Predsednik SD še naprej pričakuje veliko enotnost slovenske politike v arbitražni zgodbi

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan pričakuje tudi v prihodnje veliko enotnost slovenske politike v arbitražni zgodbi in obžaluje ravnanje Evropske komisije, ki ni dala prednosti pravnemu okviru, temveč politiki oziroma politikantstvu, ter poziva državljane Republike Slovenije, naj ne obupajo nad EU. “Vsak, ki pozna trenutno delovanje Evropske komisije, je točno takšno ravnanje tudi pričakoval,” je Židan komentiral sporočila iz Bruslja.

Evropska komisija je namreč potrdila, da ne bo podala mnenja o načrtovani slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.

Komisija tako ne sledi oceni lastne pravne službe, ki po neuradnih informacijah pritrjuje slovenskim stališčem, da nespoštovanje arbitražne sodbe vodi v kršitve evropskega prava, temveč ponavlja, da je to dvostransko vprašanje.
Židan obžaluje, da Evropska komisija ni dala prednosti branjenju evropskega prava, temveč politiki oziroma politikantstvu, s čimer je dodatno razočarala državljanke in državljane EU, ki že čutijo močno nezaupanje do EU, tudi do vodstva Evropske komisije.

A po Židanovih besedah je zdaj pomembna pot naprej. “Vlada je takšno ravnanje pričakovala, zato je o vložitvi tožbe odločala tedne nazaj, ko je imela še polna pooblastila,” je spomnil predsednik SD.

“Tako da pričakujem in si želim veliko enotnost slovenske politike pri arbitražni zgodbi tudi naprej,” je poudaril Židan, ki ni obveščen o tem, da bi se lahko glede vložitve tožbe pojavile kakršne koli težave.

Obenem Židan poziva Slovenke in Slovence, naj zaradi napačne odločitve Evropske komisije ne obupajo nad EU ter naj se še naprej borijo za Evropo, ki je demokratična, spoštuje svoje pravo ter je solidarna in učinkovita, saj imamo koristi od nje.

Podpora predsednice nemških Socialdemokratov Andree Nahles

Pred volitvami nas je podprla tudi predsednica nemških Socialdemokratov (SPD) Andrea Nahles, ki je na uradnem obisku v Sloveniji. Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je na novinarski konferenci poudaril dobro sodelovanje z nemško sestrsko stranko. V obeh strankah verjamemo v močno Evropo, vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, ki temelji na vladavini prava, ki razume, kaj je solidarnost, ki se kot ekonomsko in politično močna pojavi tudi v drugih delih sveta ter ki zna odgovoriti na varnostna vprašanja.

“Ta pohod nacionalizma, pohod skrajnih strank, ki v bistvu razbijajo Evropo kot enotni prostor, škoduje vsakemu državljanu, vsaki državi in Evropi kot skupnosti,” je prepričan Židan.

“Socialni demokrati gremo samozavestno na volitve. Če nam bodo volilci zaupali vodenje vlade je pomembno, da v Evropi ne bomo sami. Imamo številne prijatelje in partnerske stranke po Evropski uniji s katerimi lažje vodimo dialog glede skupnih vprašanj,” je pojasnil Židan ter se  zahvalil Nahlesovi za današnji obisk v Sloveniji. “Verjamem, da bo sodelovanje najinih strank prineslo dobre stvari za ljudi, za prihodnost Evrope,” je sklenil na novinarski konferenci ob robu obiska nove predsednice SPD Andree Nahles na njenem prvem mednarodnem obisku.


“Izjemno sem vesela, da sem prišla na obisk v Slovenijo ter da jasno podprem predsednika SD Dejana Židana in Socialne demokrate v predvolilnem boju. Močna socialna demokracija je pomembna za ljudi in prihodnost EU,” je uvodoma povedala Andrea Nahles in nadaljevala, da je sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo zelo dobro, saj je pomembno, da imamo močno Evropo, ki drži skupaj in vzpodbuja solidarnost ter napredek. “Evropa trenutno ni popolna, zato je toliko bolj pomembno, da države sodelujemo. Izkoristiti moramo ugoden čas za številne reforme, za močnejšo solidarnost in vlaganje v ljudi,” je še poudarila.

