Vodja PS SD Han na posvetu pri predsedniku republike glede kandidatov za sodnika na ESČP

Predsednik republike Borut Pahor se je danes z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti posvetoval o izboru kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Na razpis za tri mesta kandidatk oz. kandidatov za sodnico ali sodnika na ESČP, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo 7. avgusta v uradnem listu, se je prijavilo osem kandidatk in sedem kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Ministrstvo je s kandidati predsednika seznanilo 23. septembra, ta pa je nato za mnenje zaprosil sodni svet in Vlado Republike Slovenije. Vlada je kot najprimernejše izbrala pet kandidatov – vrhovno sodnico Nino Betetto, odvetnika Marka Bošnjaka, vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, predavatelja s harvardske univerze Klemna Jakliča in profesorico z univerze v Gentu Nino Peršak. Sodni svet je med 15 kandidati dal prednost štirim kandidatom – kot prvi Betettovi, nato pa Bošnjaku, Đorđeviću in Jakliču.

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju povedal, da je v imenu Socialnih demokratov predsedniku republike Borutu Pahorju podal predlog, da slednji v Državni zbor pošlje nabor petih kandidatov, ki sta jih izpostavila vlada ter sodni svet, med katerimi naj DZ nato izbere tri najprimernejše in pošlje v Strasbourg. Ob tem je poudaril, da bomo Socialni demokrati kot podporniki zastopanosti žensk, le-tem dali prednost pri podpori. DZ bo na podlagi predloga predsednika – ki mu lahko predlaga tri ali več kandidatov po lastni izbiri – izvolil tri kandidate, med katerimi mora biti najmanj ena ženska. Kandidati za izvolitev potrebujejo 46 glasov. Glasovanje je tajno.

Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello

Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.

Vella in Židan

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.

Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.

Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.

Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.

Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.

Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.

Državni sekretar MKGP Marenče na konferenci o gozdovih izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj

Državni sekretar Miha Marenče se je v Madridu udeležil ministrske konference »Forest Europe«, kjer je zastopal Slovenijo. Konference so se udeležili ministri in drugi visoki predstavniki iz 38 evropskih držav, predstavniki evropske unije ter 18 predstavnikov mednarodnih organizacij. Državni sekretar Miha Marenče je na konferenci v okviru razprave o resoluciji št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« podal izjavo v kateri je izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj, saj gre za gospodarstvo, ki je odgovorno do okolja, hkrati pa odpira številne priložnosti za nova zelena delovna mesta, nove proizvode in storitve, za krepitev vseh funkcij gozdov, razvoj podeželja ter za nove raziskave in razvoj na področju zelenih tehnologij.

Konferenca Forest Europe 
 
Na konferenci so ministri in drugi visoki predstavni poudarili pomen že 25 let trajajočega političnega procesa s ciljem varstva gozdov v Evropi ter izpostavili številne izzive ter priložnosti, ki so povezane z gozdovi in gozdarskim sektorjem. Med izzivi so bile izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo čedalje obsežnejše naravne nesreče kot so suše, požari, poplave, bolezni, škodljivci, hitro naraščanje števila prebivalstva, sprememba rabe zemljišč ipd. Po drugi strani pa ravno gozdovi zagotavljajo številne okoljske, socialne ter ekonomske koristi za celotno družbo. Te pa v največji možni meri zagotavlja trajnostno ter večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato so ministri ter ostali visoki predstavniki evropskih držav s ciljem krepitve povezovanja in zavezanosti k trajnostemu ravnanju z gozdovi sprejeli:       
1. Madridsko ministrsko deklaracijo »25 let skupnega spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi«, ki poudarja krepitev sodelovanja na področju gozdarskih politik v Evropi pod vodstvom ministrov, s ciljem varstva gozdov in njihove večnamenske vloge. Prav tako se v deklaraciji poudarja pomen gozdov za trajnostni razvoj, ohranjanje biotske pestrosti, kreiranje zelenih delovnih mest ter boj glede klimatskih sprememb. Priloga madridske ministrske deklaracije so posodobljeni pan-evropski indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi,
 
2. Madridsko ministrsko resolucija št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« poudarja, ki poudarja, da zeleno gospodarstvo odpira številne priložnosti, kot so novi gozdarski proizvodi in storitve, kreiranje novih delovnih mest, konkurenčnost gozdarskega sektorja ter pozitiven prispek k razvoju podeželja in dobremu počutju ljudi. Prav tako pa prepoznava tudi pomembno vlogo ekosistemskih storitev gozdov v zelenem gospodarstvu, 
 
3. Madridsko ministrsko resolucija št. 2 »Varstvo gozdov v spreminjajočem se okolju«, ki poudarja, da je zaradi klimatskih sprememb, gozdnih požarov, erozije, dezertifikacije, poškodbe gozdov zaradi škodljivcev ali drugih patogenih organizmov ter tudi vse večjega pritiska ljudi na gozd potrebno krepiti varstvo gozdov, 
 
4. Ministrski sklep o prihodnji usmeritvi ministrskih konferenc »Forest Europe«, ki poudarja, da morajo biti ministrske konference »Forest Europe« ponovno preučene s ciljem, da se bodo lahko učinkovito odzivale na sedanje in prihodnje izzive na področju gozdov in gozdarstva.
 
Na Izredni ministrski konferenci »Forest Europe« so bili ministri in ostali visoki predstavniki evropskih držav seznanjeni z rezultatom pogajanj o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi. Mandat za ta pogajanja so sprejeli ministri na 6. ministrski konferenci »Forest Europe«, ki je potekala v Oslu leta 2011. Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je bilo glede temeljnih vsebin o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi doseženo soglasje, odprta pa so ostala vprašanje glede institucionalnih vsebin ter skladnosti. Zato je bil sprejet sklep, da se osnutek pogajalskega besedila lahko uporabi kot osnova za prihodnji razmislek o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi ter da se ob primernem času, vendar najpozneje do leta 2020 razišče možne poti za skupne temelje o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi.

Tanja Fajon o sporazumu TTiP: “Vseskozi me moti netransparentnost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.”

Glede na številna vprašanja javnosti o stališču Socialnih demokratov do TTiP sporazumu in glede na aktualnost tematike v EU, je evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov & Demokratov v Evropskem parlamentu Tanja Fajon pojasnila stališče do te teme.

“TTiP je izjemno kompleksen sporazum, ki posega na zelo veliko število področij. Čeprav govorimo o trgovinskem sporazumu, je le petina vsebin vezanih na trgovino, ostalo pa so ureditve na drugih področjih, kot denimo okolje, podnebje, kemikalije ipd. Predvsem me skrbi ISDS mehanizem, ki je nesprejemljiv. Bile so sicer narejene neke reforme, vendar bolj proceduralne narave, zato ostaja sporen in ohranjam veliko previdnost. Previdni moramo biti tudi pri vpeljevanju tega mehanizma v sporazum CETA. Zaskrbljujoče je poglavje o horizontalnem regulativnem sodelovanju, ki je zelo ohlapno in nejasno in zato omogoča številne zlorabe. Nesprejemljivo je denimo tudi, da bi EU pristala na zniževanje standardov s področja hrane, na kar nakazujejo nekatera fitosanitarna določila. Odprtih je zelo veliko vprašanj.

Vseskozi me moti tudi netransparentnost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.

Četudi bi Slovenija z morebitnim sprejemom sporazuma ne bila oškodovana, menim, da je treba gledati širše, torej na vpliv na ravni celotne EU, katere gospodarstvo ni sestavljeno le iz velikih koncernov, saj bodo dolgoročne posledice na koncu zadevale vse. Mala in srednja podjetja v Avstriji se tako že združujejo proti uveljavitvi TTiP. V tej fazi nisem naklonjena sprejetju TTIP sporazuma. Kot pri vseh odločitvah pa je tudi pri tej treba počakati dokončno besedilo. Veliko vlogo pa lahko pri prihodnjem dogajanju odigra tudi javnost, podobno kot je bilo pri sprejemanju sporazuma ACTA in direktive o podeljevanju koncesij in privatizaciji vode.”

Fajon: Goljufije podjetij s podatki o emisijah so popolnoma nedopustne

Evropska poslanka in podpredsednica S&D Tanja Fajon je nastopila v razpravi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu na temo nedavnega emisijskega škandala s prirejanjem rezultatov avtomobilskih izpustov pri nemškem Volkswagnu. “Evropska komisija mora na območju celotne EU nemudoma začeti preiskovati, ali in kakšni goljufivi mehanizmi so vgrajeni v avtomobile v Evropi, in to ne glede na znamko avtomobila, vrsto goriva in vrsto emisije. Goljufij podjetij, ne glede na njihovo velikost, ne bomo tolerirali,” je bila odločna Tanja Fajon. “To ne le spodkopava zaupanje javnosti, ampak tudi kakovost evropskih proizvodov in povzroča izjemno škodo zdravju evropskega prebivalstva. Onesnaženost zraka še vedno povzroča okoli 400 tisoč prezgodnjih smrtnih žrtev po vsej Evropski uniji,” je poudarila slovenska evropska poslanka iz vrst SD.

“Sedaj je jasno, kako zelo so potrebni Real Driving Emissions (RDE) testi, ki se bodo začeli izvajati leta 2017. Socialisti in Demokrati v Evropskem parlamentu (S&D) smo vseskozi zahtevali hitrejšo uvedbo, a žal nismo imeli podpore v skupini Evropske ljudske stranke (EPP),” je pojasnila podpredsednica skupine S&D. “Ukiniti je treba evropski sistem, v katerem izdelovalec avtomobilov plačuje nacionalnim testnim organizacijam testiranje svojih avtomobilov in sam izbira, kje se bodo testi izvajali. Prepričani smo, da bi EU morala slediti dobri praksi iz ZDA in ustanoviti povsem neodvisni nadzorni organ. Evropsko komisijo smo pozvali tudi, naj razmisli o dodatni zaščiti v smislu naključnega preverjanja vozil že v proizvodni liniji,” je še dodala evropska poslanka Fajon.

“Proizvajalci vozil so namenoma kršili zakon, zavajali potrošnike, povzročali škodo okolju in gospodarstvu, posredno pa tudi svojim zaposlenim. Vse to je popolnoma nedopustno. Menimo, da bi evropska avtomobilska industrija zadnji emisijski škandal lahko izkoristila za razmislek in investicije v bolj ciljno načrtovanje ter razvoj elektrifikacije evropskega voznega parka,” je zaključila Tanja Fajon.

Poslanec Škoberne z delegacijo DZ na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope

Jesensko zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), ki je potekalo med 28. septembrom in 2. oktobrom v francoskem Strasbourgu, je minilo v znamenju humanitarnega in političnega odziv na migracijsko ter begunsko krizo v Evropi, pogovorih o izzivih za države tranzita, nujnosti ureditve ustreznega evropskega azilnega sistema ter debate o javnem zdravju in interesih farmacevtske industrije. Delegacija Državnega zbora, v kateri je tokrat sodeloval tudi poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne, se je posvetila predvsem begunski krizi v Evropi in njenim posledicam.

Parlamentarci so na zasedanju razpravljali še o verski svobodi, sobivanju v demokratični družbi, uresničevanju razsodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter dejavnostih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Slednje razprave se je udeležil tudi generalni sekretar OECD Angel Gurria. PS SE so nagovorili tudi luksemburški veliki vojvoda Henri, predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvidzić, srbski premier Aleksandar Vučić in predsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini. Zunanji minister BiH Igor Črnadak je nagovoril PS SE kot predsedujoči Odboru ministrov SE, na vprašanja parlamentarcev pa je odgovarjal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland.

Na zasedanju so podelili tudi nagrado Vaclava Havla za dosežke na področju človekovih pravic. Letos je nagrado prejela dolgoletna borka za človekove pravice iz Rusije Ljudmila Aleksejeva. Ob izročitvi nagrade je predsednica PS SE Anne Brasseur v obrazložitvi poudarila, da je Ljudmila Aleksejeva navdihnila številne generacije aktivistov tako v Rusiji kot tujini, da so se posvetili boju za pravico. Med več desetletij trajajočim delom je bila preganjanja, izgubila je službo ter bila prisiljena zapustiti svojo domovino, da bi lahko še naprej govorila o kršitvah človekovih pravic v nekdanji Sovjetski zvezi. Poudarila je še, da sedaj 88-letna Aleksejeva vodi moskovski Helsinški odbor, ki se kot svobodomiselna nevladna organizacija pogosto srečuje s sovražnim okoljem, kljub temu pa nadaljuje z bojem proti kršitvam človekovih pravic in pomaga žrtvam.

