Pobudi Matjaža Nemca za večjo aktivnost zunanje politike pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji

Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.

Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.

Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.

Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.

SD pozdravila sestavo Evropske komisije: Nov zeleni dogovor je najpomembnejši projekt EU

Evropska unija je danes dobila oris svojih bodočih petletnih ambicij, politik in tudi, skozi vodstvene kadre, svojega dejanskega potenciala, da obljubljeno na volitvah tudi uresniči.

Socialni demokrati z velikim optimizmom sprejemamo odločitev, da bo najpomembnejši projekt EU nov zeleni dogovor, zaupan prvemu kandidatu socialne demokracije Fransu Timmermansu. Ob iskreni želji, da na prvo mesto postavimo okolje in Evropo ter Zemljo rešimo pred črnimi scenariji, je vodstvo socialne demokracije logična in prava izbira.

V tem kontekstu prav tako pozdravljamo resor kriznega upravljanja, ki je bil dodeljen Janezu Lenarčiču. Globalne spremembe na tem področju so izjemen izziv, ki je v preteklem obdobju močno bremenil tudi Slovenijo. Kot preizkušen diplomat je dobil odličen portfelj, preko katerega lahko tudi Slovenija s skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko krepi svoj ugled in proaktivni pristop k razreševanju in upravljanju mednarodnih kriznih žarišč.

Odločitev pozdravljam, saj gre za izjemno pomembno področje, ki pokriva pomoč tako državam članicam EU kot tudi po svetu pri naravnih in drugih katastrofah, tako s humanitarnim delom kot z zajetnimi finančnimi sredstvi. Dodelitev omenjenega resorja slovenskemu kandidatu je dobra izbira, saj ima Lenačič kot preizkušen diplomat nedvomno vse potrebne izkušnje in znanje. Sloveniji posredno odpira priložnosti, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu, posebej tudi v času predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici 2021.

Tanja Fajon, evropska poslanka S&D in podpredsednica SD

Predsednica Evropske komisije je ponudila zanimivo kadrovsko sestavljanko. Naš kandidat Janez Lenarčič je dobil resen in zahteven resor, na katerem bo lahko nadaljeval svoje delo, ki ga je začel v Varšavi. Skrbi pa me, da je hrvaška kandidatka dobila resor za demokracijo, glede na to, da vsi kazalniki mednarodnih agencij kažejo, da se stopnja demokratičnosti na Hrvaškem v zadnjih 10 letih slabša.

Milan Brglez, evropski poslanec S&D

Dodelitev resorja za krizno upravljanje kandidatu za evropskega komisarja Lenarčiču je po eni strani velika odgovornost, hkrati pa tudi velika priložnost za Slovenijo. Da ta v času (pre)mnogih kriz, povezanih z nepredvidljivimi naravnimi nesrečami kot izrazu okoljske problematike ter posledic kriznih žarišč v širšem mednarodnem okolju vrednoti solidarnosti, kot eni izmed temeljih vrednot Evropske unije, da pomen in težo, ki si jo ta, še bolj pa vsi njeni državljani in državljanke zaslužijo.

Matjaž Nemec, poslanec SD in predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora

Verjamemo, da je to nova priložnost za utrditev vrednot solidarnosti, varovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic kot temelja evropske ideje in evropske prihodnosti.

Nemec: Danes potrebujemo tesna zavezništva

Poslanec Socialnih demokratov in predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Matjaž Nemec je danes na neformalnem srečanju gostil predsednico Odbora za zunanjo politiko Poslanske zbornice Italijanske republike Marto Grande. Poslanec Nemec se je z njo s poslancem in poslanko Odbora za zunanjo politiko Slovenije in Italije na sproščenem delovnem kosilu pogovarjal o odprtih temah obeh držav in celotne regije, s poudarkom na integraciji Zahodnega Balkana, migracijske politike in uresničevanja ter krepitve pravic manjšin na obeh straneh meja. Sogovornika sta se strinjala, da je sodelovanje med državama na več področjih veliko bolj konstruktivno in v duhu partnerskega odnosa kot se to morda kaže na prvi pogled.