Kot je dejala Nahlesova, je tudi v Nemčiji porast nacionalistične miselnosti. Po njenih besedah se takšne ideje porajajo iz strahu in povzročajo sovražnost med državami in tudi med skupinami znotraj držav. Nacionalistične usmeritve ne spodbujajo solidarnosti in ne ponujajo novih rešitev za prihodnost, ampak spodbujajo nemir, zato jih je treba ustaviti, meni.

Po njenem prepričanju se je treba v boju proti tem idejam zavzemati za demokratičnost in oblikovati politiko za vse. “Naše prizadevanje je, da se ljudi, ki jih je strah, ne odriva stran, ampak da jim pomagamo,” je dejala in ob tem poudarila pomen socialne in zdravstvene politike, da ljudi denimo ne bo strah, da bodo v starosti revni.

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je v znak zahvale za obisk in dobro sodelovanje predsednici SPD Andrei Nahles izročil simbolično darilo, kozarec slovenskega medu. Ob tem je izpostavil, da smo z razglasitvijo Svetovnega dneva čebel naredili majhen korak na poti odpravljanja svetovne revščine za kar si vsi, še zlasti pa Socialdemokrati, skupaj prizadevamo.

Nahlesova se po srečanju z vodstvom Socialnih demokratov udeležila tudi javne tribune o družbi in politiki po meri mladih, na kateri so sodelovali predsednik SD Dejan Židan, evropska poslanka S&D Tanja Fajon in predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.

Zita Gurmai svari pred vzponom orbanovske desnice

Predsednica PES Women in madžarska političarka Zita Gurmai z izkušnjo orbanovske politike v svoji domovini poudarja, da je SD edina alternativa vzponu skrajne desnice v Sloveniji. Zita Gurmai je tudi poslanka madžarskega parlamenta, zato “iz prve roke ve, kaj današnja desnica na Madžarskem počne s človekovimi pravicami in kako funkcionirajo voditelji, kot je Orban.”

Voditeljica ženske organizacije Stranke evropskih socialistov ugotavlja, da se “orbanizacija v Evropi dviguje”. Zato po njenih besedah “ne smemo dovoliti, da ksenofobija, rasizem, diskriminacija in protievropske ideje prevladajo.” Zdaj moramo bolj kot kadarkoli “zaščititi manjšine, revne, zatirane in ženske, vse, ki jih orbanovska politika obravnava kot drugorazredne državljane.”

Predsednica Ženske skupine Stranke evropskih socialistov je v imenu PES Women podprla današnjo izjavo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je komentiral podporo Viktorja Orbana Janševi SDS na njeni današnji volilni konfenciji. Židan je poudaril, da ima Slovenija dve možnosti: “da se razvija po logiki, ki jo razumeta Janez Janša in Viktor Orban – vladati s strahom, sovraštvom in omejevanjem svobode – ali pa da izkoristi potenciale delovnih, izobraženih, ustvarjalnih ljudi v svobodni in varni državi. Kot to počnejo najboljši.”

Zita Gurmai je izrazila še prepričanje, da je SD jamstvo, da bo “glas vsakega državljana in državljanke slišan in spoštovan, njihove človekove pravice pa zaščitene.”

Celotno izjavo si lahko v celoti ogledate spodaj.

 

Židan na programski konvenciji partnerske SDP Hrvatske: »Evropa potrebuje močno socialno demokracijo«

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan se je na povabilo predsednika hrvaške partnerske stranke SDP Davorja Bernardića udeležil programske konvencije SDP Hrvatske v Zagrebu. Kot je v nagovoru zbranim povedal predsednik Židan, si tudi slovenski Socialni demokrati želimo, da danes na konvenciji SDP skupaj pripravite dober, konkreten program, ki bo ljudem jasno pokazal, kakšne so vaše ambicije, kakšen razvoj želite.

Židan in Bernardić

“Tudi mi, slovenski Socialni demokrati se pripravljamo na letošnje parlamentarne volitve, z dobrim in jasnim programom, ki ga želimo uresničiti, v dobro vseh ljudi in vseh generacij, v dobro gospodarskemu razvoju, v dobro države in nenazadnje, v smeri krepitve Evropske unije,” je bil jasen Židan.

