Premislek o prihodnosti izobraževanja ob mednarodnem dnevu mladih

Organizacija združenih narodov je letos mednarodni dan mladih posvetila pozivom k dostopnemu in relevantnemu izobraževanju. Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je ob tem poudaril še okoljski vidik. »Ne smemo pozabiti, da ima naš planet zelo jasne meje. In izgleda, da smo dosegli okoljske meje vzdržnosti tega planeta,« poudarja v poslanici.

Mednarodni dan mladih obeležujemo od 1992, na ta dan pa se opozarja na tematike in izzive, ki so pred mladimi. Po definiciji Združenih narodov (OZN) so mladi tisti, ki so stari od 15 do 24 let, urad za mladino pa pri nas mlade definira kot tiste, ki so stari med 15 in 29 let.

Tema letošnjega dneva mladih je vprašanje formalnega izobraževanja. »Torej, vprašanje tega, kako v hitro spreminjajoči se družbi, ki ni več zaprta v svoje nacionalne okvirje, ampak je vsaka od teh družb pravzaprav globalna, visoko tehnološka in s tem tudi napredna, kaj narediti, zato da bi naše izobraževanje in tisti, ki danes vstopajo v izobraževalni sistem, čez 20, 30, včasih tudi 40 let, imeli vse tiste kompetence, ki so potrebne, zato da bi lahko na trgu delovne sile pa tudi v vsakdanjih življenjih, v vsakdanjih življenjih nas, družinah in tako naprej, kar najbolje funkcionirali,« uvodoma dr. Jernej Pikalo v poslanici ob mednarodnem dnevu mladih pojasnjuje o prihodnosti izobraževanja.

Po njegovih besedah se ravno s tem ukvarjajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Bela knjiga, ki jo načrtujejo, izpostavlja vprašanje prihodnosti šolstva. »Je vprašanje ne samo tega, kaj bomo znali, ampak vprašanje, kako bomo znali, in predvsem, kako se bomo naučili učiti, kajti v prihodnosti bo znanje tako hitro zastarevalo, da ga bo potrebno nenehno nadgrajevat,« poudarja.

Kot je še dejal v poslanici, moramo danes misliti za 20 do 30 let naprej. Pri razmisleku, kakšen izobraževalni sistem želimo imeti, kaj želimo naučiti tiste, ki danes vstopajo v izobraževalni sistem, pa Pikalo izpostavlja tudi okoljski vidik. »Ne smemo namreč pozabit, da ima naš planet zelo jasne meje. In da izgleda, da smo dosegli meje okoljske vzdržnosti tega planeta.«

Po Pikalovih besedah je zato pomembno, da se v vse programe in politike vključi tudi okoljsko komponento, ki je ključna, da bomo čez 20, 30 in 100 let še imeli ta planet, saj je fizično okolje predpogoj našega bivanja.

»Ob mednarodnem dnevu mladih vsem želim kar največ dobre prihodnosti. Želim, da bi seveda tudi v prihodnje v naši državi mladi in mladi po srcu imeli dobre možnosti za izobraževanje ter bi na ta način bili tudi srečni,« zaključuje podpredsednik SD in minister dr. Jernej Pikalo poslanico ob mednarodnem dnevu mladih.

Nemec: Danes potrebujemo tesna zavezništva

Poslanec Socialnih demokratov in predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Matjaž Nemec je danes na neformalnem srečanju gostil predsednico Odbora za zunanjo politiko Poslanske zbornice Italijanske republike Marto Grande. Poslanec Nemec se je z njo s poslancem in poslanko Odbora za zunanjo politiko Slovenije in Italije na sproščenem delovnem kosilu pogovarjal o odprtih temah obeh držav in celotne regije, s poudarkom na integraciji Zahodnega Balkana, migracijske politike in uresničevanja ter krepitve pravic manjšin na obeh straneh meja. Sogovornika sta se strinjala, da je sodelovanje med državama na več področjih veliko bolj konstruktivno in v duhu partnerskega odnosa kot se to morda kaže na prvi pogled.

»Žal se prevečkrat poroča o problemih in nesoglasjih med državama, ki so žal tudi posledica populizmov, katerih agenda ni reševanje »pravih težav« temveč želja spodbujati nestrpnost in razkole. Zato je še toliko pomembneje, da ljudje na obeh straneh meja z jasnimi sporočili, ki smo jih slišali tudi ob zadnjih protifašističnih protestih, pokažejo, da takšna politika ne bo uničila več desetletne napore, da državljani Slovenije in Italije živimo v sodelovanju, spoštovanju in prijateljstvu«, je ob robu srečanja poudaril Nemec.

