Bullmann: EPP intelektualno in politično ni več sposobna voditi EU

“Novi predsednik Evropske komisije mora postati vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans,” je v Bruslju poudaril vodja poslanske skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann. “Sedaj najvplivnejša evropska stranka, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) nima več intelektualne in politične moči za vodenje,” je bil kritičen Bullmann.

Bullmanna skrbi “orbanizacija” EPP in njeno premikanje v desno. Konservativna EPP, ki je že desetletja najmočnejša evropska stranka, bo po javnomnenjskih raziskavah zmagala tudi na tokratnih evropskih volitvah. “Javnomnenjske raziskave in izid volitev ni isto,” poudarja Bullmann.

Evropska ljudska stranka nima ne moči ne poguma za vodenje, sploh pa nima monopola na položaj predsednika Evropske komisije, izpostavlja Bullmann in napoveduje progresivno večino v podporo Timmermansu. A na konkretna vprašanja, ali Timmermans ima zagotovljeno nujno potrebno podporo liberalcev in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, Bullmann še ni podal jasnega odgovora.

“Vsakdo, ki deli prioritete socialdemokratov, je v progresivni koaliciji dobrodošel, a vodilna sila v njej bodo socialdemokrati,” je še dejal Bullmann, ki je nostalgično govoril o eri bivšega predsednika komisije, socialista Jacquesa Delorsa. “Govori se o progresivni koaliciji od grškega premierja Aleksisa Ciprasa do Macrona,” je dodal.

Vprašanju, kateri položaj bi v primeru, da predsednik komisije res postane socialdemokrat, dobili liberalci in kaj naj bi prevzela EPP, je Bullmann odgovoril, da socialdemokrati postavljajo na prvo mesto interese ljudi in vsebino, reformo unije, ne boja za položaje.

Bullmann se sicer strinja s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, ki želi o vodilnih položajih odločiti hitro, saj da bo to Evropski uniji omogočilo učinkovito delovanje. Na vprašanje, ali ne bi odpiranje fronte z EPP po volitvah to onemogočilo in posredovalo slabo sporočilo Evropejcem, je odgovoril, da ne gre za odpiranje fronte, saj so z EPP politični tekmeci.

Vodja politične skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu se je tudi zavzel za to, da imajo britanski evroposlanci kljub nameri brexita enake pravice kot vsi drugi. “Kdo pravi, da brexit sploh bo,” je pripomnil. Socialisti in Demokrati (S&D) sicer na volitvah močno računajo na britanske laburiste.

Potrebujemo napredno evropsko večino

Nosilca evropske liste SD Tanja Fajon in Matjaž Nemec sta danes pozvala k oblikovanju levo-leve-zelene napredne večine v Evropskem parlamentu. Po njunih besedah ima Evropa vrsta uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. “Ne zato, ker tega ne bi znali, ampak ker za velike napredne korake naprej nismo imeli prave večine”, pravi Tanja Fajon. Ocenjuje, da je dosedanja volilna kampanja pokazala, da ima SD z drugimi naprednimi gibanji skupne ideje in rešitve: “Prav včeraj smo Socialni demokrati govorili o uvajanju evropskega 35-urnega delavnika, danes o tem govori tudi Levica.” Oblikovanje takšne napredne večine v Evropskem parlamentu predstavlja pravo alternativo politiki Evropske ljudske stranke, ki je očitno v krizi. “Od znotraj jo ruši Orban, od zunaj jo najeda Salvini. To ni več politična sila, ki bi predstavljala rešitev za Evropo,” pravi Fajonova, “zato imamo sedaj priložnost, da evropski ideji z drugačno, napredno politično večino damo nov zagon pri soočanju z veliki notranjimi in zunanjimi izzivi.”

“Zato danes napredne politične sile vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike in zamere med nami. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da v Evropi oblikujemo levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.

Ob tem sta ocenila še dosedanji potek volilne kampanje v Sloveniji in po Evropi ter predstavila pričakovanja in načrte SD do zaključka volilne kampanje. “Med sorodnimi silami je treba začeti graditi zaupanje in sodelovanje,” je poudarila Tanja Fajon. “Začeti je potrebno oblikovanje progresivnega zavezništva v Sloveniji in v Evropi s ciljem, da damo dodaten zagon naprednim političnim silam v tej volilni kampanji in utirimo oblikovanje napredne evropske večine v novem Evropskem parlamentu,” je napovedala nosilka liste SD.

“Zato danes napredne politične sile Socialni demokrati vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike med nami, zamere in egocentrizem. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da bomo kljub razlikam med nami v Evropi oblikovali levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.


