vidimo problema v tistih, ki prihajajo, niti v tistih, ki so drugačni znotraj nas. Vsi našteti so negativni cilj, na katerega usmerjajo pozornost populisti. Socialdemokrati vidimo stvari bolj kompleksno. Ni dovolj zgolj demokratična forma, potrebujemo tudi vladavino prava in človekove pravice. To troje gre skupaj. Enega brez drugega in tretjega ni. To je trikotnik, o katerem je tudi v Ljubljani govoril spitzenkandidat socialne demokracije Frans Timmermans. Na tej točki mi je bil prav všeč. Tako jasnih stališč na evropski ravni običajno ne slišimo.

Populisti so jasni. Vsem tujcem bomo zaprli vrata. Od leta 2015 je tako. Na drugi strani pa jasnih idej o upravljanju z migracijami ni slišati. So pri vas po štirih letih kaj bolj razčiščene?

Razčiščeno je to, da je treba sodelovati z izvornimi in s tranzitnimi državami. Tudi povečevati kapacitete regij, od koder migranti prihajajo, in skupno zaščiti zunanje meje. Drugače pa ni dilem. Rešitev je v pravični razdelitvi teh, ki prihajajo, znotraj same Evrope in po načelu solidarnosti. Zapiranje vrat je zgolj izpeljanka tega, da rečemo »Mi prvi.« To je v našem času glavno orožje proti vladavini človekovih pravic. Človekove pravice so preprosto meja politike. Povedo, kdaj lahko in kdaj ne. Ne gre tako, da pripadajo zgolj državljanom, za druge pa veljajo neke druge pravice. Če bi to obveljalo, bi zadnjih 75 let vrgli stran. Na srečo imamo Svet Evrope, vendar se tudi evropske institucije upirajo in nočejo pristopiti h konvenciji o človekovih pravicah.

Kako je to sploh mogoče?

Ne nasprotujejo države, ampak sodišče Evropske unije, ker si ne želi imeti nad seboj višjo instanco, ki bi mu solila pamet. Takšno aroganco je treba odpraviti.

Ampak vi ste bili predsednik parlamenta, ko je vlada postavila bodečo žico na meji. Je to bila dobra ali slaba ideja?

Ker se je žice po institucionalni inerciji vleklo vedno več, je kljub začetni simboliki, da je treba nekaj narediti, to bila slaba ideja. To je absolutno jasno. Ko te potrebe ni bilo več, žice nismo znali pospraviti. Ali pa vsaj poskrbeti, da ne reže v odnose med ljudmi. Na različnih delih meje jo tudi drugače sprejemajo. Če bi zares veliko ljudi hotelo čez mejo, jih nobena žica ne bi mogla zaustaviti. Bolje je poiskati drugačne ukrepe. Vseskozi zagovarjam živo mejo, ki je poseljena in polna življenja. Dajmo paziti drug na drugega, da negativni aspekti potencialnih migracij nimajo tolikšnega vpliva. Če v tako majhni družbi, kot je naša, pazimo druga na drugega, ne moremo govoriti o terorističnih grožnjah, ker ljudje pravočasno zaznajo morebitno ogroženost.

Ste kot eden vodilnih članov SMC, predsednik Državnega zbora in član sveta za nacionalno varnost vedeli, da bo na meji postavljena žica? Ste bili v primeru, če so vas o tem obvestili, odločno proti?

Ko je bilo v tednu po volitvah na Hrvaškem in pred napadom v Parizu treba nekaj narediti, sem bil obveščen. Tega ne morem tajiti. Takrat nisem nasprotoval. Ko pa se je zadeva začela nenormalno raztezati, migrantov in migracij pa ni bilo od nikoder več, je bilo moje nasprotovanje vse bolj glasno. Je pa koalicijskemu poslancu kljub visokemu položaju težko vreči svojo vlado, da bi ustavil tok neke politike.

Saj ne bi bilo treba vreči vlade.

V tem primeru nič drugega ne bi pomagalo.

In potem je bolje biti tiho?

Saj veste, da temu navkljub nisem bil tiho.

Čeprav ustavno sodišče še vedno presoja o domnevnih kršitvah človekovih pravic v zakonu o nalogah in pooblastilih policije, je vlada v parlamentarno proceduro poslala novelo tega zakona, ki še dodatno širi pooblastila policije na področju poseganja v zasebnost posameznikov. Kako ocenjujete takšno ravnanje?

Zakon o pooblastilih policije in zakon o tujcih sta dva primera, ko so šle stvari predaleč. Nekatere druge zakone se je dalo umestiti v našo ustavno ureditev. Denimo zakon o mednarodni zaščiti. Oklestili smo ga socialnih vidikov in nekako stisnili v ustavne okvirje. Nadgraditi sedanjo zakonodajo, ne da bi vedeli, kako se bo o njej odločilo ustavno sodišče, je nesprejemljivo. Nadgradili bomo smer, ki je ustavno sporna.