Sogovorniki so se strinjali, da prav ti zahtevni časi kažejo nujo še večjega in tesnejšega povezovanja med vsemi članicami Evropske skupnosti, prav odnosi med sosedami pa, da so prvi pokazatelj zrelosti preseganja morebitnih nesoglasij in temelj, na katerem lahko na novo gradimo tisto, kar je bilo zavoljo velikih izzivov kot je migracijska kriza načeto. To je po besedah Nemca nujno, če želimo ohraniti zgledno sobivanje ter sodelovanje obeh narodov, ne glede na trenutne populistične tendence, na katere žal ni imuna niti Evropska unija.

»Vesel sem, da je beseda na današnjem srečanju stekla tudi o načrtovanih aktivnosti sodelovanja Skupine parlamentarnih prijateljstev Slovenije in Italije ter Odborov za zunanje zadeve obeh držav v jesenskem času, tako pri nas v Sloveniji kot tudi v sosednji Italiji, in da so naši cenjeni gostje tako kot mi v tovrstnih srečanjih prepoznali velik potencial reševanja marsikaterega problema«, je poudaril poslanec Socialnih demokratov. »Včasih se zdi neznatna težava izjemno velika, če eden na drugega gledamo preko meja, kot pa uvidimo, da sta potrebna le iskren pogovor in pristna namera, da nadaljujemo zgledno in tvorno sobivanje, potem vidimo, da noben še tako velik izziv ni nemogoče pretvoriti v skupno zmago«, je po srečanju zaključil Matjaž Nemec.

Komisar brez podpore ljudi za SD ni sprejemljiv

Evropska unija pred novimi in veliki izzivi potrebuje vodstvo s široko demokratično legitimnostjo.

Novo predsednico Evropske komisije spoštujemo, a to ne spreminja dejstva, da je njena kandidatura plod nesprejemljive politične trgovine za zaprtimi vrati. Šibka politična večina, ki je omogočila njeno izvolitev, sloni na skrajnih desnih glasovih Orbana in Kaczynskega. Omenjene sile ne spoštujejo evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija in preseganje preživetih nacionalističnih miselnih in političnih okvirov.

 To je po našem prepričanju resna napaka.

Zato ves čas pričakujemo, da bo Slovenija ravnala drugače in za slovenskega komisarja izbrala osebo z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem, ob tem pa še s kompetencami, izkušnjami in ugledom v Sloveniji, v Evropski uniji in širše. Samo s takšno osebo lahko Slovenija računa na to, da se bo njena specifična teža v evropskem prostoru krepila in da bo delo komisarja opravila v skladu z javno predstavljeno vizijo, zavezami in rešitvami.

Predlog, ki ne upošteva demokratične legitimnosti kot ključnega merila, je za nas nesprejemljiv. Enaka merila smo si zastavili za izbor ljudi na vodilne položaje v Evropski uniji in enaka merila imamo za izbor slovenskega komisarja.

Enostranska odločitev predsednika vlade Marjana Šarca je neprijetno sporočilo. Odgovornost predsednika vlade je, da skrbi za trdnost in zaupanje v koaliciji.

SD: Imamo mandat za napredek in spremembe EU

Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez, člana Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), druge največje skupine v Evropskem parlamentu, na današnjem glasovanju ne bosta podprla Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije. Po njunem prepričanju je SD na evropskih volitvah z odličnim rezultatom prejela mandat za napredek in spremembe Evropske unije, ne za vzdrževanje statusa quo.

SD ostaja zvesta zavezam, ki jih je predstavila ljudem v času evropskih volitev. Zato ne more sprejeti dogovora izza zaprtih vrat, ki je zanikal demokratično voljo ljudi, izraženo na evropskih volitvah, in ne kandidatov, ki na evropskih volitvah niso predstavili svoje vizije, svojih rešitev in svojih zavez, za najvišje predstavnike Evropske unije.