“Nova evropska družbena pogodba, naše euro deal, je ta napredna večina. S tem sodelovanjem pokažimo ljudem, da smo pripravljeni in vredni njihovega zaupanja. Da smo vredni njihovega glasu, ker je to glas za spremembe v Evropi, da postane napredna, demokratična, zelena, solidarna, pravična, naša, je povedala nosilka liste in podpredsednica Socialnih demokratov.


Tanja Fajon je danes pojasnila, da je kampanja Socialnih demokratov za evropske volitve v polnem teku. Pred nami je še odločilnih deset dni volitev. “Vsak dan smo na terenu, po krajih in mestih po Sloveniji, naša ekipa kandidatov se je v dosedanjem teku kampanje pokazala kot najbolj aktivna in z veliko energije,” je naštela Tanja Fajon. “Na terenu slišimo ljudi, ki vedo, kaj nam je prineslo članstvo v EU, a vedo tudi, česa se bojijo, kaj jim manjka, kaj hočejo od Evrope,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da zato potrebuje Evropa spremembe. “Mi to spremembo vidimo tudi v oblikovanju nove evropske napredne večine,” je poudarila nosilka liste SD.


“Evropa ima sicer vrsto uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. Ne zato, ker tega ne bi znali ali hoteli, ampak zato, ker za velike napredne korake nismo imeli prave večine,” je bila jasna Tanja Fajon. “Tudi nas ne zanima stopicanje na mestu, vzdrževanje statusa quo, nas zanimajo spremembe, skupna akcija, da rešimo probleme, zagon evropskega projekta, da bomo bolj varni, bolje pripravljeni, bolj povezani. Za to potrebujemo pravo večino,” je pojasnila Tanja Fajon.


“Več kot deset let nam dopovedujejo, da je socialna demokracija v Evropi v krizi, a danes lahko vidimo prerojeno moč in energijo socialne demokracije v Španiji, na Portugalskem in Finskem ter drugje,” je naštela podpredsednica SD. “Naš skupni vodilni kandidat Frans Timmermans iz debate v debato ustvarja momentum, ki dokazuje, da je najprepričljivejši kandidat za vodenje nove Evropske komisije z napredno in proevropsko agendo,” je izpostavila Tanja Fajon. To daje vsem nam nov zagon. “V Sloveniji velja, da imamo najboljšo ekipo kandidatov, da imamo prepričljiv evropski program korenitih sprememb za Evropo,” je naštela nosilka liste. “Ker verjamemo v Evropo, vemo, da je potrebna sprememb, da spet zgradimo in okrepimo zaupanje ljudi vanjo,” je povedala Tanja Fajon.


Matjaž Nemec je izpostavil, da ne glede na to, kaj je vprašanje, je Evropa odgovor, saj Evropa ni problem, Evropa je rešitev. Po njegovem mnenju so konservativci zbrani v Evropski ljudski stranki v krizi. Tisti konservativci, ki so 15 let obvladovali večino evropskih držav in evropske institucije ter Evropo vodili v napačno smer, vključno z brexitom. “Vidimo, da se na evropski ravni dogaja tisto, kar smo pred dvema tednoma videli v Španiji, ekstremna desnica najeda zmerno desnico,” je izpostavil Nemec. “Orban jo ruši od znotraj, Salvini jo ruši od zunaj, kar je nevarno za prihodnost Evrope,” je opozoril Nemec. 


“Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razpad povezave. Problemi pred nami terjajo sodelovanje. Boljše, učinkovitejše, pravičnejše. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni vzpon nacionalistov in populistov. Izzivi pred časom zahtevajo, da se bolje in pametneje povežemo. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razmah sovraštva in laži, ampak vztrajno in potrpežljivo ustvarjanje zaupanja za to, da povečamo moč sprememb. Zgodovina nas je z bolečimi izkušnjami naučila, da kadar se na levici drobimo, zunaj koraka fašizem,” je povedal Matjaž Nemec.


“V Sloveniji in v Evropi vidimo, da si stranke na levici v veliki meri prizadevamo za enake cilje in da nas pri tem v veliki meri usmerjajo tudi enake vrednote. Gre za skupne cilje, ki odpirajo priložnost za skupne politike in skupne akcije. Med nami so tudi razlike. A te razlike so zgolj nianse v primerjavi z vrednostnim prepadom, ki nas loči od populističnih in nacionalističnih gibanj, ki kažejo na svoj politični vzpon v naši soseščini in po Evropi. Tega sodobnega pohoda na Rim ne moremo ustaviti razklani,” je opozoril Matjaž Nemec.