Toda na seji vlade ministri SD predlogu niso nasprotovali.

Sam vem, kaj moram glede teh vprašanj narediti.

Se vam ne zdi, da ustavno sodišče nekam dolgo presoja ustavnost zakona o tujcih?

Glede na to, da že več kot dve leti absolutno prednostno obravnava zadevo, je to res zelo dolgo. Mislim, da sem našel primer pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, na katerega razrešitev čakajo ustavni sodniki. Gre za ukrepe pri izganjanju tujcev, ki jih je sprejela Madžarska in na nižji stopnji popolnoma izgubila. Sedaj bo o tem odločal veliki senat. Če ta sodbe ne bo potrdil, se bojim, kaj sploh še pomenijo človekove pravice. Evropska unija je sicer že zagrešila veliko napako, ko je človekove pravice posameznikov začela interpretirati kot človekove pravice podjetij.

Po razkritju Štajerske varde je oživela zamisel, da naj bi Sova zbirala podatke o domačih organizacijah, zasebnikih in skupinah, če gre za primere nestrpnosti, ogrožanja nacionalne varnosti in podobno. So takšna pooblastila lahko nevarna? Lahko Sova postane nova Udba?

Brez ustreznih varoval so lahko nevarna. Obstajata varnostni in obveščevalni vidik. To dvoje se hitro začne mešati med seboj. Vedno je nevarno, če se začnejo posebni ukrepi uporabljati proti lastnim državljanom, še zlasti, če ne obstajajo varovalke pred zlorabo.

Ima sedanja vlada več ali manj posluha za človekove pravice kot prejšnja?

Čeprav se v zadnjih dveh mandatih ustvarja vtis o ščitenju človekovih pravic, je zagovornikov teh pravic v političnih vrstah potencialno manj. V prejšnjem mandatu smo jih lahko prešteli; nevarnim ustavnim spremembah je nasprotovalo okoli trideset ljudi. V tem mandatu še nismo imeli priložnosti, da se preštejemo.

Sedanje vzdušje v Evropi takšnemu načinu razmišljanja ni najbolj naklonjeno.

Sploh ni naklonjeno.

Dogajanje v sosednjih državah bi težko označili kot liberalno demokracijo, ki temelji na pravicah posameznika. Smo priče krizi liberalne demokracije? Se rojeva novo razumevanje države?

Država je v marsičem odvisna od tega, kar se dogaja v mednarodnem redu. Če v njem vrednote nimajo podpore, je vse odvisna od moči posameznih regij. Glede na to, da se moč počasi prenaša iz Amerike na Kitajsko, bo usoda liberalne demokracije odvisna zgolj od nas samih. Pri poskusu ohranjanja svojega vodilnega položaja bodo Američani očitno ustvarili precedense, s katerimi bodo v smislu prevladujoče hegemonske države nadaljevali Kitajci. Seveda ne na enak način kot Amerika, je pa to prihodnost, ki se nakazuje. Nekatere zadeve, ki so bile tudi v razumevanju odnosov v svetu in znotraj posameznih držav samoumevne, zaradi strategije ohranjanja posameznih elit na oblasti preprosto nimajo več podpore.

Vas to  skrbi?

Absolutno. Zato si prizadevam, da vsaj znotraj našega regionalnega prostora osnovne vrednote ne bi izginile. Demokracija, vladavina prava in človekove pravice tvorijo trikotnik, ki ga je treba v celoti ohraniti, če se ne želimo vrniti v zgodovino.

Na najbolj vidnem mestu na vaši mizi imate slovensko ustavo. Je to ustava liberalnodemokratske države?

Ja. Hkrati pa je bila utemeljena na zelo širokem družbenem soglasju. Mislim, da je danes ne bi mogli ponovno sprejeti. Ne živimo več v času, ko bi bilo zanjo mogoče pridobiti ustavno večino.

Jo je pa mogoče v sedanji politični konstelaciji ubraniti?

Vsekakor jo lahko ubranimo. V nasprotnem primeru pademo.

Na evropskih ulicah je vedno več močno oboroženih policijskih enot, v Franciji tudi vojaških. Ob vprašanju migracij pa se lomi logika liberalne demokratične ureditve. V Sloveniji vendarle ni tako slabo, ne?

Ni. In to se splača varovati in zavarovati.

Ali lahko tudi Slovenijo čaka pristanek na avtoritarnost kot način reševanja vprašanja migracij in podobnih fenomenov?