Židan: Spomin in opomin Srebrenice ohranjajmo še naprej

Predsednik SD in Državnega zbora Dejan Židan je danes, ob 24. obletnici genocida v Srebrenici, med sejo DZ poudaril, da je naša naloga, da spomin in opomin na ta grozovit zločin ohranjamo še naprej. Ob tem je opozoril, da obljuba “nikoli več” prelahko spolzi z jezika in je tudi prevečkrat prelomljena. V DZ so se z minuto molka poklonili spominu 8372 žrtev pokola v Srebrenici.

Židan je v govoru ob obletnici pokola, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh po zavzetju Srebrenice 11. julija 1995 ubile 8372 Bošnjakov, izpostavil, da se mednarodna skupnost na današnji dan z grozo spominja prelomljene obljube, dane ob koncu druge svetovne vojne. Spominja se tudi na eno najhujših lastnih napak v naši zgodovini, ki kot črni madež ostaja na duši celotne sodobne zahodne civilizacije.

Genocid v Srebrenici, v osrčju Evrope, je po besedah Židana z ohromelim molkom celotne mednarodne skupnosti in človeštva, zarezal v naš vsakdan. “Kakšen odnos do teh dejanj imamo in kako se do njih opredelimo, kaže stanje duha današnjega časa. Ta dan mora biti namenjen tudi lastni refleksiji glede zmožnosti dobrega in zla in kako zmotno je prepričanje, da je naša človečnost samoumevna,” je poudaril predsednik DZ.

Obljuba “nikoli več” nam po njegovem mnenju namreč kar prelahko spolzi z jezika in je prevečkrat, tudi zavestno, prelomljena, je dodal Židan in pri tem poudaril, da jeza, začaran krog agresije in zaskrbljenost spreminjajočega se sveta danes ponovno ogrožajo svobodo.

“Krivične neenakosti ter pereči družbeni izzivi kradejo občutek pripadnosti vseh eni skupnosti in ponovno nevarno podpihujejo ljudi proti ljudem. Naša moralna in civilizacijska dolžnost je, da se temu zoperstavimo ter da se vsakič znova spomnimo, da leta miru in Evropa brez vojne ter nasilja ni nekaj očitnega. To terja našo čuječnost in zavestno prizadevanje,” je dodal.

Naša naloga je po besedah Židana tudi, da spomin in opomin Srebrenice ohranjamo še naprej. “Da vedno in povsod zavračamo vse poskuse izkrivljanja obsega tega zločina, zanikanja nespornega dejstva, da gre za genocid ali kakršnokoli racionalizacijo njegovih motivov. Da se iz njega učimo in prihodnjim generacijam dajemo dar razumevanja za boljšo prihodnost vseh,” je dodal Židan.

V govoru je povedal tudi, da je pred dnevi sam prisluhni življenjski zgodbi dveh preživelih genocida v Srebrenici, katerih besede so pred njegovimi očmi živo naslikale grozodejstva in morije, ki se jih je le s težavo zavedal.

Vsem dostopno znanje je glavni adut Slovenije

Socialni demokrati pozdravljajo sprejem novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim uresničuje odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Ključni razvojni cilj Slovenije je namreč kakovostna izobrazba vseh. Hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot razvojno strateško tako v SD ocenjujejo rešitev, po kateri je po novem obvezni program osnovne šole enako financiran v vseh šolah, a se hkrati urejajo pogoji za ustanovitev zasebne šole, da se ohrani in nadgradi kakovostna, dostopna, neizključujoča in nazorsko nevtralna mreža javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Kot je ob sprejemu zakona ponovno poudaril podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo “lahko le družba z visoko kakovostnimi šolami za vse, ki bodo znale predvideti novosti in nove generacije pripraviti na spremembe, računa na to, da bodo tudi prihodnje generacije v novih razmerah živele kakovostna življenja v skladu z lastnimi predstavami in navdihom.”

V SD še dodajajo, da ima vsak starš nedvoumno, jasno in ustavno zagotovljeno pravico, da svojega otroka vpiše v osnovno šolo, za katero meni, da je za njegovega otroka najboljša. V ta namen Slovenija že financira mrežo kakovostnih javnih šol, ki so dostopne vsakomur. Država pa ima tudi dolžnost, da uredi pogoje za to, da lahko z zasebno pobudo nastajajo in dolgoročno stabilno delujejo tudi zasebne šole, kar je Državni zbor z novelo ZOFVI omogočil danes.