“Socialni demokrati, kot socialisti in demokrati, kot napredna politična družina, želimo začeti krepiti sodelovanje in zato je najpomembnejši korak, da Evropo opremimo z močjo, da skupaj odgovorimo na velike notranje in zunanje izzive, ravno napredna politična večina v Evropi,” je še poudaril Nemec.


“Prepričani smo, da lahko, če pokažemo to voljo, damo naprednim silam v Sloveniji nov zagon. Pokažimo, da sodelovanje na lestvici naših vrednot vedno premaga tekmovanje. To je Evropa. Evropa je sodelovanje. To ni vedno lahko in skoraj vedno je težko. A skupaj smo v desetletjih po vojni v Evropi oblikovali največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini in tukaj ustvarili prostor najvišjih standardov človeškega in okoljskega razvoja,” je izpostavil Matjaž Nemec.

Tanja Fajon je na vprašanje, komu točno je namenjen današnji poziv, pojasnila, da Socialni demokrati poziv usmerjamo naprednim silam, ki vidijo v Evropi rešitev in ne problem. “Vidimo na primer, da imamo mnogo skupnih pogledov z Levico in s skupno listo Povežimo se, Piratov, Ekologov brez meja, Liste kolesarjev in pešcev. Vidimo, da se lahko drug od drugega veliko naučimo in da lahko s sodelovanjem ustvarimo ambiciozne in izvedljive rešitve,” je povedala nosilka liste in podpredsednica SD Tanja Fajon.

Ob tem je dodala, da v tej volilni kampanji Socialni demokrati vidimo ideje in stališča Levice, s katero nas povezuje tudi sporazum o sodelovanju z vlado in marsikateri skupni projekt. “Slišimo ideje liste Povežimo se kot povezave vrste list in gibanj z zeleno in progresivno agendo,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da podobno vidimo tudi v Evropi – med Evropskimi zelenimi in Evropsko levico.

“V dosedanjih debatah in soočenjih vidimo ideje, znanje in voljo, da kot skupnost resno nagovorimo izzive: socialne, ekonomske in politične neenakosti, podnebne spremembe, nakopičeni okoljski problemi, digitalizacijo in robotizacijo, velike tehnološke spremembe, razpadanje multilateralne svetovne ureditve in primata mednarodnega prava, varnostne izzive in pomanjkanje zaupanja, učinkovitost institucij in demokratičnost unije, enake možnosti žensk in moških, participacijo državljanov,” je zaključila Tanja Fajon na novinarski konferenci.

Kaj pa liberalne stranke v ALDE?


Z liberalno sredino sodelujemo v vladi in tudi na evropski ravni imamo dovolj skupnih točk in vrsto skupnih rezultatov. Pri stvareh, ki so nam skupne, hočemo sodelovati. A naš poziv je najprej usmerjen k tistim, s katerimi nas povezuje prepričanje, da je prevladujoča konservativna in neoliberalna logika mnoge pustila na cedilu, da je zatajila vladavino prava in da moramo za povezane probleme v družbi in v svetu ustvarjati povezane odgovore, ki zahtevajo tudi spremembe v našem ekonomskem modelu, višje socialne standarde, skupni glas Evrope v svetu in aktivno soočenje s podnebnimi spremembami ter pravičen prehod v trajnostno družbo.

Nemec: Sodelovanje s skupnimi cilji je alternativa sovraštvu med narodi

Evropa je na pragu novega obdobja, Manifest o sodelovanju med slovenskimi Socialnimi demokrati, Demokratsko stranko Furlanije-Julijske Krajine in Socialdemokratsko stranko avstrijske Koroške je mednacionalna socialdemokratska zaveza, da ljudi ob meji ne bomo pustili na cedilu desničarske razdiralne politike.

Vodilni predstavniki socialnodemokratskih strank Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine so danes v Gorici podpisali programski Manifest o sodelovanju in povezovanju ljudi, krajev in vsebin na obmejnem območju, v katerem so opredelili skupnih deset ciljev.

»Podpisniki tega programskega manifesta se zavezujemo, da bomo vezi med nami ter vsemi dobromislečimi političnimi in civilnodružbenimi silami, ki želijo živeti v močni, povezani in tolerantni skupnosti, takšni, ki različnost vidi kot priložnost za uresničitev največjega možnega potenciala v dobro ljudi, še krepili«, je ob dogodku poudaril podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je v imenu SD tudi podpisal skupni manifest. »Prav časi, ko se po Evropi razraščajo populizmi, ki se hranijo s strahovi ljudi in negotovo prihodnostjo in ki politikom konservativne in ekstremne desnice dajejo lažno legitimiteto »rešiteljev«, terjajo odločne ukrepe«, je dodal.