Iskreno upam, da ne gremo v to smer, nimam pa nobenega zagotovila, da ne gremo. Tudi leva sredina je sposobna za ohranitev oblasti zapeljati v smer strahu in naredi premalo, da bi strah na primeren način naslovila. Karkoli si mislimo o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, je ideja, da se pogovarja z gibanjem rumenih jopičev, vredna posnemanja. V času migracijske krize bi si želel, da bi še kdo od vladajočih struktur bil na terenu in poslušal ljudi. Problem strahu je včasih tudi problem nevednosti. Kakšne stvari je treba razložiti. Zakaj in kako se stvari dogajajo, kaj je možno narediti. Ves čas pa mora veljati, da je treba pomagati tistim, ki rabijo pomoč. Breme pa je treba solidarno prerazporediti. Če pa pogledate okoli sebe, boste videli, da smo proti koncu prejšnjega mandata kot država postajali obkoljeni, sedaj pa smo popolnoma obkoljeni z nenormalnostjo. Upam, da nova normalnost ne bo šla v tej smeri.

Kdo so lahko v evropskem parlamentu  vaši zavezniki in kdo nasprotniki?

Med ljudsko stranko bi težko našel zaveznike, čeprav se jih morda najde. Nemci so do določene mere ščitili človekove pavice. Zaveznike bi socialisti in demokrati morali najti v ALDE, pri Zelenih in pri novi Levici. Vprašanje pa je, ali bo to dalo več kot polovico parlamenta?

V tem trenutku se zdi, da nič ne vemo. Niti, kako bo Velika Britanija izstopila iz sedanje mreže. Kako kot kandidat za edino neposredno izvoljeno evropsko institucijo razumete godljo, v kateri se je z brexitom znašla Evropska unija?

Ne vem, če med Evropejci najdete človeka, ki bi to zadevo v celoti razumel. Všeč pa mi je bilo, ko je predsednik britanskega parlamenta o isti stvari prepovedal glasovati dvakrat. Za naš parlament bi bilo fantastično, če bi imeli to možnost. Pri nas lahko v neskončnost vlagajo isti predlog in onemogočajo, da bi na dnevni red prišle druge pomembne reči. Je pa prepoved dvakratnega glasovanja tudi edina dobra stvar, ki sem jo videl. Ukvarjajo se s tem, kako nekatere odločitve parlamenta razglasiti za pravno nedoločujoče. Nerazumno. Tudi Britanci so talci Britanske politike.

Ali ni EU talec Velike Britanije?

Tako Britanci kot Evropska unija so talci. Mislim, da se javnost v Britaniji vse bolj zaveda, kakšno neumnost so zagrešili. Sam bi raje počakal na še en referendum, kot pa da vse nekontrolirano razpade in bomo morali v London pošiljati humanitarno pomoč.

Kaj vas je napeljalo, da v času, ko se govori o krizi EU, kandidirate za evropskega poslanca?

Resna situacija v slovenski politiki in resna situacija v evropski politiki. Dejstvo je, da kakorkoli zadevo obrnemo, ogromna večina Slovencev verjame, da bi izven okvirjev Evropske unije veliko težje živeli. Ta okvir nas občasno stiska, ker ne znamo pravočasno reagirati in se ne znamo postaviti zase. Možno se je postaviti zase, vendar je to treba znati. Brez znanja pa si razbiješ glavo. Evropo je možno peljati na evolucijski način v smeri, ki nam ustreza. Nam ustreza ohranitev sedanje vladavine mednarodnega prava in spoštovanja človekovih pravic.

V SD ste ocenili, da bi moral premier Šarec govoriti v Strasbourgu. Kaj bi s tem dosegel? Bi se Tajani zamislil nad svojimi izjavami? Bi naše zahteve o uresničevanju arbitražne odločbe pridobile na teži?

Šarčev nastop bi morda lahko kaj prinesel njegovi stranki. Lista bi z uspešnim nastopom okrepila svojo kredibilnost.

To bi v resnici bil predvolilni nastop.

Seveda. Argument, da se je hotel izogniti predvolilnemu nastopu, je neumen. Izmislil bi si lahko kakšnega boljšega. Če bi takoj rekel, da mu Tajani šest mesecev ni odgovoril in da sedaj pač ne bo šel v Strasbourg, bi bilo vse v redu. Ljudje bi stvar drugače razumeli in ne bi bilo toliko skakanja. Sam pa se ne bi odločil tako, kot se je on. Ne bojim se govoriti o svojih stališčih. Nikjer.

Ste šele na četrtem mestu kandidatne liste SD za evropski parlament, vendar pa obstaja možnost, da v Bruselj pridete s pomočjo preferenčnih glasov. Da bi vam to uspelo, si SD verjetno ne želi, saj bi vaš naslednik v državnem zboru prišel v poslansko skupino SMC.

Ko sem se pridružil SD, sem bil prepričan, da ne bom kandidiral na evropskih volitvah. Manj kot teden dni pred dokončno odločitvijo o kandidatni listi pa me je stranka nagovorila, da vendarle tvegamo. Tokratne evropske volitve so tako na evropski ravni kot za stranko zelo pomembne, zato je treba nastopiti z najmočnejšo ekipo. Na kandidaturo sem pristal. Ko enkrat greš na volitve, pa tega ne narediš zato, da ne bi bil izvoljen. Po svojih močeh bom skušal prispevati, da bi imela SD v evropskem parlamentu dva poslanca.