Socialni demokrati ob sprejetju zakona že napovedujejo nadaljevanje uresničevanja zavez z nadaljevanjem Bele knjige o prihodnosti vzgoje in izobraževanja, pa tudi na drugih strateških področjih, najbolj prioritetno na področju znanosti in raziskav, digitalizacije in internacionalizacije.

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

Osebna asistenca: Pomagajmo, ne otežimo!

Mag. Meira Hot je danes ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zastavila vprašanje o načrtovanih spremembah Zakona o osebni asistenci, saj dvomi v smiselnost in pravičnost načrtovane rešitve. Po tej osebni asistenti invalidnih oseb ne bi mogli biti družinski člani uporabnika. V poslanskem vprašanju je poudarila, da je možnost svojcev, da opravljajo to vlogo, vsaj minimalna pomoč družbe pri skrbi za pomoči potrebne.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč pripravlja novelo Zakona o osebni asistenci. Osebna asistenca je pomoč posamezniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih posameznik ne more izvajati sam zaradi invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in da je enakopravno vključen v družbo. Z utemeljitvijo, da bi naj osebna asistenca uporabnikom zagotavljala neodvisno življenje, se z novelo zakona ukinja možnost, da so lahko osebni asistenti družinski člani uporabnika. Ministrstvo spremembo utemeljuje s tem, da naj bi se s tem izboljšala možnost socializacije in vključevanja v družbo, saj bi bili osebni asistenti treje osebe in ne družinski člani.

Na poslanko SD mag. Meiro Hot se je obrnila mama, ki je osebna asistentka svojemu sinu, ki ne more skrbeti zase. Opozarja, da bo predlagana ureditev prinesla veliko negativnih posledic za tisto manjšo skupino uporabnikov, ki so že zdaj na robu družbe. Pri tistih uporabnikih, pri katerih gre za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, je potrebno upoštevati, da jim starši in ostali družinski člani prinašajo občutek varnosti, saj imajo ob sebi nekoga, ki ga dobro poznajo, velikokrat pa najbolje prav oni poskrbijo za uporabnika, saj najbolj poznajo njegove potrebe in želje.

Kot alternativo tej ukinitvi je v predlogu novele zakona ponovno omogočena uveljavitev pravice do družinskega pomočnika, do katere so upravičene osebe s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma težko gibalno ovirane osebe. Po veljavnem Zakonu o osebni asistenci se namreč pravica do osebne asistence izključuje s pravico do družinskega pomočnika, po tej novi predlagani ureditvi pa družinski člani ne bodo mogli več biti osebni asistenti, lahko pa bodo ponovno uveljavljali pravico do družinskega pomočnika, če so bili do nje upravičeni pred pridobitvijo pravice do osebne asistence.

“Glede na to, da družinski pomočniki niso upravičeni do nadomestila za čas bolniške odsotnosti, niso upravičeni ne do letnega dopusta in ne do regresa, ostanejo pa tudi brez dodatka za pomoč in postrežbo, ki jo prejme invalidna oseba, se upravičeno sprašujem, ali ne bomo s takimi ukrepi že tako ranljive skupine ljudi, ki so že zdaj  na robu družbe, še bolj potisnili čez rob,” se sprašuje Meira Hot in poudarja, da osebe s težko invalidnostjo in s težkimi duševnimi motnjami potrebujejo 24-urno oskrbo, vsak dan, 365 dni v letu: “Največkrat za njih skrbijo njihovi starši, ki si ne morejo privoščiti in ne zmorejo plačevati tovrstnih storitev nekomu drugemu, da bi skrbel za njihove otroke, zato za njih poskrbijo sami. Želijo biti s svojimi otroci, zato se odrečejo institucionalnem varstvu.”

Zato je Meira Hot na današnji seji Državnega zbora ministrico vprašala, kakšni so razlogi in nameni novele Zakona o osebni asistenci, pri tem pa ob drugih razlogih tudi dvoni, da bo na voljo dovolj osebnih asistentov, saj jih že zdaj primanjkuje, gre pa za zelo zahtevno delo, opravljati ga je potrebno tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.

V dopolnilnem vprašanju je poslanka SD poudarila, da si sama niti ne zna predstavljati, kako težke so take situacije, ko je potrebno toliko truda, potrpljenja, zvestobe in odrekanja: “Zato se mi zdi pomembno, da tem ljudem pomagamo v največji možni meri. Ukinitev možnosti, da so družinski člani lahko osebni asistenti ni prava pot. S tem, ko bodo osebni asistenti lahko tudi družinski člani, ravno ohranjamo tako dostojanstvo uporabnika kot tudi njegovo pravico do izbire.” Zato je ob zaključku poslanskega vprašanja apelirala na ministrico, da ponovno premisli o smiselnosti in pravičnosti takšnega posega.