Isabella De Monte, Carlo Calenda, Furio Hosnell, Debora Serracchiani in Tatjana Rojc, ki so manifest podpisali v imenu socialdemokratskih družin avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine, so mu pritrdili v zavezi, da naj manifest bolj kot simbolno dejanje spodbudi dejansko ukrepanje po področjih in vsebinah obmejnih območij: jezikovnih manjšin, izobraževanja, turizma, infrastrukture… To bo po mnenju vseh podpisnikov terjalo več kot le politično voljo socialdemokratskih družin Slovenije, Italije in Avstrije, zahtevalo bo širši družbeni in vseevropski angažma.

»Ta manifest in njegovo sporočilo vidim kot del nečesa večjega. Vidim ga kot nov zagon za boljšo Evropo. Se pa moramo pred tem odločno zoperstaviti vsem dvomom, strahovom in nestrpnosti, da bodo lahko v polni luči ponovno zaživele skupne evropske vrednote, zaradi katerih je Evropa pravzaprav nastala,« je prepričan Matjaž Nemec. Podpisniki v sodelovanju vidijo način, da preženemo strahove, dvome in nestrpnosti ter s tem preprečimo vzpon politike, ki raste le ob razdvajanju in negativnosti.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

»Venomer, povsod in prav dandanes, ko sence preteklosti želijo v evropskem prostoru ponovno zatemniti svetlobo svobodne in na vrednotah pravičnosti, solidarnosti, humanosti in vsesplošnemu napredku in blaginji zavezane Evrope, se moramo spomniti in obuditi zavedanje, da dobro prihaja le skupaj s sodelovanjem in povezanostjo. Socialni demokrati in vsi dobro misleči ljudje, generacije njih, ki so več kot sedem desetletij pod skupno streho v isti evropski družini sobivali v miru in spoštovanju, ne bomo dovolili, da ti svoboščini ponikneta v žrelu populizma, temveč v prihodnjem času, najbolj prelomnem času Evrope ostaneta dela življenja vsakega Evropejca in Evropejke«, je ob podpisu Manifesta zaključil podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

Festival Levstikova: Socialni demokrati o pravični Evropi

Socialni demokrati so na vrtu sedeža stranke v Ljubljani danes otvorili tradicionalni Festival Levstikova v okviru katerega so izvedli prvo tematsko omizje s kandidati za evropske poslanke in poslance. V pogovoru o Pravični Evropi so poleg kandidatke dr. Dominike Švarc Pipan in kandidata dr. Aleksandra Jevška sodelovala še nekdanji prometni minister dr. Patrick Vlačič ter nekdanja predsednica Ženskega foruma SD in Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar.

Kandidatka za evropsko poslanko dr. Dominika Švarc Pipan je o izzivih Evrope v prihodnje izpostavila pomen spoštovanja osnovnih pravil pri vsakem od državljank in državljanov. Vladavina prava je za pravičnost izjemnega pomena. “Potrebno je ozaveščati ljudi, da pravo ni samo sebi namen, temveč je ključno orodje za dosego pravičnosti,” je poudarila Švarc Pipan, sicer strokovnjakinja mednarodnega prava.

Kandidat za evropskega poslanca in murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek, ki je tudi predstavnik Slovenije v odboru regij EU, je posebej izpostavil pomen pravičnosti na regionalni ravni znotraj Evropske unije, pa tudi znotraj Slovenije. “Izjemnega pomena je namreč uravnotežen razvoj, ki pa še vedno ni takšen kot si ga želimo,” je bil kritičen Jevšek. Govorimo o pametnih mestih, mobilnosti in drugih dobrinah, pa drugi strani pa marsikje ni urejene temeljne infrastrukture, kot so vodovod in cestne povezave. “Boniteta pravičnosti ni porazdeljena enakomerno,” je poudaril Jevšek in ob tem izpostavil tudi pomen decentralizacije Slovenije.

Jevšek je med pogovorom na omizju poseben poudarek namenil koheziji. Po njegovem mnenju je ta – poleg političnih bonitet – ključna za Evropo. “Ne smemo dovoliti zmanjšanja kohezijskih sredstev, saj bi s tem onemogočali enakomeren razvoj Slovenije,” je opozoril Jevšek in dodal, da razvoj posameznih regij v državah članicah EU poteka prepočasi. 