“Verjemite mi, Evropa potrebuje močno socialno demokracijo v vseh državah, potrebuje ljudi z vizijami in ambicijami, da stvari premikamo na bolje, za ljudi, za skupnost, za močnejšo Evropo, ki mora biti gospodarsko uspešna, socialno povezana in solidarna z vsemi,” je odločno povedal predsednik SD.

Židan na konvenciji SDP Hrvatske 2

“Ko vidim, kako se razvijajo Švedska, Portugalska in druge države, kjer ima Socialna demokracija močno podporo, ko vidimo, da so tudi njihovi ljudje bolj zadovoljni in jim gre na bolje, potem je jasno, da ima prava pot Evrope jasno smer – močne in povezane socialdemokracije,” je svoj nagovor zaključil Dejan Židan.

Jan Škoberne postal podpredsednik skupine Socialistov, demokratov in zelenih v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope

Poslanec Socialnih demokratov in član delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Jan Škoberne je bil danes, 22. januarja 2018, ob rednem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, imenovan v biro podpredsednikov skupine Socialistov, demokratov in zelenih v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Ob tej priložnosti se je Škoberne zahvalil za zaupanje delegatom druge največje politične skupine v Svetu Evrope in poudaril, da se bo kot član biroja podpredsednikov zavzel za okrepitev Torinskega procesa in uveljavitev sodobne listine o socialnih pravicah ter za krepitev solidarnosti in varovanja najvišjih standardov človekovih pravic, kot odgovor grožnjam, ki jih predstavlja vzpon skrajne desnice, nacionalizmov in sovražnega govora v Evropi.

Škoberne je še poudaril, da morajo tako kot temeljne človekove, tudi socialne pravice, vključno z pravico do dostojnega plačila, postati univerzalne pravice in da je od sposobnosti uveljavljanja solidarnosti in enakopravnosti odvisna prihodnost Evrope.

Na rednem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope je 324 delegatk in delegatov 47 držav razpravljalo o ključnih globalnih izzivih. Tako je Parlamentarna skupščina med drugim na nujnem zasedanju obravnavala problematiko vzpona antisemitizma, ksenofobije in islamofobije ter grožnje, ki jo slednja predstavlja za skupne evropske vrednote.

Prav tako bodo delegati naslovili vprašanje prihodnosti palestinsko-izraelskega mirovnega procesa in številnih drugih vprašanj, ki segajo od upravljanja globalnih izzivov v športu, do ključnih socialnih vprašanj, s katerimi se sooča Evropa. Parlamentarna skupščina pa bo izvedla volitve novega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, kjer je med tremi finalnimi kandidati tudi slovenski kandidat, minister za pravosodje Goran Klemenčič.

Delegacija Socialnih demokratov na zasedanju PES v Lizboni s pobudo za vrh voditeljev prihodnje leto v Sloveniji

Socialni demokrati se pod vodstvom podpredsednice stranke in evropske poslanke (SD/S&D) mag. Tanje Fajon v Lizboni udeležujemo zasedanja Stranke evropskih Socialistov in Socialnih demokratov (PES). Dvodnevno srečanje je namenjeno prenovi Evrope z željo po skrbi za vsakega človeka. V ospredju so izzivi o vzpostavitvi solidarnostnega pakta za Evropo in okrepitvi zaupanja državljanov v ukrepe, ki bodo izboljšali življenje ljudi.

Predaja pobude SD predsedniku PES

“Evropejci izgubljajo zaupanje v evropski projekt kot tak. Evropska unija mora postati bolj ambiciozna in učinkovita v reševanju velikih vprašanj in se manj vmešavati v nacionalne ali lokalne zadeve. V ospredju mora biti prenova Evrope na način, da bo ta postala motor za boj proti utaji davkov, socialni pravičnosti in krepitvi solidarnosti. Potrebujemo solidarnostni pakt za Evropo, ki bo napredne sile združil v prizadevanjih za dostojne delovne pogoje, poštene davčne sisteme in močne nacionalne sisteme blaginje,” je ob robu zasedanja PES dejala Fajonova.