Si torej želite oditi v Bruselj? Sprašujem tudi zaradi vse pogostejših namigov, da bi lahko na čelu SD nasledili Dejana Židana. Iz Bruslja pa stranke ni ravno prikladno voditi.

Na novembrskem volilnem kongresu je bil za predsednika SD izvoljen Dejan Židan. Dva tedna kasneje sem bil izvoljen za predsednika konference stranke, ki ima še zlasti pomembno ideološko vlogo. S tem sem povsem zadovoljen in ne vidim razlogov, da bi se to v trenutku spremenilo.

Zaradi slabega rezultata SD na evropskih volitvah je moral pred petimi leti oditi takratni predsednik stranke Igor Lukšič …

Tedaj je bila situacija tudi zaradi njegovega vztrajanja na čelu kandidatne liste drugačna.

Tudi v SD ni osamljena ocena, da je domet stranke pod Židanovim vodstvom na državnozborskih volitvah okoli deset odstotkov in da bo prej ali slej potrebno izbrati njegovega naslednika. Lahko rečete, da vas to mesto, če bi si vas v stranki na njem zaželeli, ne zanima in da ga ne bi sprejeli?

Če bi se zadeve dogajale na tak način, kot so se pri zadnji zamenjavi predsednika SD, bi lahko v sedanji konstelaciji to pomenilo tudi konec stranke. Na tak način o zadevi sploh ne želim razmišljati. V tem trenutku mi je pomembno, da je predsednik stranke še vedno Dejan Židan. Evropske volitve še niso končane; volilna bitka se niti ni dobro začela. Zato ne gre špekulirati, kaj bo, če bo, in kdo bo, če bo. Nimam moštva, ki bi sovražno prevzelo stranko, in o tem nikakor ne razmišljam.

SD javnomnenjska merjenja v zadnjem času ne kažejo ravno dobro…

Za evropske volitve ji kažejo precej bolje kot sicer. Tudi zato, ker imamo po moji oceni najboljšo ekipo.

Iz SMC, ki se z ideološkimi vprašanji ni ukvarjala, ste se preselili v tradicionalno stranko, ki je vključena v socialistični tok evropske politike. Kaj je vaša socialdemokratska identiteta?

Zagotovo so to ljudje. Ne bom se zatekel k staremu besednjaku in uporabil zgolj besede delavci; ta identiteta se je namreč zaradi pretiranega uklanjanja trgu in posledično kapitalu tako na evropski ravni kot pri nas v zadnjem času nekoliko izgubila. Predpostavljam tudi, da bomo morali zaradi trajnostnega razvoja socialno državo preoblikovati v socialno-ekološko državo in da bo ta prehod precej drag. Stroške bo treba pravično porazdeliti. To je ključno in tu je naredila Francija napako. Ne moreš naložiti stroškov zgolj na ramena ljudi, ampak morajo proporcionalno več plačati tisti, ki so od škodovanja okolju imeli koristi.

Bi lahko našteli nekaj socialdemokratskih projektov pri nas, katerih nosilka je bila v zadnjem času SD?

Edini večji projekt iz prejšnjega mandata, ki se ga spomnim, je preoblikovanje centrov za socialno delo. Njegov končni rezultat še vedno ni povsem jasen, je pa bilo treba na določeni točki centre preoblikovati, da bi se sploh lahko začeli ukvarjati s socialnim delom in se ne bi ukvarjali zgolj z upravnimi postopki. V SD ne nasprotujemo rešitvam iz koalicijske pogodbe, kot je na primer zviševanje minimalnih plač, se pa zavedamo, da je treba nekatere stvari bolj domisliti in ne zgolj sprejemati rešitev od danes na jutri. Bolj jasno socialdemokratsko vodilo bomo zagovarjali tudi pri davčni reformi, ki se pripravlja. Ta mora biti zlasti v korist najslabše plačanih in srednjega razreda. Se pa vprašanj socialne države ne more v celoti razrešiti z občasnim zniževanjem stroškov dela. Država bo na neki točki morala vstopiti kot tista, ki bo zagotavljala delo. Morda ne za polni delovni čas, ga bo pa morala zagotavljati.

Pri socialnih temah in tudi pri zavzemanju za pravice najbolj ranljivih skupin pobudo vse bolj prevzema Levica. Zakaj se niste po izključitvi iz SMC raje pridružili njeni poslanski skupini?