Dr. Patrick Vlačič pa je na omizju spomnil, da so vrednote socialdemokracije v sami naravi človeka. “Težko si je namreč predstavljati, da bi bil kdo za neenakost in nepravičnost,” je povedal Vlačič. Ob tem je Vlačič opozoril še na veliko nevarnost za prihodnost Evrope in sicer na vzpon fašizma ter nacionalizmov. “To se dogaja zato, ker imajo nekateri politiki s širjenjem strahu in iskanjem zunanjih sovražnikov enostavne odgovore na zapletena vprašanja, kot so na primer migracije,” je opozoril Vlačič. Zato je po njegovem mnenju izjemnega pomena izobraževanje ljudi ter ob tem nikoli pozabiti zgodovine. “Čeprav se nam mogoče zdi daleč, lahko vzpone fašizma spet vidimo v neposredni bližini,” je dodal Vlačič.

Sonja Lokar je o izzivi evropske Socialne demokracije v boju za pravično Evropo poudarila, da smo ponovno na preizkušnji, kako bomo zavarovali že pridobljene pravice, ob tem pa še naprej uveljavljali načelo enakopravnosti in jo povečali.  Na vprašanje, ali smo dosegli pravično Evropo, za katero so se borili naši borci in borke, je odgovorila, da še zdaleč ne. “Tudi danes se je potrebno fokusirati na razredno pravičnost,” je poudarila Sonja Lokar.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru na otvoritvi festivala poudaril, da vsakega od kandidatk in kandidatov SD lahko vidi v Evropskem parlamentu, saj gre za izjemno kompetentne ljudi. “Vsak od njih lahko zastopa Slovenijo v Evropskem parlamentu,” je poudaril Židan. Spomnil je, da je Evropska unija nastala tudi zato, da se fašizem in nacizem ter vojna na tleh Evrope nikoli ne ponovijo. Židan je izpostavil tudi pomen Evropske unije kot globalnega akterja. “Močna in povezana Evropa, skupaj s Slovenijo, bi morala bolj zmagovati na globalni ravni,” je poudaril Židan dobra dva tedna pred evropskimi volitvami.

Na Festivalu Levstikova bo prihodnji torek, 14. maja, ob 18. uri na vrtu sedeža stranke Socialnih demokratov v Ljubljani potekalo naslednje omizje na temo napredne Evrope, v katerem bodo sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, poslanec dr. Milan Brglez, minister dr. Jernej Pikalo in nekdanja evropska poslanka mag. Mojca Kleva Kekuš

Volitve niso loterija, so priložnost in odgovornost za spremembe v Evropi

Na medijskem dogodku je SD predstavila inovativne načine za pogovor z volivci in manifest, s katerim načrtujejo korenite spremembe v EU.

Poglej, kakšne spremembe hočemo za Evropo.

Socialni demokrati smo pripravili manifest “Hočemo Evropo”, s katerim napovedujemo korenite spremembe, da Evropska unija postane napredna, solidarna, pravična in trajnostna.

Tanja Fajon ob vložitvi kandidatur: Na volitve se podajamo z močno listo in jasnimi cilji za drugačno Evropo

Socialni demokrati smo danes na Državno volilno komisijo vložili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament. Nosilka evropske liste in podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon je v izjavi medijem ob tem povedala, da je ponosna na to, “da imamo Socialni demokrati močno listo kandidatk in kandidatov z izkušnjami in predvsem zelo jasne cilje, kakšno Evropo želimo”. Kot je dodala Tanja Fajon, “želimo doseči spremembe, s katerimi bodo ljudem povrnili moč, zaupanje in občutek varnosti”.

Tanja Fajon je med drugim izpostavila tudi vprašanje delovnih mest, podnebnih izzivov, varnosti, migracij in drugih izzivov sodobne Evrope. “Te evropske volitve bodo prelomne za prihodnost Evropske unije, ali bomo šli po poti nevarnega razkroja ali po poti močne Evrope,” je ocenila Fajonova in poudarila, da bo vsak glas izjemno pomemben.

Med glavnimi poudarki kampanje, ki se bo formalno začela v petek, 26. aprila, bo po besedah Fajonove zlasti vprašanje, kako Evropejcem povrniti zaupanje v evropske institucije. Menila je, da slednje v zadnjih 20 letih vodijo konzervativne sile, ljudje po njenem mnenju vidijo nepošteno obdavčitev, multinacionalke, korporacije, bogataše, ki davkov ne plačujejo. Ta trend želijo obrniti, ob čemer je Fajonova poudarila, da je močna in enotna Evropa za Slovenijo izjemno pomembna.

Razdrobljenosti glasov na levem političnem polu se vodilna kandidatka SD ne boji, s konkurenco se, kot pravi, ne ukvarjajo. Po njenih navedbah imajo dobro ekipo, pa tudi sicer na evropskem parketu socialna demokracija spet pridobiva na moči, kar je pozitiven trend, kjer vidi možnost za preobrat.