»Žal se prevečkrat poroča o problemih in nesoglasjih med državama, ki so žal tudi posledica populizmov, katerih agenda ni reševanje »pravih težav« temveč želja spodbujati nestrpnost in razkole. Zato je še toliko pomembneje, da ljudje na obeh straneh meja z jasnimi sporočili, ki smo jih slišali tudi ob zadnjih protifašističnih protestih, pokažejo, da takšna politika ne bo uničila več desetletne napore, da državljani Slovenije in Italije živimo v sodelovanju, spoštovanju in prijateljstvu«, je ob robu srečanja poudaril Nemec.

Sogovorniki so se strinjali, da prav ti zahtevni časi kažejo nujo še večjega in tesnejšega povezovanja med vsemi članicami Evropske skupnosti, prav odnosi med sosedami pa, da so prvi pokazatelj zrelosti preseganja morebitnih nesoglasij in temelj, na katerem lahko na novo gradimo tisto, kar je bilo zavoljo velikih izzivov kot je migracijska kriza načeto. To je po besedah Nemca nujno, če želimo ohraniti zgledno sobivanje ter sodelovanje obeh narodov, ne glede na trenutne populistične tendence, na katere žal ni imuna niti Evropska unija.

»Vesel sem, da je beseda na današnjem srečanju stekla tudi o načrtovanih aktivnosti sodelovanja Skupine parlamentarnih prijateljstev Slovenije in Italije ter Odborov za zunanje zadeve obeh držav v jesenskem času, tako pri nas v Sloveniji kot tudi v sosednji Italiji, in da so naši cenjeni gostje tako kot mi v tovrstnih srečanjih prepoznali velik potencial reševanja marsikaterega problema«, je poudaril poslanec Socialnih demokratov. »Včasih se zdi neznatna težava izjemno velika, če eden na drugega gledamo preko meja, kot pa uvidimo, da sta potrebna le iskren pogovor in pristna namera, da nadaljujemo zgledno in tvorno sobivanje, potem vidimo, da noben še tako velik izziv ni nemogoče pretvoriti v skupno zmago«, je po srečanju zaključil Matjaž Nemec.

Komisar brez podpore ljudi za SD ni sprejemljiv

Evropska unija pred novimi in veliki izzivi potrebuje vodstvo s široko demokratično legitimnostjo.

Novo predsednico Evropske komisije spoštujemo, a to ne spreminja dejstva, da je njena kandidatura plod nesprejemljive politične trgovine za zaprtimi vrati. Šibka politična večina, ki je omogočila njeno izvolitev, sloni na skrajnih desnih glasovih Orbana in Kaczynskega. Omenjene sile ne spoštujejo evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija in preseganje preživetih nacionalističnih miselnih in političnih okvirov.

 To je po našem prepričanju resna napaka.

Zato ves čas pričakujemo, da bo Slovenija ravnala drugače in za slovenskega komisarja izbrala osebo z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem, ob tem pa še s kompetencami, izkušnjami in ugledom v Sloveniji, v Evropski uniji in širše. Samo s takšno osebo lahko Slovenija računa na to, da se bo njena specifična teža v evropskem prostoru krepila in da bo delo komisarja opravila v skladu z javno predstavljeno vizijo, zavezami in rešitvami.

Predlog, ki ne upošteva demokratične legitimnosti kot ključnega merila, je za nas nesprejemljiv. Enaka merila smo si zastavili za izbor ljudi na vodilne položaje v Evropski uniji in enaka merila imamo za izbor slovenskega komisarja.

Enostranska odločitev predsednika vlade Marjana Šarca je neprijetno sporočilo. Odgovornost predsednika vlade je, da skrbi za trdnost in zaupanje v koaliciji.

SD: Imamo mandat za napredek in spremembe EU

Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez, člana Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), druge največje skupine v Evropskem parlamentu, na današnjem glasovanju ne bosta podprla Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije. Po njunem prepričanju je SD na evropskih volitvah z odličnim rezultatom prejela mandat za napredek in spremembe Evropske unije, ne za vzdrževanje statusa quo.

SD ostaja zvesta zavezam, ki jih je predstavila ljudem v času evropskih volitev. Zato ne more sprejeti dogovora izza zaprtih vrat, ki je zanikal demokratično voljo ljudi, izraženo na evropskih volitvah, in ne kandidatov, ki na evropskih volitvah niso predstavili svoje vizije, svojih rešitev in svojih zavez, za najvišje predstavnike Evropske unije.