Po izgonu iz SMC sem moral najprej dva meseca čakati, da sem se sploh lahko začel pogovarjati o prestopu v drugo poslansko skupino, saj bi bili zaradi vročih glav nekaterih lahko ogroženi koalicijski pogovori. Ko se je oblikovala sredinskoleva vlada, ki jo podpira Levica, pa sem zato, da sem lahko opravljal poslansko funkcijo, prestopil k SD. Pogovarjal sem se tudi z Levico, rezultat pa je takšen, kot je.

Se torej z Levico o sodelovanju niste uspeli dogovoriti?

Ni dovolj, da zgolj sam izkažeš interes, morajo te tudi želeti sprejeti.

Torej je bila SD bolj dovzetna za vaše sodelovanje?

Ja.

Je Levica, ki jo koalicija za nekatere svoje projekte nujno potrebuje, v tem mandatu privilegirana?

Stranka Levica se glede na situacijo, v kateri je slovenski politični prostor, obnaša zelo racionalno.

Nekaj časa je stranke močno pritegovala sredina političnega prostora: skoraj vse so se razglašale bodisi za desni bodisi za levi center. Se vi vidite na levem delu političnega spektra?

Seveda.

Kaj to pomeni?

Pred dvajsetimi leti je bil branik človekovih pravic pri nas LDS. Te ni več in naslednice pri vprašanju človekovih pravic nimajo samoumevnega instinkta. Ta je danes žal prisoten zgolj pri levi opciji. Že v SMC sem veljal za predstavnika levega dela stranke, saj sem dajal večji poudarek socialno-liberalnemu zavedanju, ki znotraj evropske družine ALDE sicer ni prevladujoče.

Tudi v SD sodite v njen levi del.

V SD mi je predvsem pomembno to, da najdemo tiste socialdemokratske vrednote in načela, pri katerih bomo vztrajali v 21. stoletju. To je naloga, ki jo moramo opraviti zaradi sebe in zaradi identitete stranke, ne zaradi evropskih volitev.

Torej se strinjate z oceno, da ima SD težave z identiteto?

Nisem rekel, da jih nima. Recimo, da sem prišel pomagat pri reševanju teh težav.

Levi del političnega prostora nekatere teme zlasti na področju varnosti kot samoumevno prepušča desnici. Zakaj ima levica težave oblikovati migracijsko politiko, ki bi bila hkrati učinkovita in popularna, vojsko in policijo pa prepoznati kot vrednoto?

Nekatere teme so se znotraj političnega diskurza nekoliko preoblikovale. Ko govorimo o varnosti, hitro pozabimo, da je v naši ustavi in tudi v mednarodnih dokumentih kot človekova pravica opredeljena zgolj osebna varnost in ne druge oblike varnosti. Kreativno se skuša ustvarjati nekatere nesporazume. Izumlja se oznake kot na primer ‘nezakoniti migranti’. Vendar pa je nezakonitost stvar postopkov in ne ocene. Na nekaterih točkah se torej sistematično ustvarja podobo, ki je v nasprotju z univerzalnostjo človekovih pravic in je za levico že v izhodišču nesprejemljiva. Socialni demokrati se v preteklosti niso povsem izogibali varnostnih področij; v prejšnjem mandatu so vodili obrambni resor, kamor sodi vojska. Imamo pa v Sloveniji problem, ki ga v drugih državah v tolikšni meri ne poznajo, to je nesodelovanje med vojsko in policijo. Prav tako obstaja strukturen nesporazum med pravosodjem in notranjimi zadevami. Gotovo bi se dalo stvari, ki so povezane z varnostjo, narediti bolje, bi pa bilo potrebno namesto varovanja svoje oblasti iti med ljudi. Tega pa se ne počne, saj to niso popularne teme, s katerimi bi lahko nagovarjali volilce.

Kje vidite glavne razlike med sedanjo in prejšnjo vlado, če odmislimo to, da je sedanja vlada manjšinska?

Predvsem je razlika ta, da zna stranka, ki sedaj vodi koalicijo, komunicirati.

Zdi se tudi, da je sedaj manj obračunavanj med koalicijskimi partnerji …

A res? Obračunavanja so v prejšnjem mandatu sicer bila, ni pa bilo dobesednega uničevanja koalicijskih partnerjev, kot se dogaja sedaj. Kadarkoli bi šli v prejšnjem mandatu ponovno na volitve, bi v parlament in potencialno tudi v vlado prišle vse takratne koalicijske stranke. Sedaj ne zgleda več tako.

Hotela sem reči, da LMŠ in aktualni predsednik vlade doživljata manj ostre napade koalicijskih partneric, kot sta jih bila v prejšnjem mandatu deležna SMC in takratni premier Cerar. Je to mogoče pripisati sposobnosti premierja Šarca, da utiša ostale vladne stranke?

Če pod premierjem razumemo tudi njegov kabinet, potem je nekaj na tem. Ni pa zgolj to. Hkrati obstaja strah koalicijskih partnerjev pa tudi zunanje podpornice koalicije, da bo vlado prevzel nekdo drug in da bodo oni krivi za razplet, ki ga večinsko volilno telo v Sloveniji najverjetneje ne bi toplo pozdravilo.