Po ocenah Fajonove lahko SD dobi tudi dva mandata v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta. Na vprašanje, ali lahko rezultat na volitvah vpliva na razmerja med koalicijskimi strankami in tudi na iskanje kandidata za komisarja, je odgovorila z oceno, da bodo rezultate analizirali po volitvah. Prav tako bodo o kandidatu za komisarja odločali po tistem, ko bo jasen rezultat. “Tisti, ki bo naslednji komisar iz Slovenije, pa bi moral tudi čez evropske volitve. Ljudje imajo pravico vedeti, kdo bo komisar,” je poudarila Tanja Fajon.

Glavni tajnik SD Dejan Levanič, ki je kot predstavnik stranke uradno vložil listo na DVK, je pojasnil, da “bomo tudi to kampanjo organizirali sami, z lastnimi znanji in kadrovsko ekipo, ob skromnem finančnem vložku”. “Predvsem bomo uporabili razvejano in dobro organizirano mrežo stranke in bili čim več med državljani, ki jim bomo predstavili našo vizijo za prihodnost Evrope,” je poudaril Levanič. “Ljudem bomo v pogovorih med terensko kampanjo pojasnili, da so te evropske volitve izjemno pomembne in da je zato pomembna tudi volilna udeležba,” je zaključil glavni tajnik SD.

Z najboljšo listo in najboljšim programom za najboljši rezultat

Socialni demokrati (SD) so danes na volilni konvenciji potrdili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament in sprejeli manifest “Hočemo Evropo”. Lista SD, ki jo sestavljajo Tanja Fajon, Matjaž Nemec, dr. Milan Brglez, dr. Dominika Švarc Pipan, Neva Grašič, Franc Hočevar, dr. Ljubica Jelušič in dr. Aleksander Jevšek, velja med poznavalci političnega prostora za najboljšo, s sprejetim manifestom pa SD predlaga uvedbo evropskega 35-urnega delavnika, uvajanje skupnih minimalnih socialnih standardov, dosledno obdavčitev multinacionalk in ambiciozno ter pravično prilagajanje in boj zoper podnebne spremembe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril, da so Socialni demokrati del napredne družine evropskih socialdemokratskih, progresivnih in socialističnih strank, ki je po dolgem obdobju prevlade konservativne politike pripravljena, da ponudi svoj koncept razvoja Evropske unije. Stranka gre tudi na evropske volitve z močno ekipo in programom, saj “naše obljube in naši kandidati niso naključne zgodbe, ustvarjene za vsake volitve posebej. Skozi uresničene obljube, ob trdem delu, s pomočjo jasnih vrednot in zvestobo tradiciji socialne demokracije, vedno znova dokazujemo, da smo edina politična sila, ki naredi, kar obljubi.” Pri tem je Židan omenil nekatere zaveze iz programa “Samozavestna Slovenija” na področju šolstva in znanosti, pravosodja in kulture, ki so do danes že uresničene: “Pri nas obljube niso nekaj, kar se daje v žaru volitev, ampak s čimer mislimo resno in kar tudi storimo.” Židan je dejal, da je Evropska unija “naša najboljša priložnost in da se moramo zanjo boriti.”

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD ter naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, je na volilni konvenciji dejala: “Mi smo izbira za napredek, za oživitev evropske ideje, smo izbira za boljšo Evropo. Tokratne evropske volitve so resnično prelomne. Ker želimo solidarno družbo z varnostjo za otroke in starostnike, želimo poštena plačila in poštene obdavčitve brez privilegijev. Želimo prostor brez meja. Hočemo Evropo, ki jo bodo ščitili socialni, zdravstveni, okoljski stebri, in ne ograje ali žice. Želimo družbo inovacij in znanja. Če ne bomo izbrali sami, bodo namesto nas izbrali drugi.” Nosilka liste SD je prepričana, da je tokrat pred volivci jasna izbira, ki jo zaostruje tudi vzpon populističnih in nacionalističnih sil: “S tem tvegamo razkol evropskih vrednot. Sem ponosna socialna demokratka in tudi v prihodnje se bom borila za strpno družbo s priložnostmi in možnostmi za vse.”

Na volilni konvenciji so sprejeli tudi manifest za evropske volitve, s katerim je stranka napovedala korenite spremembe, da Evropska unija postane “napredna, solidarna, pravična in trajnostna”. Osrednje sporočilo manifesta je odprava neenakosti in krepitev solidarnosti ter socialne varnosti v celotni uniji. Tako zagotavljajo vseevropski 35-urni delavnik, pošteno obdavčitev multinacionalk in ukrepe zoper davčne oaze, dvigovanje skupnih in minimalnih socialnih standardov, enotno evropsko pogodbo o zaposlitvi kot odgovor na naraščajoče prekarne oblike dela ter dosledno uveljavljanje enakosti med spoloma, med državami in na notranjem trgu, pa prepoved uvoza proizvodov, ki so produkt otroškega dela in izkoriščanja. Manifest sestavlja sicer več kot 80 ukrepov in usmeritev, ki predstavljajo socialdemokratski odgovor za prihodnost Slovenije, Evropske unije in sveta.