Bilateralno srečanje

Močna delegacija Socialnih demokratov Slovenije, v kateri sta med drugim glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič in nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, se v Lizboni sestaja z najvišjimi predstavniki sestrskih strank. Z dansko in portugalsko delegacijo smo med drugim izmenjali njihovo izkušnjo nedavne zmage na volitvah in jo, tako kot druge, povabili, da svoj socialno demokratski model vodenja države in zaupanja ljudi v solidarnostni pakt prihodnje leto predstavi v Sloveniji.

Predsedstvo PES

“Socialni demokrati naše partnerje in sestrske stranke vabimo, da nas podprejo v prizadevanjih za organizacijo vrha voditeljev držav in vlad iz vrst Evropskih socialistov in socialnih demokratov v Sloveniji spomladi prihodnje leto,” je povedala Tanja Fajon. Pismo s povabilom predsednika SD mag. Dejana Židana, ki ga je podpredsednica stranke prvemu predala predsedniku PES Sergeju Stanishevu, na zasedanju predajamo vodstvom sestrskih strank. “Verjamemo, da bo bomo z organizacijo vrha voditeljev izkazali jasno namero slovenskih Socialnih demokratov po krepitvi politik v smeri povezovanja, strpnosti, solidarnosti, razvoja in blaginje ljudi tako v Sloveniji, EU in regiji. V Sloveniji imamo tudi najboljše izkušnje pri vstopanju v Evropsko unijo, zato državam Zahodnega Balkana lahko nudimo polno podporo na poti evropskih reform, ki je nujna za mir in stabilnost Evrope”, je še poudarila podpredsednica Fajon.

Glasovanje na zasedanju PES

Na srečanju v Lizboni Socialisti in Socialni demokati izmenjujemo tudi izkušnje pri spopadanju z nevarnim populizmom in nacionalizmom, nestrpnostjo, sovražnim govorom in lažnimi novicami. “Evropa ima grenke izkušnje z nacionalizmom in populizmom, zato se je v današnjem času še veliko bolj potrebno boriti proti izkrivljenim in neresničnim novicam. Lažne novice so pogost vir sovražnega govora, ki v družbah prehaja v nestrpnost, vodi v razkroj zaupanja v politiko in posledično slabše življenje ljudi. Prepričan sem, da lahko leve progresivne sile utrdimo Evropo kot prostor z najvišjim življenjskim standardom na svetu,” je na zasedanju PES poudaril Jernej Pikalo.

Jernej Pikalo med razpravo na zasedanju PES

Na letošnjem zasedanju Stranke evrovpskih Socialistov in Socialnih demokratov na Portugalskem sodeluje 370 predstavnikov strank in približno 200 aktivistov PES.

Alan Bukovnik: Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU namenjena razvoju

Kohezijska politika je namenjena vsem regijam in mestom v Evropski uniji za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. Kohezijska politika podpira evropsko solidarnost, saj je večji del sredstev namenjen manj razvitim evropskim državam in regijam, da bi čimprej dohitele ostale ter, da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v Evropski uniji.

V EU je za kohezijsko politiko v obdobju 2014-2020 namenjenih 351,8 milijarde evrov. Slovenija razpolaga v finančni perspektivi 2014-2020 s 3,255 milijardami evrov iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada.

V kohezijskem skladu, kateri se ne deli med regije, je na voljo 1.055 milijarde evrov. Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev:
1. Krepitev raziskav tehnološkega razvoja in inovacij
2. Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij
3. Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast
4. Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja
5. Prilagajanje na podnebne spremembe
6. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti
7. Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti
8. Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile
9. Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine
10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost
11. Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev.

Med tematskimi področji še posebej izstopa 6. prednostna os: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov. Slovenija je ob vstopu v EU akceptirala Direktivo Sveta ES 91/271/EEC, katera ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter čiščenje in odvajanje odpadne vode iz industrijskih obratov, kjer nastaja biološko razgradljiva tehnološka voda.

Leta 2004 je bil sprejet Državni operativni program, kateri je bil prvič noveliran leta 2010 in v katerem so bili zapisani cilji, da se odvajanje in čiščenje odpadnih voda uredi do konca leta 2017 in spremenjene so bile aglomeracije. Trenutno poteka že druga novelacija Državnega operativnega programa, v katerem se ponovno spreminjajo aglomeracije in se prestavlja datum dokončanja in ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v leto 2023.

V letu 2017, zaključujemo četrto leto finančne perspektive 2014-2020 in Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v juliju 2017 pripravila Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020, v katerem opiše stanje in črpanje sredstev na področju kohezijske politike skupaj in ločeno po prednostnih oseh.

6. PREDNOSTNA OS – Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti

Na tej osi je na razpolago v okviru kohezijskega sklada in ESRR 480.508.245 evrov, od tega 400.236.672 evrov iz EU, kar je 83 odstotkov. Samo 17 odstotkov pa je lastne udeležbe. V okviru prednostne naložbe 6.1. – Vlaganje v vodni sektor, bosta v letu 2017 izdani dve odločbi v skupni vrednosti 140 milijona evrov. Od tega 135 milijona evrov za območje Ljubljane.

V Sloveniji je za vlaganje v vodni sektor ostalo še maksimalno 250 milijonov evrov do konca finančne perspektive 2014-2020, kar pa je glede na stanje nedokončanih projektov v Sloveniji, bistveno premalo. V Sloveniji je še več deset občin, katere ne izpolnjujejo pogojev Direktive Sveta ES 91/271/EEC. V takšni situaciji se ne bi znašli ob bistveno boljšem programiranju kohezijske politike v preteklosti. Prihodnjo vlado čaka na tem področju izjemno zahtevno delo.

(vir: www.eu-skladi/sl/ekp)

mag. Alan Bukovnik
predsednik Sveta SD za razvoj in kohezijo

Socialni demokrati obsojamo nasilje v Kataloniji

Socialni demokrati obsojamo nasilje v Kataloniji, ki ga izvajajo španske oblasti. Predsednik SD Dejan Židan je ob dogajanju med referendumom izpostavil, da je “pravica do samoodločbe naroda neodtujljiva pravica, kar velja tudi za Katalonijo”. “Odločno obsojam vsakršno nasilje,” je še poudaril predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan v današnjem odzivu na nedopustno dogajanje v Kataloniji.

Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon pa je dodala, da z represivnimi dejanji, uporabo sile in orožja ne moremo zanikati pravice do nacionalne samoodločbe. “Sramota za Evropo,” je še povedala Tanja Fajon.

 

Srečanje Židana s Timmermansom in Mogherinijevo v smeri krepitve EU in dobrega sodelovanja

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan in prvi podpredsednik Evropske Komisije Frans Timmermans sta se v torek, 5. septembra, na delovnem sestanku, ki je potekal v prijateljskem vzdušju v Ljubljani pogovarjala o pomembnih evropskih temah. Največ pozornosti je bilo namenjeno vprašanju prihodnosti Evropske Unije (EU) in pomena PES v njej. Strinjala sta se, da sta vladavina prava in spoštovanje temeljnih vrednot EU največja garancija za prihodnost unije, ob tem pa je predsednik Socialnih demokratov mag. Židan kolegu Timmermansu predstavil ključne vsebine Socialnih demokratov, ki jih ti naslavljajo v prihajajočem novem programu in so ključne za nadaljnji razvoj države in blaginjo njenih ljudi.

Timmermans in Židan

Glede razsodbe arbitražnega sodišča je predsednik Socialnih demokratov izpostavil pomen spoštovanja razsodbe sodišča ter s prvim podpredsednikom Evropske Komisije izmenjal skupna stališča o pomembni vlogi Evropske Komisije v postopku implementacije te razsodbe, še posebej na področju ribištva. Gre namreč za področje, ki se po zakonodaji EU nanaša na ekspliciten sklic arbitražne razsodbe, zato ima Evropska Komisija odgovornost in pristojnost, da pomaga pri njenem doslednem izvajanju.

Židan in Timmermans

Podpredsednik Timermmans je z navdušenjem podprl projekt svetovnega dneva čebel, v katerem je pripoznal pomen tako v okviru OZN, kot tudi EU. Ob koncu srečanja sta se predsednik Socialnih demokratov Židan in prvi podpredsednik EU dogovorila za nadaljnja, redna srečanja, ki bodo v luči okrepljenega sodelovanja v okviru PES izpostavila teme, pomembne za razvoj in implementacijo socialdemokratskih vrednot.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan se je nato v nadaljevanju skupaj s ministrico za obrambo Andrejo Katič ter ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in poslancem SD Matjažem Nemcem, v Državnem zboru srečal še z Visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (EU) Federico Mogherini, ki se mudi na obisku v Sloveniji.

Pogovor je med drugim tekel o sodelovanju na področju evropskih politik in o skupnih aktivnostih v podporo Evropski Uniji ter njeni bodoči integraciji. Židan in Mogherinijeva sta se strinjala, da je potrebno zagovarjati temeljne evropske vrednote, med katerimi ne gre izpostaviti zgolj spoštovanje vladavine prava, temveč tudi solidarnosti. Ob tem je predsednik Židan izpostavil, da je nesprejemljivo, da nekatere države članice spoštujejo EU samo ob želenih ugodnostih, ko pa je potrebno izkazati solidarnost do ostalih držav članic pa se ne počutijo vezane skupni evropski politiki.

Delegacija SD z Mogherinijevo

Predsednik Socialnih demokratov je na srečanju predstavil tudi aktivnosti za oblikovanje novega programskega okvirja stranke, s katerim bo ta nastopila na volitvah prihodnje leto, in izrazil interes, da bi poleg odličnega sodelovanja s Socialnimi demokrati v Nemčiji, na Švedskem in v Avstriji, okrepili tudi sodelovanje z Demokratsko stranko (DS) v Italiji.

Prav tako je bilo govora o nujnosti izvajanja končne razsodbe arbitražnega sodišča, še posebej na področju ribištva, Visoka predstavnica pa je ob zaključku pogovora izrazila  pripravljenost za tesnejše sodelovanje na celotnem področju Skupne zunanje in varnostne politike, še posebej pri vprašanjih migracij.

Komentar Tanje Fajon: Ponarejene novice – hitra in nasitna, a strupena hrana

“1.000 muslimanov je med kričanjem “Allahu Akbar” na Silvestrovo zažgalo najstarejšo cerkev v Nemčiji”, “Papež Frančišek s podporo Donaldu Trumpu za predsednika ZDA pretresel svet”, “Na Vrhniki že poskusi nakupovanja žensk s strani muslimanov!”, “Tanja Fajon na seznamu Sorosevih plačancev” …

To je nekaj tipičnih trditev. Zvenijo realistično? Morda. Ste jih preverili? Ne? Napaka. Vse zgornje trditve so laži.  Ne napačne informacije, temveč lažne, ponarejene novice ali t.i. “Fake News”.

Primeri so sodobni, a dezinformacije, zamenjava dejstev, manipulacija, propaganda itd., niso nič novega. Nasprotno, so eno najstarejših orožij prepričevanja še neprepričanih za pomoč pri premagovanju sovražnika, za seboj imajo jasno politično agendo in dobro opredeljen ideološki cilj.

Ideja “lažnih novic” kot sodobne oblike propagande in manipulacije ni nič drugačna: uničevati ugled enih na račun drugih in širiti politične posledice. Kar je drugače v današnjem svetu, je močno povečana hitrost in morje tehničnih možnosti, ki jih ponujajo mreže socialnih medijev, spletnih strani, programske in oblikovne opreme, ki »lažnim novicam«, »alternativnim dejstvom« ali kakor koli imenujemo te produkte človeške ali pretkanosti ali kratkoumnosti, dajejo obliko in jim utirajo pot v srca in misli ljudi, njihovim kreatorjem pa prinašajo masten dobiček.

Že preprosti statistični podatki odstirajo zastrašujočo sliko: Facebook ima v svetu skoraj 2 milijardi uporabnikov. Približno polovica evropskih državljanov sledi novicam na FB in drugih socialnih medijih. 60 odstotkov novic uporabniki delijo, ne da bi jih prej sploh prebrali.

To kaže, da so bralci, bolje rečeno, odjemalci novic izrazito hitro zadovoljeni in nezainteresirani za dejansko vsebino, da si mnenja ustvarjajo naključno in površno, izbirajoč med informacijami, katerih naslovi so zanje samo dnevni »fast food« meni.  Pri čemer nikakor ne smemo pozabiti, da lahko danes piše v javnost in objavlja čisto vsak, ki ima eno od elektronskih naprav in je vsaj delno pismen.