Torej menite, da največja vladna stranka oziroma nekateri njeni politiki načrtno uničujejo druge koalicijske stranke in da te podpore ne izgubljajo zaradi  lastnih slabih potez?

Gre za dialektiko obojega; zadeva ni nikoli povsem enosmerna. So pa nekateri napadi tako jasno časovno definirani, da vsaj obrisi načrta morajo obstajati.

Izpostavili ste premierjev kabinet, iz česar je mogoče sklepati, da avtorja načrtnega uničevanja koalicijskih partnerjev vidite tam? Imate v mislih državnega sekretarja Damirja Črnčeca?

Nič več ne bom rekel.

Vas je presenetil aroganten odnos premierja Šarca do poslancev, ko je na marčni seji  odgovarjal na poslanska vprašanja?

Odgovoril bom tako, kot je zapisal eden od komentatorjev: “Ni se vedel kot gost v parlamentu”.

Bi v primeru, če bi bili še predsednik parlamenta, ob njegovih odgovorih  reagirali?

Nisem predsednik parlamenta.

Čemu pripisujete visoke rejtinge, ki jih dosegata LMŠ in premier Šarec?

Njegovi sposobnosti komuniciranja in absolutnemu znižanju pričakovanj. Vsak dan, ko ne gremo na volitve, presežemo pričakovanja, ki so se oblikovala ob nastanku koalicije. Čas pa bo pokazal, ali je za komunikacijsko podobo tudi ustrezna vsebina. Karakter smo že spoznali.

Kdaj pa naj bi se razkrilo, če obstaja  vsebina?

Pričakuje se, da bomo določene konkretne stvari naredili že letos. Nekatere prelomne točke bi lahko bile za koalicijo problem.

Bi lahko evropske volitve okrepile ali omajale koalicijo?

Odvisno od rezultata. Če se izkaže, da ima vladajoča stranka ne glede na to, koga postavi za kandidate, zelo široko podporo, potem se zdijo najverjetnejše endogeno povzročene naslednje volitve. Torej da tisti, ki vlada, sam povzroči volitve, da bi izboljšal svoj rezultat.

Pred dnevi ste postali predsednik šahovske zveze. Kaj ste morali narediti za to?

Konec lanskega leta sem bil na turnirju Slovenija šahira, kjer so me vzpodbudili, naj kandidiram. Ko sem videl, da imajo dobre rezultate in da obstaja ekipa, ki mi je pripravljena pomagati, se mi ni zdelo odveč poskusiti. Po izvolitvi lahko napovem, da si bom najprej prizadeval vključiti tudi tiste, ki so glasovali za protikandidata.

Katera otvoritev vam je najljubša?

Dajmo reči eno slovensko: Pirčevka.

In katera figura na šahovnici vam je najbližja?

Kot beli začnem s skakačem.

Bullman: Oživimo socialno demokracijo z odločitvijo za radikalno spremembo

»Nekaj je v temelju narobe z našo družbo. Soočamo se z vrsto kriz, ki so medsebojno povezane. To so gospodarska, socialna, okoljska in politična tveganja, ki so vsa posledica prevladujočega ekonomskega modela. Zato je nujno, da na tem kritičnem razpotju oživimo socialno demokracijo. 35 urni delovnik, pravična trgovina, poštena obdavčitev brez odpustkov za multinacionalke in trajnostna raba virov so dosegljivi cilji. Za to je potrebna vizija napredne Evrope in odločitev za radikalno spremembo.

Evropa potrebuje socialno demokracijo bolj kot kadarkoli prej. Socialna demokracija se ne boji odgovornosti opomniti in se izpostaviti, predvsem pa nadgraditi tiste vrednote, zaradi katerih danes v Evropi živimo v miru in svobodi ter uveljaviti nove politike, ki bodo naredile konec nepravičnim in ljudem škodljivim praksam. »S prihajajočimi volitvami imamo priložnost, da populizmom, ekstremizmom in obujajočim se avtoritarnim ideologijam, vsemu tistemu, kar želi porušiti idejo miroljubne in svobodne Evrope, naredimo konec! Namreč to ni naša Evropa in skupaj moramo takšni viziji kaosa odločno pokazati vrata!« Udo Bulmann, vodja Poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu

Danes se je v okviru obiska Slovenije Udo Bullmann, vodja Poslanske skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, srečal z vodstvom stranke in Poslansko skupino SD.