Odločen odgovor na tožbo Evropske komisije zaradi bančne sanacije

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je predstavila vladni odgovor na tožbo Evropske komisije, ki Slovenijo toži zaradi hišnih preiskav na sedežu Banke Slovenije. V odgovoru na tožbo Slovenija zavrača očitek o kršitvi nedotakljivosti arhivov Evropske unije, pa tudi očitek, da so slovenski organi kršili načelo lojalnega sodelovanja. Slovenija se je v odgovoru jasno opredelila do suverene pravice preganjanja kaznivih dejanj in poudarila neodvisnost organov pregona.

Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oziroma več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. “Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene. Odločno pa je potrebno zavrniti tudi načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala,” je ob predstavitvi odgovorna na tožbo povedala ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič.

SD kot nesprejemljivo ocenjuje stališče Evropske komisije in Evropske centralne banke, po katerem dokumenti, povezani z izvajanjem nalog evrosistema v prostorih Banke Slovenije, uživajo zaščito po pravu EU kot del arhiva ECB. Za SD je tovrstno stališče še posebej problematično zaradi praktičnega dejstva, da bi bilo za preiskavo torej potrebno vnaprejšnje soglasje ECB, kar pa je za Slovenijo nesprejemljivo.

V SD zato menijo, da se preprosto ni mogoče sprijazniti, da Slovenija ne bi smela, na svojem ozemlju, v prostorih Banke Slovenije, preiskovati potencialnih kaznivih dejanj. Andreja Katič je prepričana, da je “avtonomija organov pregona bistvena prvina pravne države, poleg tega pa je pri tovrstnih preiskavah element presenečenja ključen.”

Pristop, ki ga je ubrala Evropska komisija, je za SD sporen z vidika načela transparentnosti delovanja evropskih in z njimi povezanih nacionalnih institucij, saj imajo njihovo delo in odločitve velik vpliv na položaj Slovenije in njenih državljanov oziroma davkoplačevalcev. Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. “Sodba Sodišča EU bo pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, hkrati pa bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice,” še dodajajo v SD.

Socialni demokrati pozdravljajo odziv Andreje Katič na tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, saj je odgovorno do državljanov, da se okoliščine in odgovornost za potek bančne sanacije raziščejo, ker morajo pravica, pravna država in zakoni veljati za vse enako. Tudi za banke in veliki kapital.

Židan v čestitki Sassoliju o skupni odgovornosti za spremembe

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v čestitki Davidu Marii Sessoliju, novoizvoljenemu predsedniku Evropskega parlamenta, zapisal, da “mnoge Evropejke in Evropejci zrejo v Evropski parlament z upanjem, da bo v novih okoliščinah sposoben odgovoriti na številne izzive pred nami.” Pri tem je spomnil, da je tudi SD skupaj z drugimi evropskimi naprednimi silami ljudem obljubili celovit odgovor na povezana ekonomska, okoljska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Evropo in svetom. “Tem obljubam smo in bomo zvesti,” dodaja Židan.

Svojemu tovarišu s sestrske, italijanske Partido Democratico, je izrazil prepričanje, da bo kot novi predsednik pred odločilnimi odločitvami o prihodnosti Evropske unije znal zavarovati in vzpostaviti demokratično avtoriteto, legitimnost in integriteto Evropskega parlamenta: “Tvoja dosedanja življenjska pot nam daje upanje, da se bo Evropski parlament že ob glasovanju o novi Evropski komisiji znal upreti nedemokratičnim praksam, ki so zanikale moč ljudi na evropskih volitvah, in netransparentno razdelile pozicije ljudem, ki krepijo dvome, da bo nova komisija močna, pogumna in napredna ob soočanju z velikanskimi izzivi.”

Židan je v pismu podčrtal skupne evropske vrednote antifašizma, enakosti vseh državljank in državljanov, vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter poudaril, da je evropska ideja v samem bistvu ideja o enakosti in vzajemnem spoštovanju držav, ki morajo biti pravično zastopane tudi pri upravljanju skupne evropske prihodnosti, brez elitizma, koncentracije moči, novih ali starih delitev. Opozoril je, da evropski skupnosti kot edinstvenemu in največjemu primeru sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini grozijo nevarnosti, če se bo odpovedala svojim vrednostnim temeljem, na kar so nakazovale izjave in ravnanja sedaj že bivšega predsednika EP Tajanija.