Manifest so ob Janu Škobertnetu, ki je vodil njegove priprave, na inovativen način s svojimi mislimi predstavili aktivisti Mladega foruma, Ženskega foruma in Foruma starejših. To predstavitev je zaključil Luka Pečar Pahor z besedami: “Problemi in izzivi, ki pestijo Slovenijo in Evropo, nas lahko povežejo v solidarnosti in volji, ali pa nas za vedno raztrgajo narazen. Socialni demokrati vedno izberemo prvo pot, zato se ne predamo nikdar in nikomur, dokler Evropa ne bo takšna, kot jo hočemo: dostojna za vse.”

Tanja Fajon:
Zdaj je čas za pomladitev in oživitev evropske ideje

Večina analitikov se strinja, da so tokratne evropske volitve resnično prelomne. Vsake volitve so pomembne, a tokrat se zdi, da je pred nami usodno razpotje. Sama vidim to dilemo zelo jasno: odločitev za konservativce, ki Evropsko unijo vodijo in obvladujejo več kot desetletje, obeta status quo, premalo odločno unijo, nesposobno akcije in ukrepanja pred nujnimi izzivi. Ta status quo vodi v nadaljevanje počasnega razpadanja povezave. Druga možnost: vzpon populističnih in suverenističnih sil utegne to razpadanje pospešiti, ker obljubljajo močnejše nacionalne države in rahljanje povezave, stil vladanja takšnih sil pa milo rečeno kaže jasne avtoritarne težnje. Tretja možnost je odločitev, da gremo naprej. Socialna demokracija, progresivna (napredna) sila, hoče v Evropi korenite spremembe, a vztraja na tem, da lahko skupaj bolje uresničimo jasne izzive pred nami.

V tem mandatu je naša poslanska skupina v Evropskem parlamentu začela pomemben projekt »Progressive Society«, znotraj katerega smo v sodelovanju z akademiki, civilno družbo, sindikati in z močno skupino socialdemokratskih voditeljev analizirali ključne izzive pred Evropo. Ta proces je pokazal, da so ekonomska, socialna, okoljska in politična tveganja medsebojno povezana in da se medsebojno poglabljajo. Okoljska neravnotežja se denimo kažejo v obliki povečanih migracij, posledično varnostnih tveganj, na drugi strani na poslabšanju zdravja ljudi, težavah socialnih sistemov in končno povečane politične nestabilnosti. Ekonomski model ne daje enakih koristi vsem ljudem v naši skupnosti, prekomerno izčrpava naravne vire in onesnažuje okolje, kar se spet preliva v povečanje vseh drugih tveganj. Zato je jasno, da moramo začeti probleme reševati povezano in odločno. Ni dovolj samo poskrbeti za gospodarski razvoj ali za učinkovit boj zoper podnebne spremembe. Ne. Potrebna je povezana akcija, da naslovimo vse oblike tveganj hkrati. Zato moramo spremeniti ekonomski sistem, ki temelji na izkoriščanju – človeka, skupnosti in okolja.

Moj prijatelj Udo Bullman, vodja Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), je v aprilu obiskal Slovenijo. Vsa ta tveganja je odlično povzel v stavku: »Nekaj je v temelju narobe z našo družbo.« Da, nekaj je močno narobe. Pred nami so jasni izzivi – od podnebnih sprememb do novih tipov varnostnih groženj, od socialnih negotovosti do globalnih neravnovesij, od vse večjega zapiranja držav v izolacionizem do vse večjega prepada med bogatimi in revnimi. A nekaj je povsem jasno: nobenega od teh izzivov ni mogoče rešiti tako, da ga rešujemo sami.

Zato potrebujemo Evropsko unijo. Rojena 9. maja, na dan Evrope, goreče verjamem v evropsko idejo. Sedaj, ko je resnično ogrožena, vidim resnično priložnost, da to idejo pomladimo in oživimo.

Brexit je pripeljal do tega, da ima Evropska unija danes večjo podporo med ljudmi kot kadarkoli prej. Podnebne spremembe motivirajo milijone posameznikov, družin in podjetij, da spremenijo svoj način življenja in dela na okoljsko in socialno vzdržne načine. Migracije krepijo zavest, da je potrebna odločna politična akcija, da se presežejo konflikti in varnostna tveganja po svetu. Soočanje z zadnjo veliko krizo je prineslo spoznanje, da ne smemo nikoli več bank reševati na ramenih ljudi, skupnosti in držav. Nestabilnosti v svetu jasno kličejo po prenovi multilateralne ureditve sveta, da je ne zamenja diktat velikih sil, ampak okrepljeno sodelovanje držav in svetovnih regij.