Na novinarski konferenci je Udo Bullmann skupaj z evropsko poslanko Tanjo Fajon in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom predstavil pobudo “Progressive Society”. Namen pobude je celovita refleksija evropskih razvojnih perspektiv, kot odgovor na porajajoče se neenakosti, neomejeno (zlo)rabo naravnih virov in nepremišljeno deregulacijo. Pobuda je vizija radikalno drugačne, napredne Evrope, ki vključuje več kot 100 politik in predlogov, katerih ključni cilj je vzpostavitev napredne evropske družbe in trajnostne blaginje. Govorniki so razpravljali o aktualnih problemih, ki jih naslavlja ta čas življenja v Evropi. Strinjali so se, da imajo ti, čeprav na prvi pogled »nosijo vlogo« problema posamične ali le nekaj držav, vpliv na življenje celotne Evropske unije. »Spoštovanje mednarodnega prava, in iz tega izhajajočih odločb mednarodnih sodišč, predstavlja prvega »vratarja« Evropske unije, takšne, ki varuje mir in svobodo«, so se strinjali govorniki.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je tako uvodoma poudaril, »obisk prispeva k temu, da Socialni demokrati ostajamo dobro povezani z evropskimi naprednimi gibanji. Pred in po volitvah. Svojo prihodnost vidimo v močni, pravični, solidarni in prodorni Evropski uniji. Za to pa moramo delati skupaj. Mi smo aktiven del evropske socialdemokratske družine. Socialni demokrati imamo pred prihajajočimi Evropskimi volitvami največjo odgovornost. Odgovornost, da Evropo usmerimo na pot ciljev, ki delajo v prid dobrobiti vseh njenih državljank in državljanov, ne elit. Predvsem pa imamo odgovornost mladim generacijam pokazati, da naše skupne evropske vrednote in svoboščine ne domujejo nekje v bruseljskih sobanah, ampak jih živimo tu in zdaj. In zaradi katerih je naše življenje veliko boljše.« Ta odgovornost se po njegovem kaže tudi skozi listo kandidatk in kandidatov Socialnih demokratov na prihajajočih volitvah, ki je, kot pravi Han, najmočnejša lista v slovenskem prostoru. »Ta ne obljublja ‘instant’ populističnih rešitev, temveč vizijo, izkušnje in trdo delo«, je poudaril vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Ob predstavitvi pobude za napredno družbo in trajnostno gospodarstvo je Udo Bullmann izpostavil več kot 100 politik in ukrepov, med ključnimi poudarki pa se je zavzel za brezplačno in vsem dostopno izobraževanje, izkoreninjenje revščine, enakost spolov in podporo malemu in mikro gospodarstvu. Izpostavil je, da so gospodarska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana, vsa pa so posledica prevladujočega ekonomskega modela. Zato je po Bullmannovem prepričanju »nujno, da oživimo socialno demokracijo na tem kritičnem zgodovinskem razpotju za ljudi, države, Evropo in celotno človeštvo.«

Vodja Skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov je pohvalil sodelovanje in skupne napore evropskih socialdemokratskih družin, med katerimi imajo po njegovih besedah slovenski Socialni demokrati prav posebno mesto. »Tanja Fajon je eden od nosilnih stebrov uresničevanja naše skupne evropske socialdemokratske vizije in njenih ciljev. Njena predanost, delavnost in neomajno stremljenje k uresničevanju ljudem zavezanih ciljev, nas v evropski socialdemokratski družini utrjuje v prepričanju, da bodo državljanke in državljani Slovenije na evropskih volitvah najmanj podvojili zaupanje v program in vizijo Socialnih demokratov.« Porajajoče ekstremizme in populizme v evropskem prostoru pa Bullmann, tudi ob vseh nakopičenih problemih Brexita, vidi kot tisto točko »streznitve«, iz katere lahko črpamo moč za odločitve boljše prihodnosti.

Pri nastajanju pobude je tvorno sodelovala tudi Tanja Fajon, ki je tudi podpredsednica skupine S&D v Evropskem parlamentu. Opozorila je, da bi »že zdavnaj lahko imeli brezplačne obroke v šolah in vrtcih, če bi na evropski ravni uvedli 25% davek na dobiček in ga dosledno pobirali tam, kjer je tudi ustvarjen. Ključen predpogoj za to pa je odločitev ljudi. Če to hočemo, moramo tako tudi voliti. Vsak glas ljudi na volitvah se spremeni v razmerje moči. Če v Evropi prevladuje konservativna miselnost, ki ji sedanji ekonomski in politični model ustreza, ne pričakujte sprememb. Če se krepijo neodgovorni populistični, nacionalistični in ekstremistični nazori, ne pričakujte stabilnosti, razvoja in miru. Mi hočemo napredno Evropo, ker verjamemo, da smo sedanje generacije sposobne premagati velike izzive pred nami. Ne borimo se za Evropo z imaginarnimi cilji, borimo se za boljšo zdravstveno oskrbo, brezplačno otroško varstvo, boljšo skrb za starejše, za Evropo brez lačnih otrok v šolah in za prodorno, na inovacijah in znanju temelječe gospodarstvo.«

Tanja Fajon je ob koncu nagovora naslovila pobudo na mlade, da aktivneje sodelujejo pri nastajanju evropskih politik, saj se morajo, pravi podpredsednica stranke, tudi in predvsem mladi, vsak posebej in vsi skupaj zavedati, da imajo priložnost krojiti si usodo sami. »Vsi skupaj ne smemo škarje in platno prihodnosti dati tistim, ki želijo naše pridobljene svoboščine in pravice prikrojiti po svojih principih. Takšnih, ki s svobodno in miroljubno Evropo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in prava, nimajo nič skupnega oziroma te vrednote zgolj izrabljajo v prid svoje ozkogledne in za ljudi škodljive agende«, je izpostavila.

