SD si bo prizadevala za vodilno vlogo pri okoljski in podnebni politiki

SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.

(povzeto po STA)

“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.

Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.

Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.

S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.

Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.

Z novimi vlaganji za pospešen razvoj kulture

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič je ob sprejemu izrazil zadovoljstvo, da se bo z novimi vlaganji zagotovil pospešen razvoj na področju kulture. »Kulturno polje je popolnoma podhranjeno, to je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo,« je izpostavil Poznič in dodal, da gre tudi za politično zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.

Od leta 2009 smo beležili upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna.

»Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti novega zakonodajnega predloga povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem predloga zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021 – 2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin. S predlaganim zakonom pa Socialni demokrati tudi izpolnjujejo obljubo o Samozavestni Sloveniji.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti. 

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom SD bo tako, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, zagotovilo 122.600.000 € v skladu z javno finančnimi zmožnostmi države, omogočeno pa je tudi dopolnjevanje sredstev z donacijami.

Pobudi Matjaža Nemca za večjo aktivnost zunanje politike pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji

Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.

Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.

Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.

Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.

mag. Meira Hot z odločno namero proti uporabi in prodaji pirotehničnih izdelkov

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot se je na Komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti odzvala na peticijo za prepoved pirotehničnih izdelkov. Meira Hot je namreč tekom zadnjega leta preko poslanskih pobud in vprašanj pristojne pozvala k ureditvi tega področja na način, da se zavoljo vseh škodljivih in nevarnih posledic prodaja in raba pirotehničnih sredstev prepove.

Prvo pobudo glede te vsebine je vložila še preden je civilna iniciativa pripravila peticijo, katere podpisnica je tudi poslanka. Slednja je poudarila, da je v družbi zaznati pozitivne premike v nameri, da se to področje uredi. Tako gre po njenem velika zahvala tudi pobudnikom peticije, “za trud pri ozaveščanju in podpori za zakonodajne spremembe”.

Mag. Meiro Hot žalosti, da te namere ne sprejema in zazna Ministrstvo za notranje zadeve, katerega mnenje je, da ni potrebe po spremembah. “S čimer se nikakor ne morem strinjati in bom vztrajala pri spremembi zakonodaje, ker mislim, da je le ta absolutno potrebna,” je odločna.

Med številnimi motivi za prepoved je poslanka izpostavila negativni vpliv pirotehnike na zdravje ljudi in živali, hude poškodbe, ki se žal končajo tudi z invalidnostjo, nešteto psiholoških posledic, strahu … “Z uporabo teh sredstev posameznike omejujemo in ogrožamo svobodo gibanja in z dovoljenjem uporabe teh sredstev ogrožamo tudi nekatere osebnostne pravice. Veliko nas je, ki se zaradi strahu pred pokanjem petard v decembrskem času večinoma zadržujemo doma oziroma v zaprtih prostorih,” je izpostavila, ob tem pa po njenih besedah ne gre zanemariti tudi izjemno škodljivih posledic kemikalij, ki se v obliki nanodelcev ob eksploziji pirotehnike spuščajo v zrak, in so še posebej škodljive za bolnike, otroke in nosečnice ter negativno vplivajo na okolje.

“Iz javno dostopnih podatkov Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto večkrat presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti. Ob tem je potrebno poudariti, da merilne postaje Agencije RS za okolje niso postavljene v ožjih središčih mest, torej so lokalne koncentracije na lokacijah bližje množični uporabi pirotehnike v starih mestnih jedrih še veliko večje,” je opozorila.

Zaradi navedenega je Agencija za okolje Republike Slovenije leta 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovedo organiziranim ognjemetom. Poslanka ob tem pričakuje, da se bodo tudi občine, ki ne sledijo tem priporočilom, zavoljo neprimerno daljšega seznama negativnih posledic kot morebitne nekajminutne atraktivnosti dokončno odpovedale tej praksi.

“Skrajni čas je, da v naši družbi prepovemo prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov. Četudi v Evropski uniji popolne prepovedi ni, je to le še razlog, možnost in odgovornost več, da našo pobudo naredimo za vseevropsko, da v Sloveniji prvi prepovemo rabo pirotehničnih izdelkov, tako kot je Avstrija prva v Uniji prepovedala uporabo herbicida glifosata,” je zaključila poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot.

Matjaž Han: Močne lokalne skupnosti so hrbtenica uspešne državne politike

Danes je v Državnem zboru potekalo srečanje županj in županov Socialnih demokratov z vodstvom stranke SD. Nekajletna srečanja so postala delovni panel, na katerem so udeleženci tudi tokrat osvetlili ključne aktualne vsebine, povezane z lokalnim, regionalnim in državnim razvojem.

Sogovorniki so se strinjali, da lahko zgolj močna povezanost in sinhronost izzivov lokalnih skupnosti ter usmeritev državne politike da prave in usmerjene rezultate, med drugim tudi pri vprašanjih regionalizacije, pri sprejemanju državnega proračuna ter prihodnje finančne perspektive. V okviru slednje se bo treba po besedah županov dobro pripraviti, predvsem velja več pozornosti po njihovem usmeriti na ukrepe za lažje in učinkovitejše pridobivanje sredstev za obvezni delež udeležbe občin pri črpanju evropskih sredstev.

Da je času, ko se je na povprečnine gledalo samo z vidika “preživetja občin” odklenkalo, so si bili skupni župani ter predstavniki vodstva stranke SD, ko te, kot pravijo, realno predstavljajo tako sredstva za izpolnjevanje čedalje večjega števila zakonskih obveznosti, ki jih na občine daje država: “Hkrati s tem pa so občine, prav v časih krize, ko se je močno rezalo v proračune lokalnih skupnosti, zmogle investicije, s tem pa spodbujale prepotreben razvoj in praktično nadomeščale manko države na vseh področjih, v največji meri pa prav pri investicijah,” je na srečanju poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.

“Socialni demokrati se zavedamo, da je le močna in povezana strankarska mreža zagotovilo za realizacijo ter postavitev dobrih in realnih programskih točk stranke,” je povzel predsednik stranke mag. Dejan Židan, ki prihajajoči programski kongres SD, ki bo potekal 9. novembra v Velenju, vidi kot enkratno priložnost: ”Za izzive sedanjosti in prihodnosti, med temi gre okoljsko-podnebnim vsebinam dati še posebno prioriteto, stranka Socialnih demokratov da velik pospešek v našem in evropskem političnem prostoru,” je zaključil.

Pikalo napovedal delovno skupino za pripravo predlogov za izpolnitev ustavne odločbe

Podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je napovedal imenovanje strokovne delovne skupine, ki bi oblikovala usklajena izhodišča za spremembe zakonodaje, s katerimi bi izpolnili ustavno odločbo o financiranju zasebnih šol.

V strokovno delovno skupino bodo vabljeni predstavniki vseh poslanskih skupin, ravnateljev osnovnih in srednjih šol, sindikata, predstavnike zasebnih šol, strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja ter pravnike.

“Upam, da bomo uspeli zbližati stališča in v doglednem času končati to zgodbo, ki se vleče predolgo. Iskali bomo tako strokovni kot politični konsenz,” je v izjavi glede uresničitve ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol poudaril minister dr. Pikalo.

Novela ZOFVI je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore, zato bo potrebno najti nov konsenz, ki bo zavaroval kakovostno mrežo javnih šol, saj je po mnenju SD ključni razvojni cilj Slovenije kakovostna izobrazba vseh, hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot je še pojasnil minister dr. Jernej Pikalo, je bilo doslej na mizi že veliko predlogov za uresničitev ustavne odločbe, da je bilo vsem bolj ali manj jasno, da nobeden ni užival zadostne politične podpore. Po njegovem mnenju tudi nima smisla vlagati “zakon na zakon”, še posebej, če nima jasne politične podpore.

Na Mednarodnem obrtnem sejmu o sinergijah gospodarstva, izobraževanja in znanosti

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v družbi podpredsednika dr. Jerneja Pikala ter poslancev stranke danes ogledal Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju. Sejem, ki že pregovorno velja za “sejem vseh sejmov”, po Židanovih besedah predstavlja praznik slovenske obrti in podjetništva, ko si je mogoče vsako leto v Celju ogledali rezultate slovenske obrtniške delavnosti, zagnanosti, trdoživosti in inovativnosti. “S temi lastnostmi obrtniki in podjetniki kljubujete gospodarskim krizam, političnim spremembam, pa tudi nezadostni angažiranosti in posluhu politike za sprejem potrebnih ukrepov, ki bi pomagali k razcvetu možnosti in priložnosti obrti in podjetništva,” je poudaril predsednik SD.

Mednarodni obrtni sejem po njegovem prepričanju politiki ponuja veliko več kot le ogled, “saj ta predstavlja enkratno priložnost za izmenjavo mnenj med različnimi deležniki, da bo stopnja pripravljenosti politike za soočenje z izzivi slovenskega obrtništva in podjetništva mera za naše naložbe v prihodnji razvoj in inovativnosti slovenskega gospodarstva.”

V delovnem posvetu sta vodstvi SD in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije soglašali, da je v obdobju “zrele” gospodarske rasti, ki se po vseh napovedih počasi ohlaja, skrajni čas, da se s strukturnimi ukrepi pripravimo na morebitno recesijo. “Zato moramo preseči prepad med gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo. To Socialni demokrati vidimo kot enkraten izziv,” je poudaril dr. Jernej Pikalo, ki kot minister za izobraževanje, znanost in šport že ustvarja možnosti za to. To je vidno tudi v Celju, saj je znanost z inovacijami na sejmu vedno bolj prisotna.  Tudi zato je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v okviru sejma pripravilo Stičišče znanosti, s katero spodbuja boljše povezovanje slovenskega znanja, kreativnosti in idej z gospodarstvom.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je ob tem poudaril, da je preživeto razmišljati, da je politična delitev na levo in desno tudi merilo za (ne)naklonjenost gospodarstvo. »Slovensko obrtništvo in podjetništvo sta eden izmed temeljev slovenskega razvoja, kar pa se žal mnogokrat ne odraža v odnosu države, ki je v preteklih letih do niju ravnala precej mačehovsko”, je izpostavil Han. Kot pravi, so bili obrtništvo in stanovske organizacije, pod okriljem katerih na pristojne opozarja s ključnimi izzivi, nemalokrat med dvema ognjema tako imenovane leve ali desne ekonomske politike, “po vseh grenkih izkušnjah pa upam, da se danes zavedamo, da slovenski podjetništvo ni ne levo, ne desno, ampak naše, zato mu moramo prisluhniti in v aktivnih zbornicah najti ne samo sogovornike z realnimi izkušnjami in realnimi rešitvami, ampak prepoznati tudi niz inovativnih idej, ki bi lahko v prihodnje v Sloveniji zbudile še speči podjetniški potencial”, pravi Han.

Sejemsko razstavišče kaže, da podjetniki in obrtniki sledijo trendom in jih z inovativnostjo tudi ustvarjajo. Inovativne in okolju prijazne rešitve so na letošnjem sejmu zelo prepoznavne, saj predstavljajo pomemben del programa razstavljavcev, ki v okoljskih izzivih očitno prepoznavajo tudi svoje podjetniške priložnosti.

“Mednarodni obrtni sejem v Celju s svojim delom, prepoznavnostjo in nenehnim napredkom ne sledi trendom in smernicam, temveč jih postavlja”, je ob robu obiska sejma povedal  predsednik SD mag. Dejan Židan. “Ta dogodek si je v slovenskem ter tudi v mednarodnem merilu izboril tolikšno težo, da je že zdavnaj presegel status razstavišča, temveč predstavlja talilnico idej in inovativnosti,” je izpostavil.

SD pozdravila sestavo Evropske komisije: Nov zeleni dogovor je najpomembnejši projekt EU

Evropska unija je danes dobila oris svojih bodočih petletnih ambicij, politik in tudi, skozi vodstvene kadre, svojega dejanskega potenciala, da obljubljeno na volitvah tudi uresniči.

Socialni demokrati z velikim optimizmom sprejemamo odločitev, da bo najpomembnejši projekt EU nov zeleni dogovor, zaupan prvemu kandidatu socialne demokracije Fransu Timmermansu. Ob iskreni želji, da na prvo mesto postavimo okolje in Evropo ter Zemljo rešimo pred črnimi scenariji, je vodstvo socialne demokracije logična in prava izbira.

V tem kontekstu prav tako pozdravljamo resor kriznega upravljanja, ki je bil dodeljen Janezu Lenarčiču. Globalne spremembe na tem področju so izjemen izziv, ki je v preteklem obdobju močno bremenil tudi Slovenijo. Kot preizkušen diplomat je dobil odličen portfelj, preko katerega lahko tudi Slovenija s skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko krepi svoj ugled in proaktivni pristop k razreševanju in upravljanju mednarodnih kriznih žarišč.

Odločitev pozdravljam, saj gre za izjemno pomembno področje, ki pokriva pomoč tako državam članicam EU kot tudi po svetu pri naravnih in drugih katastrofah, tako s humanitarnim delom kot z zajetnimi finančnimi sredstvi. Dodelitev omenjenega resorja slovenskemu kandidatu je dobra izbira, saj ima Lenačič kot preizkušen diplomat nedvomno vse potrebne izkušnje in znanje. Sloveniji posredno odpira priložnosti, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu, posebej tudi v času predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici 2021.

Tanja Fajon, evropska poslanka S&D in podpredsednica SD

Predsednica Evropske komisije je ponudila zanimivo kadrovsko sestavljanko. Naš kandidat Janez Lenarčič je dobil resen in zahteven resor, na katerem bo lahko nadaljeval svoje delo, ki ga je začel v Varšavi. Skrbi pa me, da je hrvaška kandidatka dobila resor za demokracijo, glede na to, da vsi kazalniki mednarodnih agencij kažejo, da se stopnja demokratičnosti na Hrvaškem v zadnjih 10 letih slabša.

Milan Brglez, evropski poslanec S&D

Dodelitev resorja za krizno upravljanje kandidatu za evropskega komisarja Lenarčiču je po eni strani velika odgovornost, hkrati pa tudi velika priložnost za Slovenijo. Da ta v času (pre)mnogih kriz, povezanih z nepredvidljivimi naravnimi nesrečami kot izrazu okoljske problematike ter posledic kriznih žarišč v širšem mednarodnem okolju vrednoti solidarnosti, kot eni izmed temeljih vrednot Evropske unije, da pomen in težo, ki si jo ta, še bolj pa vsi njeni državljani in državljanke zaslužijo.

Matjaž Nemec, poslanec SD in predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora

Verjamemo, da je to nova priložnost za utrditev vrednot solidarnosti, varovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic kot temelja evropske ideje in evropske prihodnosti.

S krio-elektronskim mikroskopom za nove raziskovalne dosežke slovenske znanosti

Na Kemijskem inštitutu so danes slovesno odprli prostore z novim krioelektronskim mikroskopom. Investicija, vredna 2,5 milijona evropv, predstavlja veliko pridobitev za slovensko znanost, ki bo močno povečala kakovost raziskav in obogatila možnosti znanstvenega prostora v Sloveniji in v širši regiji.

Investicijo, vredno približno 2,5 milijona evrov, je v pretežni meri sofinancirala tudi država s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Ta mikroskop se pridružuje vrsti drugih tovrstnih investicij v zadnjem obdobju, kot so na primer superračunalnik na mariborskem IZUM ter nakup raziskovalne in tehnološke opreme univerz.

To je v veliki meri rezultat rekordne višine sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v letošnjem letu, ki presega 200 milijonov evrov. Minister dr. Jernej Pikalo je prepričan, da lahko “Slovenija pospešeno napreduje samo z načrtnimi ukrepi za boljše raziskovalno okolje, kar neposredno vpliva na inovacije in znanstvene dosežke. To je ključno, da povečamo dodano vrednost in produktivnost slovenskega gospodarstva in družbe. Vrhunska raziskovalna oprema in infrastruktura ter njuna dostopnost so predpogoj za odlično in inovativno raziskovalno delo, ki vodi v gospodarski, tehnološki in družbeni preboj Slovenije.”

O pomembnosti nove pridobitve Kemijskega inštituta, enega od vodilnih znanstveno raziskovalnih ustanov pri nas, priča tudi udeležba Nobelovega nagrajenca za kemijo dr. Joachima Franka.

Krioelektronska mikroskopija se izvaja v območju kriogenih temperatur, to je približno pri –180°C. Vzorci, pripravljeni v zamrznjenih (vitrificiranih) oblikah so obsevani z visokoenergetskim žarkom elektronov. Novi krio-transmisijski elektronski mikroskop je znamke Thermo Scientific™ Glacios™. To je najnovejši model mikroskopa, ki bo omogočal analizo posameznih delcev in tomografijo na vitrificiranih vzorcih makromolekul, ter tudi mikro-elektronsko difrakcijo na molekulskih kristalih tako majhih kot velikih molekul, so pojasnili na Kemijskem inštitutu.

S kongresom do novih odgovorov za nove izzive pred Slovenijo, Evropo in svetom

Kongres Socialnih demokratov bo 9. novembra 2019 v Velenju. Kot najvišji organ slovenske socialne demokracije bo odgovoril na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom.

Te procese in politike prilagajanja bo stranka identificirala s programskim dokumentom, kongres pa bo moderniziral strankin statut, da se na eni strani dinamizira in poglobi demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.

Takšna programsko – organizacijska narava kongresa izhaja iz prepričanja, da je socialna demokracija zgodovinsko velike družbene premike dosegala takrat, ko je bila sposobna organizirati družbo za doseganje skupnih ciljev. Ta navdih v SD vidijo v svoji dediščini delavskega boja, procesa emancipacije žensk, narodno osvobodilnega gibanja, pa tudi v osamosvojitvi in evropskem povezovanju.

Tokratni kongres bo že dvanajsti po vrsti, odkar je bila z združitvijo socialdemokratskih strank ustanovljena Združena lista socialnih demokratov, na njem pa bo bo sodelovalo preko 400 delegatk in delegatov, odprt pa bo tudi za članstvo in javnost.

V septembru in oktobru SD načrtuje tudi intenzivno predkongresno dogajanje z enajstmi javnimi tribunami po vsej Sloveniji, na katerih bo stranka v razpravah s članstvom in javnostjo spregovorila o potrebnih odgovorih na nove izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih desetletjih. V tem predkongresnem času bodo v SD predstavili tudi nekaj inovativnih pristopov za vodenje javne razprave.