Evropska unija predstavlja 74 let miru v Evropi. To je najdaljše obdobje miru v zgodovini kontinenta. Že zato je zame največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini. Ta mir se zdi danes preveč samoumeven. Tako samoumeven, da nanj ne gledamo več kot na najvišjo vrednoto, ki smo jo dolžni čuvati z vsemi odločitvami in sredstvi. Mir je vse.

Pred štiridesetimi leti, leta 1979, je na evropskih volitvah sodelovalo 62 % volilnih upravičencev. Pred petimi leti se je volitev v Evropski parlament udeležilo le 42 % Evropejcev, v Sloveniji pa komaj slaba četrtina volivcev.

Tokrat mora biti drugače. Ob prelomnih odločitvah ni mogoče sedeti doma, kot da se nas ne tičejo. Danes ne odločamo le o tem, v kakšni Evropi želimo živeti. S svojo izbiro odločilno vplivamo tudi na to, ali si Evropske unije sploh želimo. Ker je jasno, da je potrebna sprememb, da jutri obstane kot varna, napredna, demokratična in trajnostna povezava, sposobna reševati izzive pred našimi ljudmi, skupnostjo, državami in svetom.

Prazniki pred nami so spomin na to, kako smo se kot delavci in kot narod v svoji zgodovini organizirali, da dosežemo velike spremembe. To so socialdemokratski prazniki, ker je v teh dneh povezano vse, kar smo in v kar verjamemo. Zato vas prosim, da med temi prazniki razmislite o dilemah pred vsemi nami. Verjamem, da se moramo organizirati in tako kot že tolikokrat v človeški zgodovini pokazati, da hočemo naprej.

Naprej!

Tanja Fajon je podpredsednica SD in evropska poslanka. V Evropskem parlamentu je podpredsednica naprednega zavezništva socialistov in demokratov, druge največje politične skupine.

Požar v Notre Dame zaznamoval srečanje kulturnih ministrov o kulturni dediščini

V okviru romunskega predsedovanja Svetu Evropske unije poteka v Bukarešti dvodnevno neuradno srečanje ministrov za kulturo, ki se ga udeležuje Petra Culetto, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo. Srečanje, posvečeno kulturni dediščini, je zaznamoval požar pariške katedrale Notre Dame. Kot poudarjajo tudi na Ministrstvu za kulturo, katedrala Notre Dame simbolizira skupne evropske ideale, vrednote in zgodovino ter je dediščina vsega človeštva, vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine.

Prav evropska kulturna dediščina je ena izmed osrednjih tem delovnih sej v Bukarešti. Namen srečanja je ustvarjanje novih priložnosti na področju kulture in krepitev zapuščine in dinamike, ki jo je ustvarilo Evropsko leto kulturne dediščine 2018.

Slovensko delegacijo vodi državna sekretarka mag. Petra Culetto, ki je v razpravo o učinkih lanskega evropskega leta kulturne dediščine izpostavila nacionalne specifike in rezultate, predvsem pa potrebe, ki jih ima država pri varovanju obsežne zbirke kulturne dediščine: “Mladi so odkrivali povezave med kulturno dediščino in trajnostnim razvojem, gostili smo srečanje strokovnjakov za nesnovno dediščino jugovzhodne Evrope. Zelo uspešen je bil hackathon Kulturna pustolovščina na dlani, kulturno dediščino in turizem smo povezali s kreativno mlado generacijo in promotorji iz gospodarstva.”

Petra Culetto, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, in Bojan Kurež, generalni sekretar ministrstva

Sicer pa na ministrstvu prav zdaj zaključujejo z medresorskim usklajevanjem novega Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, s katerim se med drugim za ohranjanje najbolj ogrožene kulturne dedišine zagotavljajo dodatna sredstva. V medresorskem usklajevanju je tudi strategija kulturne dediščine, ki bo predstavljala celostne usmeritve države za varovanje in ohranjanje naše bogate kulturne dediščine.

Ministrstvo za kulturo v tem programskem obdobju kohezijske politike uresničuje tri dragocene projekte obnove kulturne dedišine, in sicer Auerspergovo železarno na Dvoru, grad Borl ter del prostorov v gradu Štanjel, pomemben projekt kulturne dedišine pa predstavlja tudi raziskovanje biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju.