Vodilni kandidat socialdemokratov Timmermans na obisku v Sloveniji

Na obisku v Ljubljani se je mudil vodilni kandidat Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) na majskih evropskih volitvah Frans Timmermans. Kandidat PES za predsednika prihodnje Evropske komisije je v Ljubljano prišel v okviru kampanje pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo med 23. in 26. majem. Evropski socialdemokrati smo volilni progam za volitve sprejeli konec februarja na Kongresu PES v Madridu. V njem se zavzemamo za svobodno, demokratično in solidarno Evropo.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans je imel že zjutraj skupaj s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, ki ga je kasneje sprejel tudi v DZ, in evropsko poslanko Tanjo Fajon (S&D/SD) novinarsko konferenco, na kateri so skupaj predstavili nekatere ključne točke za evropske volitve.

Nato je na ljubljanski Pravni fakulteti predaval o vlogi in pomenu Evropske komisije za prihodnost vladavine prava v Evropski uniji, v nadaljevanju pa si je skupaj s kandidati SD za evropske poslance s kolesom ogledal prestolnico, v mestni hiši ga je sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, v Domu sindikatov pa je sestal še s predstavniki sindikatov ter nevladnih in mladinskih organizacij.

Zvečer se je Timmermans udeležil še dogodka Europe together – Evropa skupaj v organizaciji politične skupine Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je zbrane tudi nagovoril.

Timmermans je zatrdil, da v nasprotju z desno sredino evropski socialdemokrati ostajamo zvesti svoji duši. Poleg tega je odločno zavrnil mračne scenarije o usodi socialdemokracije in napocedal njen ponovni vzpon. “Letošnje evropske volitve bodo zelo pomembne, zato je potrebno združiti vse naše sile in premakniti Evropo v drugačno, bolj napredno in solidarno družbo,” je poudaril Timmermans.

Timmermans med obiskom v Sloveniji Ljubljani govoril o Evropi, ki jo sanja

Frans Timmermans je na novinarski konferenci na sedežu SD ob začetku obiska v Sloveniji dejal, da se veseli, da bo lahko govoril o Evropi, ki jo sanja. “To je Evropa, kjer bo za ljudi poskrbljeno bolje, kot je danes, in kjer je tisto, kar skupaj zaslužimo, bolj pravično porazdeljeno v družbi,” je poudaril Timmermans.

V Evropi si želi trajnostno družbo in družbo, ki ostaja povezana s temeljnimi vrednotami. “To je edini način, da preprečimo ponovitev najbolj groznih strani naše zgodovine. Mislim, da je Slovenija pri tem vodilna, velikost ni odločilna, pomembna je moč argumenta,” je izpostavil vodilni kandidat PES.

Ob tem se je odzval tudi na besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija sredi meseca v Bazovici. Timmermans je dejal, da je bil evropski projekt ustvarjen, da reke krvi, ki so nastale v evropski zgodovini, postanejo preteklost. “Močno verjamem v spravo, v EU, ki piše prihodnost svojih državljanov in ne skuša pisati zgodovine na novo. To je napaka in nikomur ne služi,” je poudaril Frans Timmermans.

Priznal je, da je šlo socialni demokraciji v zadnjih letih nekoliko slabše, a verjame, da imajo dobre načrte za prihodnost. “Kamorkoli v Evropi bom šel, bom skušal prenesti sporočilo, da imamo načrte za socialno Evropo, Evropo, ki bo pravičnejša in kjer bodo zaščitene naše vrednote,” je še povedal vodilni kandidat.

Predsednik SD Dejan Židan pa je dejal, da Socialnim demokratom Timmermansov obisk daje dodatno energijo, da se borimo za EU, v katero verjamemo. “To je EU, ki je uspešna, drzna, hkrati pa solidarna in pravična. Uspešna in drzna zato, ker moramo uspešno tekmovati z drugimi na svetovni obli. Pravična in solidarna pa zato, da ščiti tudi interese manjših narodov,” je povedal Židan.

Podpredsednik Evropske komisije je komentiral tudi zadnje glasovanje v britanskem parlamentu o prihodnjih korakih v procesu brexita. Poslanci so potrdili predlog, ki vključuje možnost glasovanja o preložitvi britanskega izstopa.

“Počakati bomo morali, kaj se bo zgodilo v Veliki Britaniji. Če bo Združeno kraljestvo zahtevalo podaljšanje 50. člena, se bodo morale članice strinjati s tem. Mislim, da bodo želele vedeti tudi, za kaj potrebujejo podaljšanje,” je poudaril Timmermans.

“Kar se tiče Evropske komisije, smo skušali najti rešitev, ki omogoča, da Velika Britanija zapusti EU in pri tem nastane čim manj škode za unijo in Veliko Britanijo. Izstopni sporazum to najbolje predstavlja,” je še izpostavil Timmermans.

Timmermans: Slovenija in Hrvaška lahko razpravljata samo še o implementaciji arbitraže

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v zvezi z arbitražo v Ljubljani poudaril, da lahko Slovenija in Hrvaška razpravljata samo še o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med državama in ničemer drugem. “Evropska komisija je kristalno jasna, da je dejstvo, da verjamemo, da je ta arbitraža zakonito vodila do rezultata, ki je ta razsodba. Zdaj menimo, da morata državi članici EU govoriti o tem, kako jo implementirati, in o ničemer drugem,” je Timmermans poudaril na predavanju na ljubljanski Pravni fakulteti.

Implementacija je po njegovih besedah tudi v interesu Evropske unije, med drugim zaradi političnih razlogov. “Kakšen zgled pošiljamo navzven, če ne moremo rešiti niti mejnega spora med dvema državama članicama,” se je vprašal Timmermans. “In kako se bo lahko EU širila v tem delu Evrope, kako bomo lahko kdaj koli to storili, če ne moremo rešiti niti notranjega mejnega spora, ko vidimo kakšni mejni spori ostajajo v drugih delih Balkana,” je dodal vodilni kandidat PES za novega predsednika Evropske komisije.

“Drugi razlog, zakaj je pri tem interes EU, pa je, da če bo to vprašanje ostalo nerešeno, bodo težave pri evropskih politikah, kot je ribiška,” je še povedal podpredsednik Evropske komisije.