Židan je pri tem Sassoliju poudaril, da v njegovi izvolitvi “vidimo jamstvo, da je evropska socialna demokracija danes odločena spremeni Evropo enako močno in predano, kot je to skupaj z nami obljubila pred evropskimi volitvami.” Čestitko je Židan zaključil z željo, da bo Sassoli pri svojem delu uspešen, da se Evropa spremeni in postane bolj napredna, solidarna, demokratična, trajnostna in pravična.

Mag. Dejan Židan
Foto: AP

Brglez: “Meje v glavah ne smejo postati meje med narodi.”

Evropske volitve so prinesle zmago proevropskih političnih sil. Kljub temu da so se ljudje, tudi skozi rezultat teh volitev, jasno izrekli za Evropsko unijo prostega pretoka ljudi, storitev, blaga in kapitala ter Evropsko unijo sožitja in solidarnosti med narodi, pa prelomne volitve niso s političnega prizorišča umaknile združeni in solidarni Evropi nenaklonjenih populistov. Ti za dosego svojih ciljev zlorabljajo občutke strahu, kot orodje za svoje cilje pa grožnje s ponovnim vzpostavljanjem meja in zidov med državami in ljudmi.

Tako smo ponovno soočeni s poskusi, žal tudi ob sodelovanju na slovenski strani, da se na območju, ki je desetletja trpelo delitev na tiste “na tej in oni strani žice” in je šele leta 2004 zadihalo v celoti, s polnimi pljuči, postavijo mejni nadzori ter se s tem ponovno omejuje prosti pretok ljudi. Ko je Romano Prodi 1. maja 2004 Slovenkam in Slovencem rekel: “Dobrodošli v Evropi”, ni mislil na takšno Evropo.

Sam sem vedno zavračal, zavračam in bom zavračal populizem in ceneno nabiranje političnih glasov. Zato zavračam tudi populizem italijanskega ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija, ki skuša, da bi prikril resnost poslabšanja gospodarske situacije v Italiji in nezmožnost aktualne vlade, da to situacijo primerno rešuje, z aktivacijo strahu med ljudmi in občutkom nacionalne ogroženosti, ponovno vzpostaviti umetne delitve, proti katerim smo se skupaj, na obeh straneh slovensko-italijanske meje, borili desetletja. Nujno je, da države vse napore za obvladovanje migracijskih izzivov rešujemo skupaj, vendar na zunanjih mejah Evropske unije. Zato pričakujemo, da bo Slovenija skupaj z drugimi državami članicami naredila dodaten napor za to, da bo skupno varovanje zunanjih meja EU zaživelo v najkrajšem času. Takrat tudi ne bo izgovorov za takšne ali drugačne kontrole na notranjih mejah.

Ni prvič, da politik, ki mu ni tuje spreminjanje svoje politične orientacije, vrednot in zgodovinskih dejstev, išče zunanje sovražnike. Dejstvo je, da na mejah Slovenije, Avstrije in Italije ni prav nobenih izrednih razmer ali kakršnekoli situacije in okoliščin, ki bi zahtevale poseganje po radikalnih suspenzih pravice gibanja, zapiranja meja in ponovnega uvajanja vojaško-policijskih nadzorov nad gibanjem ljudi. Četudi bi bile te enote skupne, so nepotrebne, velik korak v napačno smer in predvsem resno ogrožajo temelje Evropske unije in njenih največjih dosežkov: miru in sožitja med narodi. 

Sam in slovenski Socialni demokrati, skupaj z naprednimi silami v Evropi, želimo svobodno Evropo, ki se bo soočala z resnimi izzivi, ki zadevajo vse prebivalstvo: dostop do kakovostnih javnih storitev, odpravljanje davčnih utaj, spopadanje in odpravljanje z organiziranim kriminalom, odpravljanje revščine in zagotavljanje dostojnega življenja ljudi ter varovanje okolja. Vse to ima prednost pred bojem z »namišljenimi sovražniki«, ki so vedno priročno orodje za preusmerjanje pozornosti od realnih problemov ljudi.

Na Salvinija in njegove ukrepe Socialni demokrati ne pristajamo. In tudi ne mislimo biti tiho. Niti ob njihovi omembi. Kaj šele, če bi se zares udejanjili. Prav tako ne pristajamo na odnos slovenskega Ministrstva za notranje zadeve, ki pravi, da je nadzor na italijanskih mejah, notranja stvar Italije. Pravno in politično to stališče ne drži, skregano pa je tudi z zdravo kmečko pametjo. Odprava nadzora na notranjih mejah je bila pridobitev Evropske unije in 500 milijonov njenih državljank in državljanov, morebitna ponovna uvedba nadzora zato ni »stvar Italije«, ampak stvar EU (in s tem tudi naše, domače politike). Saj gre za naše ljudi in za vse nas. 