Kdo in kako torej ustvarja javno mnenje?

Menim, da je velik del škode, ki jo je pustilo tovrstno novičarstvo, nepopravljiv. A če želimo vendarle ohraniti določeno stopnjo ugleda in ne nazadnje pomena medijev in če želimo družbeno osveščene državljane, ki bodo ne le ustvarjali nadaljnje pogoje za življenje v demokraciji, marveč slednjo tudi izboljševali, mora ukrepanje v zvezi z lažnimi novicami v Evropi nujno postati prednostna naloga.

Del rešitve je seveda v prizadevanjih za boljšo kakovost medijev. Potrebujemo več raziskovalnih, strokovno podkovanih novinarjev ter več strokovnih in pogumnih medijev s hkratno večjo preglednostjo lastništva medijev. Potrebujemo spodbude za širjenje dobrega novinarstva – predvsem na spletu, ter razširitev etičnih novinarskih standardov in njihovo upoštevanje za čisto vse, ki so dejavni na medijskem področju, vključno z oglaševalskimi podjetji. Pri tem imejmo v mislih, da socialni mediji svojega imena ne nosijo naključno – v resnici vse bolj prevzemajo funkcijo medijev in nikakor niso zgolj družbena omrežja.

Kar se tiče zakonodaje, bi morali ukrepati hitro, a modro.

Posamezne države članice že delajo korake v smeri zaostrovanja pravil. Zakon, ki ga je v boju proti ponarejenim novicam denimo pripravila Nemčija, je zastavljen zelo rigorozno, kar načeloma podpiram, saj je v bitki z lažjo nepopustljivost nujno orožje, a strokovnjaki že opozarjajo na pomanjkljivosti – zapletenost in protislovnost, kar bo močno otežilo njegovo izvajanje v praksi, poleg tega je vprašljiva njegova skladnost z obstoječo evropsko zakonodajo.

Jasno je, da – tudi glede na naravo ponarejenih novic – potrebujemo skupno, evropsko ureditev. Evropsko komisijo sem nedavno pozvala, naj poglobljeno analizira trenutno stanje in pravni okvir v zvezi z lažnimi novicami in prouči možnost zakonodajnega ukrepanja za omejevanje širjenja lažnih vsebin. Za začetek bi morali zahtevati, da uporabniki družbenih medijev spoštujejo pravila, ki veljajo za tradicionalne medije, predvsem glede odgovornosti.

Kodeks ravnanja oz. serija zavez, ki so jih glede zatiranja sovražnega govora sprejeli Evropska komisija ter Facebook, Twitter, YouTube and Microsoft in ki ga nadzorujejo nevladne in druge organizacije, je primer dobre prakse in korak v pravo smer. Prve analize so pokazale dobre rezultate.

Evropska komisija mora svoja prizadevanja usmeriti tudi v financiranje, raziskovanje in vzpostavljanje sistemov, ki bodo omogočali sledljivost ponarejenih novic in onemogočali njihovo virusno širjenje, čeprav je jasno, da je človeški dejavnik še vedno primarnega pomena.

Prav zato pa najbolj potrebujemo nenehno izobraževanje na področju medijske pismenosti, ki bi moralo postati tudi nujni del vzgojno-izobraževalnega sistema v državah članicah. Raziskave sicer kažejo, da so za lažne novice skoraj enako dovzetni starejši in mlajši, izobraženi in neizobraženi, seveda pa z izobraževanjem mlajše populacije dosežemo daljnosežnejše rezultate.

Zanimiv, a skrb vzbujajoč je podatek, da so ljudje, ki berejo lažne novice, aktivnejši volivci. V končni fazi to pomeni, da utegnejo na volitvah (po Evropi) zmagovati tudi voditelji, ki so jih ustvarile ponarejene novice, namenjene zbujanju skrbi in politični propagandi. Tega pa si v resnici ne želi nihče, tudi ne omenjeni volivci, ki bodo nerazumnost svojih odločitev morda odkrili, ko bo že prepozno.

Tanja Fajon je evropska poslanka in podpredsednica Skupine S&D v Evropskem parlamentu ter podpredsednica SD

Njen komentar je bil objavljen tudi v časniku Večer na povezavi: http://skrci.me/sS9D1