Arbitražno sodišče je sicer odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo že 29. junija 2017. Šest mesecev kasneje, 30. decembra 2017, jo je začela Slovenija implementirati, Hrvaška pa razsodbo zavrača, zato jo je Slovenija julija lani tožila na Sodišču EU. Evropska komisija se v predhodnem postopku ni hotela izrekati in postavljati na nobeno stran, in sicer kljub mnenju lastne pravne službe, da slovenski argumenti držijo.

Galerija fotografij obiska Fransa Timmermansa v Sloveniji -> https://bit.ly/2HcRoDA

Evropski Socialni demokrati smo na Kongresu PES v Madridu sprejeli volilni program

Delegacija Socialnih demokratov, v kateri sta poleg evropske poslanke in nosilke liste SD za evropske volitve Tanje Fajon tudi kandidata na evropski listi, župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek in članica Mladega foruma SD Neva Grašič, je na Kongresu Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) v Madridu aktivno sodelovala v pripravah in sprejemu volilnega Manifesta evropskih socialdemokratov.

V socialdemokratskem programu s sedmimi ključnimi področji med drugim obljubljamo, da bomo v ospredje postavili boj proti podnebnim spremembam, da bomo bolje upravljali migracije, presegli neenakosti, se borili za davčno pravičnost in zagotovili varnost za vse. Manifest, imenovan Nova socialna pogodba za Evropo, so potrdili delegati iz strank članic PES, ki bodo kandidirali na letošnjih volitvah v Evropski parlament.

“Tako sem ponosen, da gremo v to volilno kampanjo s takšnim programom – naše gibanje je ponosno, optimistično in željno narediti napredno spremembo. Tukaj danes v Madridu in po Evropi čutim optimizem – prihaja pomlad,” je povedal vodilni kandidat PES na volitvah v Evropski parlament Frans Timmermans.

“Majske volitve v Evropske parlament ne bodo običajne. Prilagoditi se moramo spreminjajočemu se svetu. To bodo volitve za boljšo, drugačno Evropo. Socialni demokrati hočemo Evropo, ki bo napredna, solidarna in pravična. To zmoremo. Imamo znanje in ljudi. Potrebujemo novo socialno zavezo z našimi državljani. Dolžni smo zmanjšati neenakost in ustaviti kopičenje bogastva, zlasti v rokah peščice privilegiranih,” je ob robu Kongresa PES v Madridu izpostavila podpredsednica SD/S&D in evropska poslanka Tanja Fajon.

“S Fransom Timmermansom, vodilnim kandidatom PES za novega predsednika Evropske komisije, zavzetim borcem za pravično in socialno Evropo, in novo socialno pogodbo za Evropo, smo pripravljeni, da dobimo Evropo nazaj, jo obranimo pred nevarnimi nacionalističnimi in skrajno desnimi silami in vrnemo ljudem. Revščina, ki se pojavlja zlasti med starejšimi v Sloveniji, je moralno in ekonomsko neupravičena. Gradili bomo na Sloveniji in Evropi, ki bo solidarna za večino in ne le za peščico,” je povedal Aleksander Jevšek.

Po besedah Neve Grašič pa je ključno, da bodo mladi v Evropi imeli boljše pogoje za življenje. “Izobraževanje je pravica, ki mora biti dostopna vsem. Kot tudi dostop do zdravstvenega in otroškega varstva, stanovanja in prehrane. Evropski socialisti in socialni demokrati smo uvedli Jamstvo za mlade, ki kaže izjemne rezultate. Nameniti moramo še več financiranja in krepiti program Erasmus +, saj morajo imeti vsi mladi Evropejci možnost, da oblikujejo svojo prihodnost,” je še poudarila Neva Grašič.

Delegacija Socialnih demokratov je imela ob robu Kongresa PES v Madridu tudi vrsto bilateralnih srečanj z vodstvi sestrskih socialdemokratskih strank, na katerih so v ospredju zlasti priprave na evropske volitve in velik mednarodni dogodek “Hočemo Evropo” – drugačno, napredno, solidarno in pravično, ki ga bo organizirala skupina S&D v četrtek, 28. februarja, na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Gost dogodka S&D v Sloveniji bo Frans Timmermans, ki se bo srečal tudi s predsednikom SD in Državnega zbora Dejanom Židanom, v programu njegovega obiska pa bo med drugim tudi predavanje na ljubljanski Pravni fakulteti ter srečanje s predstavniki sindikatov in mladimi, ki jih bo nagovoril v Ljubljani.

Pridi na festival socialne demokracije v Ljubljani

V četrtek, 28. februarja 2019, se bo na Kongresnem trgu v Ljubljani odvil festival socialne demokracije ”Evropa skupaj – Hočemo Evropo”, ki bo izveden v sklopu projekta ”Skupaj – Nova smer Evrope”, ki ga organizira politična skupina S&D v Evropskem parlamentu. Projekt, ki je obiskal že številne evropske prestolnice, se izvaja s ciljem pogovora z državljankami in državljani o evropski prihodnosti, s tem pa spodbujati razprave o aktualnih temah temah, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje v evropski skupnosti.

Razprave o prihodnosti Evropske unije bodo popestrili nastopi stand-up komikov ter glasbeni gostje, Rock Partyzani, HeaveniX in TABU-jevci.

Program:

  • 15.00: Pričetek festivala socialne demokracije (Park Zvezda in Kongresni trg)
  • 15.00 – 17. 00: Pogovori o prihodnost evropske kohezijske politike, pravičnost v mednarodnih odnosih, vladavina prava, človekove pravice in varnost
  • 17.00– 17.40: Pogovor z mladimi o prihodnosti Evropske unije
  • 17.45 – 19.00: Razprava z naslovom “HOČEMO EVROPO!”
  • 19.00 – 19.15: Nagovor Fransa Timmermansa, prvega podpredsednika Evropske komisije in vodilnega kandidata za predsednika Evropske komisije iz vrst S&D skupine
  • 19.15: Koncert – Rock partyzani, HeaveniX, Tabu

Pridružite se številnim zabavnim aktivnostim ter razpravi s tem pa nam pomagajte oblikovati našo vizijo prihodnosti Evrope.

Spremljaj več o festivalu na Facebook strani dogodka.

 

 

 

Kandidatna lista Socialnih demokratov za evropske volitve 2019

Socialni demokrati smo v Ljubljani, na Predsedstvu stranke, potrdili listo kandidatk in kandidatov za letošnje volitve v Evropski parlament. Kandidatno listo bo sicer dokončno potrdila volilna konvencija stranke, ki bo sredi marca. Naši kandidatke in kandidati za evropske poslanke in poslance, nosilka liste Tanja Fajon, Matjaž Nemec, Dominika Švarc Pipan, Milan Brglez, Neva Grašič, Franc Hočevar, Ljubica Jelušič in Aleksander Jevšek, se zavzemajo za drugačno, napredno, solidarno in pravično Evropsko unijo. Z našo vizijo Evropske unije želimo ustvariti takšno Evropo, ki bo temeljila na enakopravnosti, solidarnosti, svobodi mišljenja, odgovornosti, pravičnosti in vladavini prava, trajnostnem razvoju ter varnosti. To bo naša Evropa, Evropa za vse ljudi in ne le za izbrance.

Kot je na predstavitvi kandidatk in kandidatov izpostavil predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan, “si bomo mi, evropski Socialni demokrati, še naprej močno prizadevali za evropsko povezovanje, solidarnost in sodelovanje med narodi na stari celini”.

Evropsko povezovanje in sodelovanje je zgodovinski in strateški projekt, utemeljen na spoštovanju različnosti, človekovih pravicah in demokratičnosti odločanja. In prav ta projekt je ustvaril Evropo brez meja, z neslutenimi možnostmi za razvoj in ustvarjalnost. A gospodarska kriza, ki jo je leta 2008 povzročil nebrzdani kapital, je povzročila odmik od tega strateškega projekta. Namesto spoštovanja in sodelovanja se je začelo razdvajanje in vzpon nacionalizmov, šovinizmov in fašizmov vseh vrst in oblik.

Tako smo danes vse pogosteje priča postavljanju ovir in zidov med narode in ljudi, odkrito se napadajo pravice žensk in ranljivih skupin. Prišli smo v čas, ko uničevanja Evropske unije ne moremo in ne smemo zgolj opazovati, ampak moramo odločno odgovoriti: “Hočemo Evropo.” Socialdemokratsko. Evropo, ki bo drugačna od te, ki jo ponujajo Orban, Salvini in Tajani. Hočemo Evropo, ki bo solidarna, pravična in napredna.

Evropska ljudska stranka, ki je Evropsko unijo vodila do sedaj, je pokazala, da njih ne zanimajo blaginja posameznikov in zaščita ranljivih skupin, ampak želijo le zaščititi kapital in bogatenje peščice. Mi, Socialni demokrati, to zavračamo. Naša Evropa bo Evropa za vse.

Lista kandidatk in kandidatov SD za volitve v Evropski parlament:

  1. Tanja Fajon, mag.

Rojena sem leta 1971 v Ljubljani, sem univerzitetna diplomirana novinarka z zaključenim podiplomskim študijem s področja mednarodne politike (CERIS-Centre Européen de Recherches Internationales et Stratégiques, Brussels) in zaključnim podiplomskim študijem MBA (IEDC-poslovna šola, Bled).

Za svoja prizadevanja na poti Bosni in Hercegovine v EU sem prejela dva naziva častni doktorat: častni doktorat znanost Univerze v Bihaču (1.julij 2019) in častni doktorat Ameriške Univerze v Sarajevu (14.12.2010)

Kot novinarka sem delala na radijski postaji Radio Glas Ljubljane med letoma 1991 in 1995 ter na RTV Slovenija med letoma 1995 in 2009, od leta 2001 do 2009 kot dopisnica iz Bruslja.

Leta 2009 sem bila prvič izvoljena na listi Socialnih demokratov v Evropski parlament, leta 2014 pa ponovno izvoljena v Evropski parlament kot edina poslanka stranke SD. V Evropskem parlamentu v mandatu 2014-2019 delujem tudi kot podpredsednica skupine Socialistov in demokratov (S&D), sem govorka za migracije in boj proti ekstremizmu, sem članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter Odbora za zunanje zadeve (AFET).

Trenutno sem poročevalka EP za reformo migracijske in azilne politike in Schengenskega območja. Aktivna sem na področju Zahodnega Balkana kot poročevalka za odpravo vizumov za vse države nekdanje Jugoslavije in poročevalka S&D o Srbiji in članica delegacije za odnose z Bosno in Hercegovino in Kosovom (DSEE).

Bruseljski časopis Politico me je dvakrat uvrstil na lestvico 40 najbolj vplivnih evropskih poslancev, drugič v letu 2017, tokrat na 36 mesto (od 751). Kot edina od slovenskih poslancev sem to mesto pridobila predvsem zaradi svoje prepoznavnosti pri vodenju reforme azilne politike in aktivne vpetosti v proces približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji.

Sem podpredsednica stranke Socialnih demokratov in mednarodna sekretarka stranke SD. Vodim tudi strateški svet SD Ljubljana.

Sem tudi članica Društva bolnikov z redkimi krvnimi boleznimi (BKB) ter Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. V prostem času se aktivno ukvarjam s športom, predvsem s tekom, smučanjem, pohodništvom in potapljanjem. Poleg slovenščine govorim tudi angleški, nemški, francoski in hrvaški jezik.

 

  1. Matjaž Nemec, mag.

Rodil sem se leta 1980 v Šempetru pri Gorici v umetniški družini, ki mi je v zibelko položila ljubezen do umetnosti, narave, športa, ljudi in okolja, v katerem sem rastel in živim. V otroštvu sem vzljubil nogomet, spoznal vrednote timskega dela, tovarištva, nesebičnega sodelovanja in stremljenja k skupnemu cilju. S šestindvajsetimi leti sem kot svetnik svoje občine vstopil v politiko z namenom, da po svojih najboljših močeh sodelujem pri odločitvah, ki bodo krajem in ljudem prinesle napredek, razvoj in bogatitev na vseh področjih, ki jih naša skupnost potrebuje.

S tem namenom sem se tudi pridružil Socialnim demokratom, ki svoje delovanje v dobro vsem vodijo v strpnem in premišljenem dialogu ter odprtostjo, ki združuje in vključuje. Ta odločitev me je tudi spodbudila k svoji osebni rasti, učenju, iskanju znanja ter pridobitvi tudi formalne izobrazbe: po opravljeni maturi sem diplomiral na IBS Mednarodni poslovni šoli Ljubljana (2013) in na isti šoli prejel naziv magister mednarodnega poslovanja in trajnostnega razvoja (2017).

 

  1. dr. Dominika Švarc Pipan

Rojena sem leta 1978 v Slovenj Gradcu, po rodu Korošica, prihajam iz Dravograda. Gimnazijo sem zaključila na Ravnah na Koroškem leta 1997. Sem strokovnjakinja mednarodnega javnega prava in politologije, specializirana na področjih mednarodnega humanitarnega prava, človekovih pravic, mednarodnega kazenskega prava, protiterorizma, sodnih postopkov za reševanje meddržavnih sporov ter gospodarskih in investicijskih arbitraž.

Diplomirala sem na ljubljanski Pravni fakulteti junija 2003, leta 2005 magistrirala iz mednarodnega prava na London School of Economics, leta 2006 pa zaključila magistrski študij politologije na FDV v Ljubljani z neposrednim prehodom na doktorski študij. Leta 2011 sem doktorirala na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo mednarodnega prava vojaških intervencij.

Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke na Ministrstvu za pravosodje leta 2018 sem kot svetovalka sodelovala s slovenskimi in tujimi vladami, mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami ter korporacijami na področjih mednarodnega humanitarnega prava, človekovih pravic, mednarodnega kazenskega prava, boja proti terorizmu, sodnega reševanja mednarodnih sporov, gospodarskih in investicijskih arbitraž ter regulacije na področju »blockchain tehnologij«.

Med leti 2004-2016 sem živela in delovala v tujini, kjer sem svojo profesionalno pot začela na akademskem področju. Kot raziskovalka in predavateljica sem sodelovala z univerzami v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Španiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Švedski in na Nizozemskem. Med leti 2010-2016 sem bila zaposlena na Meddržavnem sodišču v Haagu ter na tožilstvu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Mehanizma OZN za mednarodna kazenska sodišča v Haagu. Od leta 2007 sem tudi gostujoča predavateljica NATO-vega Centra odličnosti za boj proti terorizmu v Ankari, od leta 2017 pa nerezidenčna višja znanstvena sodelavka Inštituta za varnostne in razvojne politike v Stockholmu.

Med leti 2009-2011 sem bila slovenska predstavnica v Odboru za nedržavne akterje svetovnega Združenja za mednarodno pravo med leti 2006-2010 pa članica izvršnega odbora Evropskega združenja za mirovne študije.

  1. dr. Milan Brglez

Rojen sem leta 1967 v Celju. Osnovno šolo sem zaključil v Zrečah in se nato vpisal na Srednjo družboslovno šolo v Celju (danes Kajuhova gimnazija), nato pa na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani (danes Fakulteta za družbene vede). Leta 1992 sem diplomiral iz politologije – smer mednarodni odnosi, leta 1996 na Pravni fakulteti v Ljubljani magistriral iz mednarodnega prava, leta 2006 pa na Fakulteti za družbene vede doktoriral iz mednarodnih odnosov.

Od leta 1992 do 2014 sem bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede, kjer sem od leta 2006 do vstopa v politiko vodil Katedro za mednarodne odnose. Leta  2014 sem bil izvoljen za poslanca in istega leta za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. V mandatu 204-2018 sem vodil Ustavno komisijo DZ in bil član Odbora za zunanjo politiko.

Leta 2018 sem bil ponovno izvoljen za poslanca Državnega zbora. Kot poslanec  poslanske skupine Socialnih demokratov sem član Odbora za zunanjo politiko DZ in Odbora za Evropske zadeve ter član v Odboru za izobraževanje, znanost in šport in predsednik Skupine prijateljstva DZ z Ljudsko Republike Kitajsko. Poleg dela na področju človekovih pravic in humanitarnosti sem znan predvsem po zagovarjanju človekovega dostojanstva, družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja ter skladnosti zunanje politike z Ustavo in mednarodnim pravom.

Do političnega delovanja sem bil podpredsednik Rdečega križa Slovenije. Sem predsednik Akademskega društva za družbeno odgovornost, v preteklosti pa sem bil v vodstvu Društvu za Združene narode za Slovenijo ter predsednik Slovenskega politološkega društva in član Slovenske sekcije združenja mednarodnih pravnikov. Drugače sem strasten bralec strokovne literature, kar dober šahist in rad hodim v gore.

 

  1. Neva Grašič

Rojena sem leta 1987 v Celju, kjer sem hodila na Gimnazijo Celje-Center.  Živim v Laškem. Diplomantka evropskih študij, bodoča magistra mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Bila sem podpredsednica Mladih evropskih socialistov (YES) v letih 2015-2017, aktivistka Mladega foruma SD, v času študija v vodstvu Laškega akademskega kluba, svetnica Zveze ŠKIS. Ustanovna članica Kluba evropskih študentov, s katerim smo leta 2009 izvajali nacionalno terensko kampanjo za volitve v Evropski parlament, delo pa nadaljevali z večletnim projektom Informacijske pisarne EP za Slovenijo – Res dijaška EU, simulacije Evropskega parlamenta za dijake.

Leta 2011 in 2012 sem opravljala delo asistentke generalnega sekretarja Stranke evropskih socialistov (PES) v Bruslju, zadolžena za PES kampanjo Jamstvo za mlade in reformni proces evropskih političnih strank. Trenutno sem delam kot svetovalka predsednika Državnega zbora, zadolžena za mednarodne zadeve. Pred tem sem bila zaposlena v kabinetu ministrice na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter kot višja svetovalka za socialno politiko na Uradu predsednika Republike Slovenije.

 

  1. mag. Franc Hočevar

Rojen sem se leta 1946 na Gornjih Jesenicah, osnovno šolo sem obiskoval v Mokronogu. Na Zobotehnični šoli v Ljubljani sem maturiral leta 1965. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani sem diplomiral leta 1968 in leta 1974 na Visoki defektološki šoli v Zagrebu. Leta 1992 sem opravil specializacijo iz managmenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ter leta 1996 tudi magistriral.

Vse svoje življenje sem deloval na področju zdravstva. Dvajset let sem bil direktor Inštituta za rehabilitacijo – Soča v Ljubljani, nekaj časa tudi generalni direktor Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana. Bil sem svetovalec predsednikov republike, Milana Kučana in dr. Danila Türka, za področja zdravstva, humanitarne dejavnosti in socialnih zadev. Kot prostovoljec sem bil aktiven v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, aktivno sem sodeloval v projektu »Z glavo na zabavo«, v prostovoljnem gasilskem društvu Veliki Cernik, v invalidskem športu in pri mnogih projektih rehabilitacije žrtev vojn na Balkanu.

Veliko se ukvarjam tudi s pacientovimi pravicami, zlasti uroloških bolnikov in položaju starejše populacije, sem namreč tudi predsednik Foruma starejših Socialnih demokratov. Moja stremljenja so v smeri, da omogočimo vsem čim bolj dostojanstveno in brezskrbno starost. Napisal sem več kot 170 strokovnih člankov, priročnikov, monografij, recenzij in sodeloval pri različnih raziskavah s področja zdravstva in sociale.

Bil sem tudi habilitiran višji predavatelj za predmet managment v zdravstvu na Fakulteti za zdravstvo v Mariboru in na Višji šoli za socialne delavce za predmet Socialna patologija v Ljubljani. Humanitarno sodelujem v mnogih organizacijah civilne družbe. Redno se udeležujem rekreativnih pohodov v slovenske gore, večkrat sem se udeležil pohodov v Himalaji, prav tako pa se skoraj vsako leto odpravim v Afriko, kjer rad spoznavam življenje domačinov in njihove kulture.

  1. dr. Ljubica Jelušič

Rojena sem leta 1960, prihajam s Krasa. Po končani gimnaziji v Sežani sem študirala na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani (danes Fakulteta za družbene vede), kjer sem leta 1985 diplomirala na dveh smereh, in sicer na obramboslovju ter na mednarodnih odnosih. Zaposlila sem se na FDV kot mlada raziskovalka in asistentka, magistrirala sem leta 1988 ter doktorirala leta 1992. V letih 1994 in 1995 sem bila na postdoktorskem usposabljanju  iz vojaške sociologije na Kraljevi vojaški akademiji v Bruslju.  Zaposlena sem na FDV kot profesorica za področja polemologije, sociologije in politologije vojske, mirovnih operacij, varnosti v Jugovzhodni Evropi, oboroženih sil in družbe, kar so tudi moja raziskovalna področja.

Predavala sem tudi na Univerzi v Zagrebu. Delovala sem v različnih mednarodnih strokovnih združenjih (ISA, ISA RC 01, Ergomas). Od ustanovitve dalje sem članica Mednarodnega svetovalnega odbora ženevskega centra DCAF. V vladi premierja Boruta Pahorja sem bila obrambna ministrica. V letih 2013 in 2014 sem delovala kot poslanka Socialnih demokratov v Državnem zboru. Od leta 2014 dalje sem podžupanja občine Sežana. Aktivno sodelujem v več veteranskih in domoljubnih organizacijah (ZZB NOB, ZVVS, ZSČ, TIGR) in sem podpredsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB.

 

  1. dr. Aleksander Jevšek

Rojen sem v delavski družini leta 1961 v Slovenj Gradcu, svojo mladost pa sem preživljal na Ravnah na Koroškem. Že kot otrok sem spoznaval kako trd je kruh ravenskih železarjev. Srednjo policijsko šolo v Tacnu pri Ljubljani sem končal z odličnim uspehom in tudi zaradi tega dobil priložnost, da svojo poklicno pot pričnem kot kriminalist za umore na policijski upravi v Ljubljani.

Že v času šolanja v srednji šoli za policiste sem spoznal svojo sporogo iz Prekmurja. Po sedmih letih življenja in dela v Ljubljani sva se z ženo preselila v Mursko Soboto, kjer z družino živim od leta 1986. Pnosen sem, da sem imel priložnost sodelovati v osamosvojitveni vojni za našo Slovenijo in naše Prekmurje. Za udeležbo v osamosvojitveni vojni sem bil odlikovan z srebrnim znakom zaslug za varnost in z medaljo za hrabro dejanje.

Po končanem magisteriju na Pravni fakulteti v Ljubljani sem v aprilu 2014 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo s področja kriminalistike in pridobil naziv doktorja znanosti. Kot direktor slovenske kriminalistične policije sem bil v letih od 2007 do 2011 član  »management boarda Europola in slovenski predstavnik pri Interpolu. Od 2012 do 2014 sem kot »long term expert« sodeloval v projektu evropske komisije »law enforcement support« v Bosni in Hercegovini. Od 2014 sem župan Mestne občine Murska Sobota in član slovenske delegacije pri Odboru regij v Bruslju.

Poslanec Matjaž Nemec k podpisu peticije za odstop Tajanija pozval še vse poslance DZ

Poslanec SD Matjaž Nemec je danes vse ostale poslance Državnega zbora pozval k podpisu peticije za odstop predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija zaradi njegovih izjav na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve fojb v Bazovici. Ob predstavitvi pobude na novinarski konferenci v DZ je Nemec ponovil, da je Tajani storil premalo in da Socialni demokrati skupaj s podpisniki mednarodne peticije še naprej zahtevamo njegov odstop.

“Izrečene besede predsednika Evropskega parlamenta izhajajo iz nekega drugega časa, pripadajo nekemu drugemu krogu in so nedopustne,” je povedal Nemec. “Temu se bomo zoperstavili, in, seveda, z jasnim sporočilom tudi tistim, konkretno vodji SDS Janezu Janši, da smo le enotni močni, in če ne znamo biti močni in se postaviti zase, se bodo ti dogodki ponavljali,” je poudaril poslanec SD.

“Ključno je, da se zavedamo, da je leto 2019 in da je to poseganje v avtonomijo evropskih držav nedopustno, zato zahtevamo odstop brezpogojno,” je še izpostavil Nemec, ki vodi tudi Odbor DZ za zunanjo politiko.

Na poslance je Matjaž Nemec v imenu Socialnih demokratov tako naslovil pobudo, da se pridružijo mednarodni peticiji za odstop predsednika Evropskega parlamenta, ki smo jo sprožili v SD in pod katero se je doslej podpisalo več kot 3800 ljudi.

Povabil jih je, “da se tudi oni kot predstavniki slovenskega ljudstva, kot poslanci državnega zbora zavzemajo za tisto, kar nas ohranja za Slovence in Slovenke, za Evropejce in Evropejke, da ohranimo svoj jasen jaz, svojo pripadnost tako Evropi kot Sloveniji, seveda, zavedajoč se, da je treba ohranjati dobre medsosedske odnose”.

Antonio Tajani je sicer v sredo objavil sporočilo za javnost, v katerem se je opravičil za svoje besede na nedeljski slovesnosti v Bazovici, ko je med drugim dejal, “naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija”, a Socialni demokrati v tem sporočilu ne vidimo preklica in umika njegovih nesprejemljivih izjav, zato še naprej vztrajamo, da odstopi.

Zato so tudi vodja poslancev politične skupine Socialistov in Demokratov (S&D) Udo Bullman in drugi vodilni poslanci te politične skupine v Evropskem parlamentu danes od predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija ponovno zahtevali umik izjav, osebno opravičilo in ostro obsodili njegove besede na nedeljski slovesnosti ob dnevu spomina v Bazovici.

“Komentarji predsednika Tajanija so močno zaskrbljujoči in niso sprejemljivi za predsednika Evropskega parlamenta. Oseba na njegovem položaju mora imeti politično in zgodovinsko znanje ter razumevanje, da ne podaja tako zavajajočih in nacionalističnih izjav,” je povedal Bullmann. Namesto da podžiga delitve, bi moral prispevati k ponovni povezanosti držav in skupnosti, je dejal vodja skupine S&D.

“Kot Evropejci imamo dolžnost, da se spominjamo pokolov in nasilja vseh držav. Predsednik Tajani se mora osebno opravičiti za žalitev. Če želi biti predsednik Tajani namesto državnika nacionalistični politik, naj zapusti položaj predsednika Evropskega parlamenta,” je izpostavil Bullmann.

Vodilni poslanci S&D so v izjavi še poudarili, da so Tajanijeve besede, naj “živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija in naj živijo italijanski izseljenci,” kot odmev starih ozemeljskih teženj in nacionalističnega diskurza.

Več o peticiji -> http://bit.ly/2X4RXF4

Pozivamo predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija k takojšnjemu odstopu!

Socialni demokrati smo zagnali mednarodno peticijo, s katero po spornih izjavah v Bazovici pozivamo predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija k odstopu. Skupaj s prvopodpisniki peticije zahtevamo tudi, da se do nedeljskih izjav Tajanija opredelita tako Evropski svet kot Evropska komisija.

Peticijo lahko podpišete tudi sami na povezavi -> http://bit.ly/OdstopAntonioTajani

“Revizionistične izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonija Tajanija, ki opravičujejo fašizem, so nas spodbudile, da kot državljanke in državljani posameznih držav Evrope zahtevamo njegov nepreklicni odstop s predsedniške funkcije izjemno pomembne institucije Evropske unije, ker je s takšnimi izjavami izgubil verodostojnost, ki jo mora imeti predsednik Evropskega parlamenta,” je zapisano ob peticiji.

Socialni demokrati smo predsednika Antonia Tajanija k odstopu pozvali že v ponedeljek, v torek pa ga je v Evropskem parlamentu javno k odstopu pozvala tudi naša evropska poslanka in podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon, a njegovega odziva ni bilo.

Zato smo v stranki kot nadaljnji ukrep organizirali mednarodno peticijo za odstop predsednika Evropskega parlamenta. Prvopodpisani so med drugim bivša predsednika Republike Slovenije in Republike Hrvaške Milan Kučan in Stipe Mesić ter nekdanja predsednika Državnega zbora RS Jožef Školč in dr. Milan Brglez, nekdanja predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor, senatorka v italijanskem Parlamentu v Rimu Tatjana Rojc ter evropski poslanci iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Slovenije, Tonino Picula, Bojana Borzan, Davor Škrlec, Josef Weidenholzer, Knut Fleckenstein in  Tanja Fajon ter dr. Igor Šoltes, prav tako pa tudi predsednik SD in Državnega zbora mag. Dejan Židan ter poslanec SD in predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Matjaž Nemec. Pod peticijo so se podpisali tudi številni drugi politiki, intelektualci in predstavniki civilne družbe iz Slovenije, Hrvaške in Italije ter širše regije EU.

Socialni demokrati pozdravljamo ratifikacijo Prespanskega dogovora med Severno Makedonijo in Grčijo

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je ob današnji ratifikaciji Prespanskega dogovora v grškem parlamentu poslal pismo predsednikoma vlad Republike Severne Makedonije in Republike Grčije, Zoranu Zaevu in Alexisu Ciprasu, v katerem Socialni demokrati čestitamo obema premierjema držav za pogum in uresničitev dogovora, ki bo okrepil dobrososedske odnose in dal pozitiven zagon razvoju regije v prihodnosti.

Pismo predsednika Dejana Židana predsednikoma vlad Zoranu Zaevu in Alexisu Ciprasu lahko prebere v nadaljevanju:

 

“Dragi Zoran, dragi Alexis!

Z velikim veseljem sprejemam novico, da je bil Prespanski dogovor ratificiran. S tem je zaključen dolgoleten proces reševanja spora o imenu. Za ta zgodovinski uspeh vama, dragi Zoran, dragi Alexis, izrekam iskrene čestitke!

Spor je dolga leta bremenil odnose med državama ter spodbujal politiko konfrontacije in izključevanja. Dogovor vnaša v odnose med državama povsem novo, pozitivno dinamiko in pomeni  za državljane Severne Makedonije korak k uresničitvi sanj po vstopu v evroatlantske integracije. Ta zgodovinski trenutek ni pomemben le za državljane vajinih držav, temveč ima neprecenljivo vrednost za celotno regijo Zahodnega Balkana, saj sporoča vsem narodom, da je moč probleme reševati z dialogom in spoštovanjem. To sporočilo je ključno za regijo Zahodnega Balkana, ki ji bremena zločinov iz devetdesetih let še vedno onemogočajo sožitje med narodi in s tem preprečujejo končno konsolidacijo Evrope. Regija z odprtimi vprašanji je ranljiva in se le težko brani vplivom tistih velesil, ki želijo reševati probleme z geopolitiko ter jim nestabilnost Zahodnega Balkana ustreza.

Draga prijatelja,

s svojo vizijo in političnim pogumom sta potrdila, da je možna tudi drugačna politika. Politika, ki jo delimo vsi, zapriseženi socialdemokratskim vrednotam in načelom.

Konservativci in nacionalisti so namreč odprto vprašanje med državama desetletja izkoriščali za lastne politične namene, ne glede na posledice, ki so jih zaradi takšne politike trpeli državljani. Ponosen sem, da sta uspela z močno socialdemokratsko vizijo in izjemnim političnim pogumom preseči gordijski vozel in tako odpreti pot napredku ter progresivnim politikam. Hkrati pa sta dokazala, da lahko države iz regije same rešujejo tudi najtežja politična vprašanja in za to ne potrebujejo vmešavanja tujih velesil.

Ob  tej priložnosti čestitam tudi vsem državljankam in državljanom Severne Makedonije in Grčije ter jim želim trdne, harmonične dobrososedske odnose in svetlo prihodnost.”

mag. Dejan Židan

predsednik Socialnih demokratov

SD SI letter

Nemški Spiegel o piranskem županu Bossmanu in dediščini “slovenskega Obame”

Nemški tednik Der Spiegel je objavil intervju z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom, v katerem spominja, da je ta prvi temnopolti župan v Sloveniji postal mednarodno znan kot “slovenski Obama”. Časnik so med drugim zanimali Bossmanovi pogledi na begunsko krizo in desnih silah, sam pa je razkril možnost kandidature na evropskih volitvah.

Bossman, ki po osmih letih na županskem stolčku letos ni več kandidiral za položaj, je za Spiegel v luči begunske krize povedal, da imata tako Evropa kot Slovenija krizo identitete, zaradi česar je Neevropejcem težko doseči karkoli. “Pred desetimi leti sem lahko postal župan, tudi pred petimi. Danes bi bilo to zelo težko,” je dejal Bossman.

Begunska kriza je po njegovih besedah za Evropo pomenila temeljno spremembo, ki je prinesla veliko popularnost desnim in skrajnim strankam. “Dotok tako velikega števila ljudi in strah pred terorističnimi napadi in skrb za lastno varnost sta šla v prid desnim in ti so ta strah izkoristili.”

Na vprašanje, ali še verjame v evropsko rešitev begunskega vprašanja, je Bossman odgovoril, da ne verjame v postavljanje ograj in zidov. “Najti moramo poti, po katerih bodo lahko migranti prihajali zakonito. Ena sama država temu izzivu ne bo kos. Vem, kako kritične so države, kot je Poljska. A Poljska trenutno sprejema begunce iz Ukrajine. To jim trenutno uspeva, a morda bodo kmalu potrebovali solidarnost drugih držav.”

Na vprašanje, kako težko se mu je bilo samemu integrirati, ko je leta 1977 iz Gane prispel v Slovenijo, je Bossman dejal, da se je najprej naučil jezika in nato študiral medicino. “Ko sem v 80. letih začel delati, je v Sloveniji vladalo pomanjkanje zdravnikov. Kljub temu sem bil sprva ‘črni zdravnik’. Po približno dveh letih ljudje niso več govorili, da gredo k ‘črnemu zdravniku’, ampak samo k ‘zdravniku’. Takrat sem vedel, da so me dokončno sprejeli.” Nekaj let kasneje se je po lastnih besedah želel vrniti v Gano, a so njegovi bolniki sprožili peticijo, saj so želeli, da ostane. “In tako sem ostal.”

Pri Spieglu so Bossmana spomnili, da je sam večkrat izpostavil, da je integracija uspešna le, če se človek prilagodi. To je Bossman v intervjuju pojasnil z besedami, da v Evropi ne bi nihče razumel, ko bi migrant iz Gane na svojem vrtu ubil živo žival, kar se v njegovi domovini počne ob smrti človeka, saj takrat pripravijo veliko praznovanje z žrtvovanjem živih živali v čast pokojniku.

“To ni del kulture, obstajajo na primer strogi higienski standardi. Tej neodvisnosti se mora na primer človek odpovedati. Kljub tem lahko v Evropi ostaneš Afričan.” Na vprašanje, kaj sledi koncu njegovega županskega mandata, je Bossman, ki je član SD, povedal, da bi rad na ravni EU še naprej delal na integracijah in migracijah. “Morda bom nastopil tudi na volitvah v Evropski parlament, čeprav je to seveda odvisno od stranke. In znova bom na svoji kliniki, pri svojih bolnikih,” je zaključil Bossman.

Intervju je bil objavljen 28. novembra 2018 v nemškem Der Spieglu.

Minister Pikalo opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v Bruslju v razpravi o preprečevanju antisemitizma opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom ter izpostavil ključno vlogo izobraževalnega sistema pri preprečevanju širjenja sovraštva. Holokavst ne sme biti le zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas, je še poudaril minister iz vrst SD. Ministri EU za izobraževanje so danes na pobudo avstrijskega predsedstva razpravljali o preprečevanju antisemitizma, tudi v kontekstu nedavnega antisemitskega napada v sinagogi v ameriškem Pittsburghu.

Izobraževanje ima ključno vlogo v boju proti antisemitizmu, je po zasedanju poudaril avstrijski minister za izobraževanje Heinz Fassmann. Pojasnil je, da so razpravljali o orodjih, ki so pri tem na voljo v izobraževalnem sistemu. Slovenski minister Pikalo pa je v razpravi poudaril, da imajo vse evropske družbe problem, da je meja med svobodo govora in sovražnim govorom zelo tanka in nedefinirana, zato se dogaja cela vrsta odklonskosti.

Ob tem je izpostavil, da je treba v izobraževalnem sistemu storiti vse za zagotovitev še več proaktivnosti pri preprečevanju širjenja sovraštva do kogar koli drugačnega. “Politike in pristopi morajo biti tu posebej občutljivi in posebej proaktivni, kajti ne sme se nam zgoditi, da se nam ponovi katera koli od zgodovinskih situacij, v katerih smo bili,” je opozoril Pikalo.

Slovenija po ministrovih besedah igra dejavno vlogo, na primer 50 učiteljev na leto odhaja v Izrael v okviru spoznavnega in izobraževalnega procesa. Izpostavil je tako kurikularne kot ekstrakurikularne dejavnosti, ki krepijo demokratično zavedanje. Iz razprave ministrov je bilo po Pikalovih besedah jasno, da moramo biti zelo občutljivi glede vprašanj holokavsta, ki ne sme biti samo zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas.

V kontekstu vprašanja sovražnega govora je minister danes v odgovoru na novinarsko vprašanje komentiral tudi poziv predsednika vlade državnim podjetjem k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor. Pikalo je izpostavil, da poziv k premisleku podpira. “V katero smer se bo stvar iztekla, niti ni pomembno sedaj,” je še dejal in poudaril, da ni nihče nikogar pozival h kakršnim koli dejanjem, temveč gre za poziv k premisleku.

Ministri iz članic unije z evropskimi šolami se bodo drevi sestali z evropskim komisarjem za proračun Güntherjem Oettingerjem, s katerim bodo razpravljali o financiranju teh šol in najemanju učiteljev ob brexitu in po brexitu. Jeseni se je tudi v Ljubljani odprla akreditirana evropska šola, v kateri je trenutno dvanajst učencev, zato se bo večerje z Oettingerjem udeležil tudi Pikalo.

Ministri so sicer v Bruslju razpravljali tudi o mladinskih temah, pri čemer so se osredotočili zlasti na vprašanje, kako čim bolje izvajati novo evropsko strategijo za mlade oziroma jo narediti življenjsko. Pikalo je ob tem izpostavil novost v vladnem svetu za mladino, v katerega so prvič z vladne strani imenovali ministre, ki bodo poslej hodili na vladni svet ter bodo tako dovzetnejši za probleme in izzive mladinskega sektorja v Sloveniji.

Evropski ministri so razpravljali tudi o viziji evropskega izobraževalnega prostora do 2025, ki jo je pred enim letom razgrnila Evropska komisija. Ta med drugim vključuje idejo o vzpostavitvi mreže evropskih univerz. Slovenija kot država, ki želi biti v jedru EU, želi biti povezana tudi na izobraževalnem področju, je dejal Pikalo, a ob tem spomnil, da je izobraževalna politika vedno nacionalna. Ob tem je povedal, da sta do njega že prišli dve pobudi dveh univerz za sodelovanje na evropski ravni, ter izpostavil, da so slovenske univerze zanimive za to sodelovanje in da na ministrstvu to povezovanje podpirajo.

Židan ob 100-letnici konca prve svetovne vojne: “Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas.”

11. novembra se z veseljem pa tudi žalostjo spominjamo 100-letnice konca prve svetovne vojne. Z veseljem zato, ker se je po štirih letih ta nesmiselna morija vendarle končala, z žalostjo pa zaradi spomina na brezmejno trpljenje in nešteta izgubljena človeška življenja.

Niccolò Machiavelli je v svojem delu»Zgodovina Firenc« zapisal: “Vojne se začnejo, ko si to zaželiš, ne pa tudi končajo” (»Comincionsi le guerre quando altri vuole, ma non quando altri vuole si finiscono«, Zgodovina Firenc (1526), III. knjiga, 7. poglavje.). Kako resnična je ta trditev se je pokazalo tudi v primeru prve svetovne vojne, vojne, ki naj bi se končala v le nekaj mesecih. A na koncu se je ta uničujoča vojna razvlekla na dolga štiri leta. Po štirih letih, 11. novembra 1918, zgodaj zjutraj, so sile antante in Nemčija podpisale premirje, ki je začelo natanko ob 11. uri. Novica je hipoma, predvsem pa z velikim olajšanjem zaokrožila po svetu.

Štiri letno obdobje trpljenja se je vendarle končalo. Končala se je vojna, ki na koncu ni razrešila prav nobenega od problemov, ki so do te vojne pripeljali. Za seboj je pustila le tragično bilanco: več milijonov žrtev, brezmejne človeške stiske, opustošene pokrajine, izčrpano in porušeno Evropo ter zlom štirih velikih imperijev. Prva svetovna vojna je popolnoma spremenila politični zemljevid Evrope in dotedanjo mednarodno porazdelitev moči ter hkrati nesluteno vplivala na nadaljnji tok zgodovine 20. stoletja.

Ta vseobsegajoča, resnično svetovna vojna je v svoje uničujoče kolesje potegnila obsežne materialne in človeške vire, tudi slovenski narod, ki je umiral na frontah, v zaledju, izgnanstvu in internaciji. Zlasti na območju kjer je divjala Soška fronta, na to strašno izkušnjo še danes, 100 let kasneje, spominjajo številna obeležja in prenekatero grobišče, ki sicer nemo, a nedvoumno pričajo o krvavi vojaški izkušnji prve svetovne vojne.

Gre za dragoceno dediščino in neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju o krhkosti in dragocenosti miru. O tem, da tudi blaginja in razvoj nista zagotovilo za mir. Kajti tudi desetletje pred prvo svetovno vojno je veljalo za vrhunec človeštva in evolucije. Razvoj, zmanjševanje revščine in širjenje demokracije so utrjevali zmotno prepričanje, da vojne niso več mogoče. A prva svetovna vojna se je kljub temu zgodila!

Ne glede na stopnjo razvitosti, ne glede na blagostanje, mir nikoli ni bil in nikoli ne bo samoumeven, čeprav ga kot samoumevnega še vedno prepogosto in preveč lahkomiselno dojemamo.

Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas, tako posameznikov kot držav. Terja dosledno spoštovanje človekovih pravic, pristno solidarnost, nenehno zavračanje kakršnihkoli predsodkov in nestrpnosti ter odločno zoperstavljanje sovražnosti.

Le tako lahko upamo, da se izkušnje, kot so izkušnje slovenskega vojaka avstro-ogrske vojske Filipa Jurkoviča nikoli več ne ponovijo.

Filip je namreč v svoj 360 strani dolg dnevnik zapisal sledeče boleče besede: “Moje srce vas globoko obžaluje, vi predragi tovariši, ki tukaj spite, in čutim vse vaše srčne bolečine, ki so vas pred smrtjo obdajale. Ah, tovariši, vojska je grozna in preklet bodi na veke tisti, ki je tisto prvi začel. Danes ste dali vi življenje, jutri morda mi, zato počivajte sladko. V Bogu pridemo tudi mi gotovo za vami, kateri dan in uro, pa vam, ljubi tovariši, ne znam odgovora, zato na svidenje v Večnosti.”

Spoštovani državljanke in državljani,

naj gre ob tej visoki obletnici, 100-letnici konca prve svetovne vojne, naš hvaležen spomin vsem padlim, predvsem našim rojakom, 35.000 slovenskim možem in fantom. Naše misli pa naj bodo usmerjene v prizadevanja za medsebojno sožitje, razumevanje, solidarnost in sodelovanje. Le tako lahko računamo na prihodnost, ki nam bo prizanesla z grozljivo izkušnjo vojne.