Dostopnost stanovanj je žrtev prepuščanja tega področja trgu

Dostopnost stanovanj v Sloveniji je neposredna žrtev treh desetletij prepuščanja tega področja trgu. Tudi zato v Ljubljani danes manjka več kot 20.000 najemnih stanovanj. Socialni demokrati (SD) ocenjujemo, da je to eden od ključnih problemov, zato smo v program in v koalicijski sporazum stanovanjsko problematiko uvrstili kot visoko prioriteto. Več kot prepričani smo, da je mogoče veliko potrebo po stanovanjih za mlade rešitvi le z javno intervencijo in z javnimi sredstvi po t.i. »dunajskem modelu«, kjer javni sklad gradi stanovanja ter skrbi za njihovo upravljanje in cenovno dostopno oddajanje. Praksa z Dunaja  namreč kaže, da  najemnine ostajajo nizke, stanovanja pa dostopna. 

Odbor za finance v Državnem zboru danes obravnava novelo Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, s katerim se v zakonodajnem postopku uresničuje zahteva Levice, da se na Stanovanjski sklad Republike Slovenije prenesejo bivanjske nepremičnine v lasti DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank). V sled omenjene teme Socialni demokrati poudarjamo, da so naši cilji enaki s cilji Levice v želeni nameri, da nujno potrebujemo nova stanovanja, do njih pa da lahko pridemo samo z javno intervencijo. Navkljub temu, pa smo skeptični glede izvedljivosti  predlagane rešitve, ker ta utegne Stanovanjskemu skladu povzročiti več problemov, namesto da bi mu s spremembo zakonodaje zagotovili operativno rešitev, da v najkrajšem času ponudi večji obseg razpoložljivih stanovanj. Menimo namreč, da bi prenos vseh za stanovanja predvidenih nepremičnin iz DUTB na sklad temu povzročil veliko težav zaradi pravnega urejanja, pa tudi podkapitaliziranosti sklada, da na vseh tovrstnih nepremičninah začne z gradnjo. Kot bistveno vidimo rešitev, da sklad dobi zemljišča in sredstva za gradnjo dostopnih najemnih stanovanj, začenši s  tistimi, za katera sklad sam ocenjuje, da so zanj primerna in je sposoben na njih zgraditi tisto, kar potrebujemo. 

Spomnimo, v Sloveniji imamo ustanovljene državne in lokalne stanovanjske sklade. V zadnjih desetletjih ti niso dobivali potrebnih sredstev, poleg tega pa so se – ob odsotnosti usmeritev države – pogosto spuščali tudi v tržne in ekperimentalne projekte, zato zgrajena stanovanja pogosto niso bila dostopna za ljudi, ki bi jih najbolj potrebovali. Sredstva, ki jih je država zagotavljala stanovanjskim skladom, so nezadostna, dodatno pa jih je prizadela še konsolidacija državnih financ, zaradi katere je skladom – kljub premoženju, ki ga imajo – močno omejeno zadolževanje, s katerim bi lahko prišli do novih stanovanj. Možnost dolgoročnega zadolževanja je še toliko bolj pomembna pri gradnji najemnih stanovanj, saj se te odplačujejo le na dolgi rok. 

Zato vidimo današnji odbor kot odlično priložnost za razpravo po drugačni rešitvi, po t.i. dunajskem modelu stanovanjske gradnje in zagotavljanja dostopnih najemnih stanovanj. Prav tako menimo, da moramo glede navedene problematike ukrepati takoj in začeti z zagotavljanjem stanovanj, zemljišč in sredstev za zagotovitev dostopnih najemnih stanovanj preko stanovanjskih skladov. Da pa bi v najkrajšem možnem času dosegli želene učinke, torej novozgrajena in dostopna najemna stanovanja, ne pa nujno medijska promocije predlagateljev z dvomljivimi operativnimi učinki predlaganih rešitev, pa smo prepričani, da je skladu treba zagotoviti primerna zemljišča in zadostna sredstva za gradnjo stanovanj.