Socialni demokrati bomo, kot smo vedno do sedaj, stopili v obrambo svobode gibanje in svobode misli. Ne gre samo vrednote, ki jih zagovarjamo le v SD. To so vrednote evropske civilizacije. Pridobitve, ki jih ne smemo in ne moremo zavreči. Zanje smo se borili v preteklosti in zanje smo se še vedno in povsod pripravljeni boriti. Svoboden je namreč tisti, ki svobode ni pripravljen (pre)dati. Za nič na svetu.

dr. Milan Brglez

evropski poslanec S&D in predsednik Konference SD

Židan med voditelji evropske socialne demokracije o novi Evropski komisiji

Predsednik SD mag. Dejan Židan se danes v Bruslju udeležuje srečanja voditeljev evropske socialne demokracije. Na srečanju PES Leaders Meeting je Židan sodeloval pri oblikovanju socialdemokratskega načrta za oblikovanje nove Evropske komisije, na ločenem sestanku pa se je srečal z vodilnim kandidatom Fransom Timmermansom in novoizvoljeno vodjo poslanske skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Iratxe Garcia. Delegacija SD je opravila tudi več bilateralnih razgovorov z voditelji socialdemokratskih sil Italije, Avstrije in Hrvaške.

Evropski socialni demokrati ob današnjem Evropskem svetu pričakujejo napredek pri oblikovanju nove Evropske komisije. Socialdemokratski voditelji so enotni pri vztrajanju na sistemu vodilnih (spitzen) kandidatov, saj je jasna izbira med kandidati za vodenje Evropske komisije odgovorna do državljanov. Mag. Dejan Židan je vztrajanje pri sistemu vodilnih kandidatov utemeljil s prepričanjem, da ta zmanjšuje demokratično deficit in odtujenost evropskih institucij od državljanov. Voditelji so pozitivno ocenili rezultate evropskih volitev, saj so socialisti uspeli ohraniti drugo najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu.

Predsednik SD je na srečanju pozdravil visoko enotnost socialdemokratske družine, saj je to ključno za uspeh načrtov, da se oblikuje drugačna evropska večina z močnim in naprednim socialdemokratskim karakterjem. “Tokratne evropske volitve smo vsi ocenjevali kot prelomne. Sam pa pravim, da mora biti ta mandat prelomen, saj Evropa potrebuje spremembe, da odgovori na pričakovanja in potrebe ljudi. Zato potrebujemo celovit odgovor na povezana socialna, okoljska, ekonomska, politična in varnostna tveganja. To mora biti naloga kompetentne, učinkovite in napredne Evropske komisije z vizijo, okoli katere se bomo poenotili vsi,” poudarja Židan.

Premierja Španije in Portugalske Pedro Sánchez in António Costa, ki sodelujeta v procesu šesterice predsednikov vlad, ki se pogaja o kandidatu Evropskega sveta, sta kolegice in kolege seznanila s potekom pogajanj za vodilna mesta institucij (t.i. EU top jobs). Predsednik Stranke evropskih socialistov (PES) Sergei Stanishev je ob tem izrazil prepričanje, da ima socialna demokracija s Timmermansom najboljšo ponudbo za potrebne spremembe v Evropi, kot so spreminjajoča se narava dela, podnebna kriza, enakost spolov in drugih: “Frans Timmermans je naravna izbira za čelo nove Evropske komisije.” Vrh voditeljev evropskih socialdemokratskih strank se je strinjal, da imajo v Fransu Timmermansu najboljšega kandidata za vodenje nove Evropske komisije, saj ima izkušnje, znanja in ideje, potrebna za pomladitev Evrope.

Prvič se je PES Leaders Meeting udeležil tudi Antti Rinne, ki je kot vodja zmagovite finske Socialdemokraterne prisegel kot novi finski predsednik vlade. V nekaj tednih bo PES v svojih vrstah pozdravil še eno socialdemokratsko premierko iz Danske, saj bo po kot osma skupini socialdemokratskih premierjev pridružila Mette Frederiksen. Srečanja voditeljev se je udeležila tudi Iratxe García Pérez, ki je bila minuli torek kot zavzeta aktivistka za socialno pravičnost, feministka in močna proevropska voditeljica izvoljena na čelo socialistične skupine v Evropskem parlamentu.

Več bilateralnih sestankov

Predsednik SD se je ločeno sestal še s Fransom Timmermansom, socialdemokratskim vodilnim kandidatom, s katerim sta govorila o nadaljnjih korakih za oblikovanje Evropske komisije. Timmermans, ki je Slovenijo obiskal pred začetkom volilne kampanje, je posebej čestital SD za odličen volilni rezultat, ki je skoraj potrojil delež glasov in v Evropski parlament s preferenčnimi glasovi pripeljal močna evroposlanca – Tanjo Fajon in dr. Milana Brgleza. Židan se je srečal tudi z novo vodjo S&D Iratxe García Pérez, s katero sta govorila o nadaljnji krepitvi sodelovanja stranke s poslansko skupino v Evropskem parlamentu.

Delegacija SD pod vodstvom predsednika mag. Dejana Židana je opravila tudi več bilateralnih sestankov, med drugim z novim voditeljem italijanske Partido Democratico (PD) Nicolo Zingarettijem, s katerim se bosta ponovno srečala v prihodnjih mesecih, da stranki na obeh straneh meje skupaj bolje odgovorita na rastoč nacionalizem in obujanje fašizma. Pamela Rendi-Wagner, predsednica avstrijske SPÖ, je Židana povabila na obisk na Dunaj še v času volilne kampanje pred avstrijskimi predčasnimi volitvami, na katerih hoče energična voditeljica ponovno okrepiti avstrijsko socialdemokracijo. Židan se je na kratko srečal še s predsedniki sestrskih strank Davorjem Bernardićem (SDP Hrvaške), Stefanom Löfvensom (švedski premier Socialdemokraterne) in Mette Frederiksen (danska Socialdemokratiet).

Poziv k takojšnjemu umiku spornega predloga italijanskega poslanca

Socialni demokrati pozivamo vse napredne proevropske politične sile v Italiji, da zavrnejo sporni zakonski predlog poslanca Roberta Novellija, ki želi degradirati slovensko manjšino v Italiji, ministra za zunanje zadeve ter ostale slovenske politične predstavnike, ki zastopajo interes naše države izven njenih meja, pa v luči nastale situacije pozivamo, da naredijo vse potrebno za zaščito pravic slovenske narodne skupnosti, živeče v Italiji!

Sabotaža na miru in spoštovanju osnovane Evropske družine s strani desnega populizma tudi po nedavnih evropskih volitvah žal ne pojenja, ko smo deležni novih poskusov napada na temelje sožitja in spoštovanja med nacijami in narodi Evrope – degradacije slovenske narodne manjšine v Italiji.

Predlog sprememb za slovensko manjšino v Italiji matičnega zakona namreč ni sporen zgolj z vidika ustavnopravne zaščite manjšin, temveč je v posmeh vsem skupnim naporom slovenske, italijanske in vse politike združene Evrope, predvsem pa je ponižujoč do milijonov Evropejk in Evropejcev, ki so v duhu dobrega med sosedskega sobivanja ne samo zmogli preseči ovire kulturne, narodnostne in jezikovne različnosti, temveč te vidijo kot bogato dediščino skupnega sobivanja in plemenitenja življenja ljudi v Evropi ne glede na njihovo narodnost, vero, raso, …

Socialni demokrati najostreje obsojamo vsakršne poskuse tovrstne pritajenih zakonodajnih predlogov, ki jih vidimo kot korak dlje na poti že začetega procesa poizkusa razvrednotenja dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Italijo, ki ga je s svojimi izjavami ozemeljskih teženj pričel predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani v Bazovici.

Tem dejanjem, ki želijo degradirati, ponižati in oklestiti že pridobljene pravice ljudi ter narodov skupne evropske družine, se je treba najodločneje upreti. Prav in tudi zaradi  vseh tistih, ki so na podlagi trpkih izkušenj preteklosti, nastalih iz nerazumevanja spoštovanja različnosti ali še huje, namerno generiranih in na podlagi sovražnih ideologij nastalih dejanj nasilja, tudi ljudem Italije in Slovenije, povzročile neizmerno gorje v preteklosti.