Aleksejeva se je v mladosti odpovedala obetavni akademski karieri, da se je v takratni Sovjetski zvezi pridružila disidentskemu gibanju ter postala ena od ustanoviteljic moskovskega Helsinškega odbora. Leta 1977 je bila prisiljena emigrirati v ZDA, v Rusijo pa se je vrnila leta 1989, kjer je nadaljevala boj za zaščito in promocijo vladavine prava. Postala je predsednica Mednarodnega Helsinškega sklada in kasneje članica komisije ruskega predsednika za človekove pravice. Druga dva nominiranca – nevladna organizacije Ženske za afganistanske ženske in nevladna balkanska organizacija Pobuda mladih za človekove pravice – sta na slovesnosti prejela diplomo.

Židan: Socialni demokrati pozdravljamo imenovanje dveh novih arbitrov in nadaljevanje dela arbitražnega sodišča

Arbitražno sodišče v Haagu, ki na podlagi arbitražnega sporazuma odloča o sporu glede meje med Republiko Slovenije in Republiko Hrvaško, je imenovalo nova člana arbitražnega sodišča. To sta postala norveški in švicarski arbiter Rolf Fife in Nicolas Michel. Socialni demokrati pozdravljamo imenovanje obeh manjkajočih članov arbitražnega sodišča in izražamo zadovoljstvo, da je sestava tribunala, ki odloča o sporu glede meje med Slovenijo in Hrvaško, znova popolna in bo lahko nadaljevala svoje delo. Rolf Fife bo v petčlanskem arbitražnem sodišču zamenjal slovenskega člana Ronnyja Abrahama, ki je odstopil v začetku avgusta, Nicolas Michel pa hrvaškega člana Budislava Vukasa, ki se je za odstop odločil nekaj dni zatem.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je imenovanje novih dveh arbitrov pozdravil. “Socialni demokrati smo zadovoljni z odločitvijo Arbitražnega sodišča v Haagu, ki je v skladu z arbitražnim sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izbralo dva nova arbitra ter s tem odločilo nadaljevati svoje delo v skladu z mednarodnimi pravili. Socialni demokrati tako pričakujemo, da bo arbitražno sodišče v skladu z zavezami iz sporazuma nepristransko odločilo o meji, odločitev pa bo zavezujoča za obe državi, saj se zavedamo, da je arbitraža edina prava alternativa politiki zvijač in izsiljevanj,” je poudaril Židan.

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem v DZ izpostavil zadovoljstvo, da se arbitraža nadaljuje, ob čemer upa, da bodo postopki šli v pravo smer. Sicer pa je Han nekoliko oster do Hrvaške, s katero se on osebno “sploh ne bi ukvarjal” v času tamkajšnjih volitev. “Njihove izjave so ta trenutek neracionalne. Prepirajo se z vsemi sosedami, zato se moramo tako odzvati, da se z njimi ta trenutek ne ukvarjamo,” je ocenil Han, ki še meni, da hrvaški premier Zoran Milanović ta trenutek “ni Milanović”.

Tanja Fajon: Reševanje migrantske krize na EU ravni dobiva nove obrise

“Veseli me, da so EU voditelji na izrednem vrhu Unije v Bruslju le pokazali odločnost in pogum, ki sta bila v danih okoliščinah, ko se je že zdelo, da je situacija ušla izpod nadzora, nujna,” je po končanem zasedanju Evropskega Sveta povedala Tanja Fajon, podpredsednica skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, pristojna za področje migracij in podpredsednica SD.

“Dogovor o prerazporeditvi 160 tisoč migrantov ni dokončna rešitev problema, s katerim se soočamo že dolgo, a je korak v pravo smer. Pričakujem pa, da bodo nadaljnji koraki, zapisani v sklepih izrednega vrha Unije, implementirani na odgovoren, solidaren in vesten način: poglobitev sodelovanja s Turčijo, ko gre za upravljanje priseljenskih tokov, več pomoči za države v soseski EU, več finančnih sredstev enotam, kot so Europol, evropski azilni urad in Frontex, predvsem pa pomembna vloga EU kot mednarodne igralke pri reševanju krize v Siriji,” je pojasnila podpredsednica S&D Fajon.

“Prihaja čas, ko se bo pokazalo, kdo je pripravljen sodelovati pri reševanju migrantske krize in na kakšen način. Veseli me, da je Gianni Pitella, predsednik naše politične skupine Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu, včeraj zahteval odstranitev slovaškega premiera Roberta Fica iz S&D skupine. Upam, da bo podobno zahtevala tudi skupina EPP za madžarskega premierja Viktorja Orbana,” je še izpostavila evropska poslanka Fajon.

Židan na zasedanju ministrov EU v Luksemburgu predlagal, da se del viškov hrane odkupi in preda človekoljubnim organizacijam

Ministri EU pristojni za kmetijstvo so se 14. in 15. septembra sestali na zasedanju ob robu neformalnega Sveta EU pod predsedstvom Luksemburga. Na njem so nadaljevali razpravo o kriznih razmerah v kmetijskem sektorju, začeto minuli ponedeljek v Bruslju. Ministri EU so se seznanili s predlogom Komisije o 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Slovenija je za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami s sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, dobila skoraj 1,4 milijonov evrov. Iz Slovenije se je zasedanja udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v razpravi opozoril na padec cen mleka tudi v Sloveniji.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z nadaljevanjem razprave o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je namreč minuli ponedeljek v Bruslju predlagala celovit sveženj ukrepov za takojšnjo pomoč kmetom, ki je bil osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je zato danes ministrom predstavil podrobnosti 500 milijonov evrov vrednega svežnja podpore. Za pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter svinjskega mesa, bodo države članice dobile 420 milijonov evrov. Poleg tega Komisija predlaga ukrepe za skladiščenje presežkov in možnost predčasnega izplačila neposrednih plačil.

Slovenija po predlogu Komisije dobi skoraj 1,4 mio milijonov eur (1,37); za primerjavo – Slovenija je leta 2009 ob podobni zadevi za kmetijski sektor dobila 1,1 mio eur. Minister Dejan Židan je glede predlaganega zneska dejal, da je Slovenija majhna, zato je dobila tudi majhen znesek v primerjavi z večjimi državami, kljub temu pa je opozoril na specifičnost Slovenije, predvsem na velik delež gorskih in hribovskih kmetij oz območja z omejenimi dejavniki. Kot kriteriji za razdelitev deleža so bili upoštevani mlečne kvote, razlika med ceno mleka v posamezni državi in EU povprečjem, vpliv ruskega embarga, cena prašičjega mesa in vpliv suše na letošnjo kmetijsko proizvodnjo.

“Rešujemo krizo v prehranski verigi, ki pa ni kriza v prehranski verigi,” je dejal minister Židan in opozoril na izkoriščanega kmeta, zato je po njegovih besedah zelo pomembno, da krize ne rešujemo vsake 3 mesece naenkrat, ko to zahteva izkoriščan kmet. Pri tem je spomnil, da v državah obstaja mehanizem minimalne plače, ki zaščiti izkoriščanega delavca in mu zagotavlja preživetje, medtem ko kmeta nismo uspeli zaščititi in ga pustili samega. “Zato mora ta razprava rešiti ta problem in da je treba za začasno obdobje kmetu vrniti dostojanstvo, zato bi bilo potrebno ščititi kmetije z institutom realne interventne cene,” je še ministre EU na zasedanju opozoril Židan.

Predlog Komisije, s ciljem umika viškov s trga proizvodnje, vključuje tudi veliko povečanje sheme za privatno skladiščenje posnetega mleka v prahu, ki lahko v celoti pokrije vse potrebe Slovenije, v kolikor se za to odloči. Komisija pa je obljubila tudi maksimalno fleksibilnost pri uporabi dodeljene ciljne pomoči in v primeru potrebe po predčasnem plačilu neposrednih plačil v kmetijstvu upoštevanje blažjih kriterijev kontrole. Minister Židan je na zasedanju tudi opozoril, da bi bilo zelo pomembno, da se državam omogoči še t.i. dopolnitev pomoči (top-up), torej če je potrebno za posamezen sektor, lahko posamezna država doda še denar iz proračuna. Izrazil je pričakovanje, da bo Komisija resnično posegla v celotno prehransko verigo in se ne samo ustavila pri govorjenju po pravičnosti.

Ob koncu je minister Židan poudaril na pomen pomoči v humanitarni krizi, ki se odvija v EU v povezavi z begunci. “Predlog da bi se del viškov hrane odkupil in se ga predal človekoljubnim organizacijam bi bil dvojno dober, saj bi na eni strani stabiliziral trg EU, na drugi strani pa bi hrano dobili tisti, ki jim jo ta trenutek primanjkuje in živijo med nami,” je dejal slovenski minister Židan in še dodal, da mora biti solidarnost sicer povsod, ne samo v kmetijstvu, temveč tudi pri ostalih težavah ki jih imamo v EU. Sicer pa je tudi po današnjem zasedanju že najavljeno, da se bodo Sveti EU v oktobru in novembru prav tako ukvarjali s krizo v kmetijskem sektorju.

Socialni demokrati smo za dostojanstveno obravnavo beguncev in skupno evropsko migrantsko politiko

Predsednik SD in minister Vlade RS mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, državna sekretarka na ministrstvu za delo in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk ter poslanec SD in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne so danes, v petek, 11. septembra 2015, na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili stališče Socialnih demokratov do reševanja begunske krize, ki je bilo sprejeto na 7. seji Predsedstva stranke.

Na predstavitvi stališča so vsi skupaj v imenu slovenskih Socialnih demokratov pozvali k solidarnosti do ljudi v stiskah in izrazili apel proti širjenju nestrpnosti ter sovražnega govora do beguncev in migrantov. Beguncem v stiski je treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Slovenija pred njimi ne sme zapirati vrat, so še izpostavili na novinarski konferenci. Na evropski ravni je treba vzpostaviti skupno migracijsko politiko, na svetovni pa poiskati dolgoročne rešitve za spopadanje z vzroki begunske krize.

Predsednik SD Dejan Židan je izpostavil, da ima Slovenija z migranti oz. begunci izkušnje. “Tudi sami smo bili po 2. svetovni vojni begunci, v 90. letih pa smo jih sprejemali, zato je strah, povezan z nepoznavanjem problematike, neupravičen,” je spomnil predsednik SD Židan. Begunska kriza je humanitarno vprašanje, povezano s solidarnostjo držav EU. “Solidarna pa mora biti tudi porazdelitev bremen, zato v SD podpiramo obvezne kvote v državah članica EU,” je povedal Židan. Obenem je opozoril, da Evropa ni naredila dovolj, da bi vplivala na razmere v državah, iz katerih begunci prihajajo.

Socialni demokrati smo sicer svoj program reševanja begunske problematike razdelili na tri poglavja, ki jih je podrobneje predstavila evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon. Prvo je humanitarne narave in izpostavlja, da je beguncem v stiski treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Kot je poudarila Fajonova, Slovenija ne sme zapirati vrat in mora obsoditi gradnjo zidov po Evropi. Prav tako v SD izpostavljamo potrebo po skupni migracijski in azilni politiki. Po besedah evropske poslanke so nujni popravki Dublinske uredbe, ki bodo omogočili učinkovitejše varovanje zunanjih meja EU. Smo pa v SD proti kakršnim koli ukrepom znotraj schengenske meje.

Tudi Fajonova se zavzema za dogovor o pravični porazdelitvi bremena med državami EU, zato podpira predlog Evropske komisije o stalnem mehanizmu. “Tistim, ki bodo ostali v Sloveniji, je treba ponuditi možnosti učinkovite integracije, hkrati pa je potrebno na vsak način ustaviti sovražni govor in ksenofobijo,” je poudarila Fajonova. Drugo in tretje poglavje programa SD opredeljujeta ukrepe na srednji in dolgi rok. Pri tem je Fajonova izpostavila, da je več pozornosti treba nameniti izvoru težav, kar predstavlja svetovni izziv.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo iz vrst SD in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk je povzela, da stranka izhaja iz vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic, humanosti in tovarištva. “Te vrednote so danes na preizkušnji, zato smo v SD veseli odziva nevladnih in humanitarnih organizacij ter njihovega sodelovanja v usklajevalni skupini,” je dodala Martina Vuk.

Poslanec SD in predsednik Mladega foruma Jan Škoberne pa je izpostavil dejavnost mladinskih organizacij pri reševanju problematike beguncev. Povedal je, da je 60 mladinskih organizacij iz vse Evrope na luksemburško predsedstvo EU v preteklem tednu naslovilo poseben poziv, v katerem poudarjajo, da je begunsko problematiko treba rešiti trajnostno in celovito. “Pri reševanju problematike bo sodeloval tudi Mladi forum SD, ki bo v oktobru v Beograd poslal prvo ekipo prostovoljcev,” je še povedal Škoberne.

Stališče stranke SD do reševanje begunske krize si lahko preberete na spodnji povezavi:

Stališče SD do reševanja begunske krize

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev stališča Socialnih demokratov do reševanja begunske krize 11-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.