Foto: Stanovanjski sklad Republike Slovenije

Kerševan Smokvina: Medijska novela s celovito rešitvijo

Ministrstvo za kulturo je dalo predlog novele zakona o medijih v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.

Tanja Kerševan Smokvina je pred začetkom javne razprave v pogovoru za STA pojasnila, da zakonski predlog tudi krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti. Po njeni oceni novela tako posega na vsa ključna področja, ki jih ureja zakon o medijih, zato je ne vidi kot parcialno, temveč kot celovito rešitev.

“Če bi odprli vsa področja, ki jih zajema tako raznolik krovni zakon, bi se njegova posodobitev zelo zavlekla. Poleg tega nekatera področja niso potrebna prenove. Odločitev je bila zato povsem pragmatična. Po dolgih letih odsotnosti ukrepanja na tem področju želimo čim hitreje in čim učinkoviteje priti do smiselne prenove,” je opozorila.

Na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Predlaganih rešitev ne nameravajo vsiljevati, temveč upajo, da jih bo javna razprava nadgradila in izboljšala. Po besedah državne sekretarke so prvi odzivi zainteresirane javnosti “pozitivni in konstruktivni”. Novelo zato pošiljajo na pot z “dobrim občutkom”.

Vodje koalicijskih strank so se z zakonskim predlogom seznanili na posvetu pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Pri tem so pozornost med drugim namenili javnim podpornim shemam ter financiranju občinskih glasil in možnosti njihove zlorabe v predvolilnih kampanjah. “Prihodnjo podporo koalicijskih partnerjev je težko in nehvaležno napovedovati, smo pa optimisti,” je dejala.

Izhodišče novele je nova, tehnološko nevtralna definicija medijev. Sedanja definicija po njenih besedah našteva vrste medijev, pri čemer ne uspe zajeti vseh njihovih oblik. “Nova definicija zato postavlja medije v njihovi osnovi kot oblike razširjanja uredniško oblikovanih programskih vsebin za namene obveščanja, izobraževanja in razvedrila širše javnosti,” je pojasnila.

Pri tem predlagana definicija vključuje zgolj tiste oblike razširjanja vsebin, ki so gospodarska dejavnost, ne pa osebno izražanje v javnem prostoru. Na ministrstvu tako sledijo stališču, da gre za zakon, ki ureja medije, na pa vseh oblik komunikacije. Kot pomemben kriterij za prepoznavanje medijev definicija prinaša uredniško odgovornost.

Kot je opozorila Kerševan Smokvina, ima Slovenija majhen nacionalni medijski trg, ki pa je vpet v globalni prostor in omogoča vstop storitev iz tujine, ki se vse bolj zajedajo v oglaševalski kolač. “Zato je vedno težje pridobivati neodvisne prihodke za delovanje medijev. Vzporedno pospešeno potekajo procesi konsolidacije in koncentracije lastništva medijev,” je dodala državna sekretarka.

Po njenem mnenju je v domačem medijskem prostoru prišlo do tolikšne koncentracije moči in vpliva, da je zaskrbljenost upravičena. “V tej situaciji pogrešam tržno regulacijo. Pri tem ne gre zgolj za urejanje koncentracije lastništva, temveč tudi praks, ki jih izvajajo medijske hiše in operaterji in lahko v veliki meri ovirajo konkurenco na trgu.”

Sedanjo zakonsko ureditev tega področja je ocenila kot rigidno, saj omejuje le nekatere navzkrižne povezave, in še to po natančno določenih kriterijih. “Predlagana ureditev pa daje prednost presoji učinkov in posledic za javni interes, za kar smo odgovornost naložili agenciji za komunikacijska omrežja in storitve,” je pojasnila.

Agencija za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo v tem primeru ohranjata del pristojnosti. Z namenom omejiti diskrecijsko pravico ministrstva oziroma ministra pa so po njenih besedah uvedli test javnega interesa. S tem želijo preprečiti, da bi bilo mnenje ministrstva arbitrarno in prepuščeno subjektivni presoji.

Kerševan Smokvina navaja, da zakonski predlog krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti.

“Koncentracijo medijskega lastništva je vendarle treba presojati drugače kot pa druge koncentracije lastništva na trgu, zato smo na ministrstvu postavili nižji prag za presojo koncentracije in uvedli dodatne kriterije, ki jih sicer agencija za varstvo konkurence ne upošteva v svojih presojah,” je navedla državna sekretarka.

Državne subvencije medijem, ki so v evropskem prostoru pogost pojav, po njenem mnenju niso idealen ukrep, saj omogočajo zlorabe, so pa v sedanjih razmerah nujne. Spomnila je, da namerava EU finančno podpreti ustvarjanje medijskih vsebin, kar je v primerjavi z dosedanjo prakso premik v drugačno smer. Tudi predlagana novela prinaša okrepitev javnih podpor.

Na ministrstvu zagovarjajo podporo kakovostnim in izvirnim vsebinam, zlasti zahtevnejših novinarskih žanrov, ki so tržno manj zanimive. Prva od predlaganih finančnih shem je namenjena programom posebnega pomena, pri čemer se ta kategorija po novem širi na nepridobitne medije. Druga shema je splošnejša in bi podpirala ohranjanje novinarskih delovnih mest, profesionalizacijo in medijsko pismenost.

Druga shema bi tako po besedah Kerševan Smokvine nagovorila tudi problem slabega položaja novinarskega poklica. Finančna teža prve in druge sheme bi bila po predlogu ministrstva enaka in bi vsaka znašala protivrednost treh odstotkov zbranega rtv-prispevka v prejšnjem letu. Izrazila je upanje, da bo tak predlog v medresorski obravnavi deležen podpore.

Predlog novele zakona o medijih se loteva tudi prepovedi sovražnega govora. Po njenih besedah ga prepoveduje že sedanji zakon, a le z napotilnim določilom, ki se je izkazalo za invalidno pravno normo. “Kljub temu zakon predvideva zelo visoke kazni za spodbujanje neenakosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti preko oglasov. Novela odpravlja takšno nesorazmerje,” je izpostavila.

Minister za kulturo Zoran Poznič je na novinarski konferenci pozval zainteresirano javnost, naj z aktivno udeležbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.

Tako novela določilo v celoti usklajuje z določbo 63. člena ustave, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Kot je opozorila državna sekretarka, je v predlogu ukrepanje enako tako na področju oglasnih kot programskih vsebin, pri čemer je treba sovražni govor “pravilno razumeti”.

“Namen novele ni urejanje vsakršnega nevšečnega ali žaljivega govorjenja, temveč le tistega, ki je tudi mednarodnopravno prepoznano kot sovražni govor. S tem želimo kar najbolj omejiti možnost zlorab, saj gre vendarle za poseganje na področji medijskih vsebin in svobode izražanja. Sovražni govor se namreč v javnem diskurzu razume na zelo različne načine,” je dodala.

Pojasnila je, da novela kot prvi ukrep v primeru prepoznanega sovražnega govora predvideva poziv k odstranitvi takega govora. “Pri tem se inšpektor lahko posvetuje z reprezentativnimi strokovnimi združenji. Gre za varovalko, ki omejuje diskrecijo inšpektorja, hkrati pa mu omogoča bolj celostno presojo. Neukrepanju sledi globa, ki pa je razmeroma nizka, saj ne želimo, da zakon postane del kaznovalne politike,” je pojasnila.

Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih, je poudarila Kerševan Smokvina na novinarski konferenci.

V pogovoru se je Kerševan Smokvina dotaknila tudi položaja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Slovenske tiskovne agencije (STA). Po njenem mnenju zakona o STA ni treba spreminjati, vprašanje RTVS pa je “zelo zahtevno”, zato se ga na ministrstvu lotevajo z vso skrbnostjo in bodo še do do konca poletja sprejeli ustrezno rešitev. Na mizi imajo tudi predlog vodstva RTVS za zvišanje rtv-prispevka.

“Dejstvo je, da se rtv-prispevek že vrsto let ni usklajeval, kar je ena od pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki nima tega avtomatizma. Vendarle pa je treba imeti dolgoročnejšo perspektivo, saj ad hoc rešitve, kot je dvig prispevka, ne bodo celostno rešile problema dolgoročne vzdržnosti poslovanja javne radiotelevizije,” je ocenila.

Še preden se bodo na ministrstvu lotili prenove zakona o RTVS, bodo po njenih besedah odprli široko polje posvetovanj. Kot je še poudarila, mora RTVS “ohraniti svojo pomembno družbeno vlogo, vendar ne na način, da stagnira, temveč da se razvija”.

Pogovarjal se je Bojan Šuštar/STA.