Za velike izzive starajoče se družbe potrebujemo skupen, vseevropski pristop

Vodja poslanske skupine socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann se je v spremstvu podpredsednice SD/S&D Tanje Fajon in podpredsednika SD Matjaža Nemca danes srečal z uporabniki mariborskega Doma Danice Vogrinec. Dom je bil s strani Evropske mreže za staranje (European Ageing Network) izbran za najboljši dom v Evropi, predvsem po zaslugi inovativnih aktivnosti ter uporabnikom prijazne oskrbe in upravljanja. Direktor doma Marko Slavič je delegaciji z Bullmannom na čelu predstavil izzive, ki jim imamo kot družba na področju dolgotrajne oskrbe.

Slovenija se že skoraj celo desetletje ukvarja z uvajanjem novega sistema dolgotrajne oskrbe. Kot najhitreje starajoča država med članicami Evropske unije imamo na tem področju izrazit problem: primanjkuje tako mest v domovih za starejše in nova generacija pomoči na domu z enotnimi standardi storitev. Potrebna je tudi sistemska podpora novim oblikam oskrbe in bivanja, kot so nevladni programi (denimo v Sloveniji odlično razvit program Starejši za starejše), stanovanjske skupnosti, bivalne zadruge in dnevno varstvo starejših.

Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, je gostom predstavil dom in rešitve, ki jih ta javni dom zagotavlja svojim uporabnikom in tudi širši skupnosti. Poudaril je, da »lahko sedanjo raven storitev zagotavljajo samo z veliko požrtvovalnostjo vseh zaposlenih, na dolgi rok pa tega ne bo mogoče zagotavljati, če se ne uredi financiranje sedanjih in prihodnjih potreb. Eden od izrazitih problemov je kader, ki se zaradi boljših plač seli čez mejo.«

Udo Bullman je čestital vodstvu doma, hkrati pa izzive starajoče se Evrope opredelil kot eno ključnih tveganj, s katerim se soočamo: »Ljudem moramo zagovoviti varnost in dostojanstvo ob vseh življenjskih tveganjih. Zdaj je zadnji čas, da se kot družba organiziramo in kot skupnost zagotovimo rešitve. Za mlade, za družine, za starejše. Te rešitve socialisti predlagamo v zajetnem poročilu »Progressive Society« z več kot 100 konkretnimi politikami na vseh področjih, kjer danes in jutri potrebujemo aktiven vseevropski pristop.«

Tudi Tanja Fajon, podpredsednica SD in evropska poslanka, je dejala, da je »socialna demokracija pionirsko uvajala sisteme socialne zaščite in da je to njena odgovornost tudi danes.« V Sloveniji je nujno sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in razrešiti ključno dilemo: naj bo dodatno financiranje potreb na tem področju domena državnega proračuna ali novega socialnega zavarovanja. »Če hočemo zagotoviti stabilen vir, potem bo očitno potrebno razmišljati o javnem socialnem zavarovanju, ker je to edini način, da dosledno porazdelimo to breme iz posameznika in družin na skupnost. To je socialdemokratski pristop, še posebej če vemo, kako veliko breme dolgotrajna oskrba že danes predstavlja za ljudi in premnoge družine.« Ta problem ima po mnenju Matjaža Nemca, poslanca SD, tudi jasno evropsko dimenzijo, saj »hočemo socialno Evropo, ki bo znala vzpostavljati enotne standarde tudi pri skrbi za ljudi, ne le za banke in omejujoča fiskalna pravila.«

Obisk Uda Bullmana z delegacijo se v Mariboru nadaljuje. Ob 14. uri se bodo v mariborski Tkalki seznanili s projektom SocioLab, ki je namenjen vzpostavitvi celovitega ekosistema za krepitev potencialov posameznikov, iniciativ in skupnosti za razvoj socialne ekonomije ter s tem povezanih novih, dostopnih in inovativnih družbenih produktov za večjo socialno vključenost ranljivih skupin, zmanjšanje revščine in višjo kakovost življenja. Ob 17. uri sledi v Vetrinjskem dvoru panel o trajnostni družbi za vse, katerega jedro je predstavitev poročila »Progressive Society«.