Tanja Fajon - intervju za Mladino

Tanja Fajon za Mladino: “V Evropi imamo preveč voditeljev, ki žal razmišljajo le do nacionalnih meja ali le v mejah svojih mandatov in lastni interes postavljajo pred interes ljudi.”

Intervju z evropsko poslanko in podpredsednico SD Tanjo Fajon za tednik Mladina, ki ga je prejšnji teden z njo opravil novinar Borut Mekina.

“Po javnomnenjskih anketah so Socialni demokrati (SD) prejšnji teden prvič po dveh letih spet prevzeli vodstvo. Postali so, vsaj za en mesec, najbolj priljubljena stranka v deželi. Že leta pa je po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena med njimi Tanja Fajon, nekoč dopisnica TV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka in podpredsednica politične skupine Evropskih socialistov in socialnih demokratov. Njena priljubljenost je prav trdoživa. V evropski parlament je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, radi jo imajo celo v daljnih jugovzhodnih deželah. Leta 2010 je neki gostilničar iz Tirane po njej poimenoval svojo kavarno – »Fajon«. Ampak kaj bo zdaj Fajonova s tem političnim kapitalom?”

Boste naslednja predsednica vlade? 

To pa je začetek intervjuja! A mislite, da sem tako ambiciozna?

SD je ta teden spet postala najbolj priljubljena stranka, vi pa ste v SD najbolj priljubljena političarka.

Seveda me veseli, da ima moja stranka, ki ima tradicijo in široko mreżo, za razliko od katere druge, relativno stabilnopodporo volivcev. Veseli me ta rezultat, ki nakazuje, da se stranka spet stabilizira. Čeprav nas čaka veliko dela. Glede mojih ambicij postati nova predsednica vlade pa – predsednik stranke Dejan Židan, s katerim sva se praktično istočasno izoblikovala v tej stranki, ima mojo zelo jasno podporo.

Pred Židanom je bila stranka nestabilna? 

Stranka je med zadnjimi volitvami šla skozi težko obdobje, deloma je izgubila podporo volivcev, a se zdaj, kot opažate, spet postavljamo na noge. Zdi se mi, da je nova vodstvena ekipa uspešna. K nam prihaja vse več mladih, povezanost raste, oživljamo forume in centre v mestih in tudi sama sem na zadnji konvenciji stranke začutilo novo energijo.

V zadnjih letih je bilo sicer čutiti novo energijo in nove povezave med strankami nove levice, ki so v Evropi nastale kot odgovor na neuspešne politike stare levice, socialdemokracije. Kaj ste počeli narobe? 

Kaj pa je nova levica? Cipras, Podemos….? V Italiji je bilo že v 60-ih in 70-ih letih politično gibanje Nova levica, ki je skušalo izpeljati obsežne reforme na področjih človekovih pravic, pravic istospolnih, splava, vloge spolov, mamil, ipd. Kakorkoli, vznik novih strank vidim kot odgovor na nezadovoljstvo, na stanje duha v družbi, a tu ne gre le za novo levico in  nezadovoljstvo s staro levico, ampak nezadovoljstvo z vsemi tradicionalnimi političnimi silami  – na levici in desnici. V resnici, če  pogledate natančneje, vidite, da je to nezadovoljstvo še večje na desnici, kjer imamo opravka z ogromnim porastom skrajnih desničarskih strank. Prav tako naraščajo populistična gibanja, ki so odraz proti vsemu, in jih ni mogoče postaviti ne na eno in ne na drugo stran.

Ampak če ostanemo pri levici – so vam nove ideje na levici blizu? Vidite potrebo po reformi Socialdemokracije, sprejemate kritiko? 

Sprejemam kritiko in se zavedam, da je prenova nujna. Nove ideje so dobrodošle. Grški premier Cipras je bil zamepozitivno presenečenje v politiki, saj je znal pristopiti k ljudem in jih nagovoriti. Žal se glede njegovih obljub verjetno lahko strinjamo, da jih v svojem prvem obdobju prav veliko ni uresničil. A tudi Grčija je bila stisnjena v primež ekonomske in finančne krize in različnih interesov. Grki so trpeli in še trpijo. Veseli me, da se nam Cipras v zadnjem času približuje. Na srečanja Evropskih Socialistov in Socialnih demokratov prihaja kot opazovalec in v času najhujše krize smo mu veliko pomagali, predvsem pri borbi za socialno državo. Sicer pa v PES prenavljamo programe in nameravamo prav to jesen izpeljati pomembno konvencijo, ki bo določila poglavitne usmeritve za napredno, varno in socialno Evropo ljudi.

Kaj pa je Socialdemokracija v zadnjem obdobju naredila narobe? Bivši Ciprasov kolega, nekdanji grški fiančni minister Varoufakis pravi, da je Socialdemokracija v preteklem obdobju sklenila hudičev pakt s finančnoindustrijo, s posojilodajalci, namesto da bi še naprej iskala zavezništva z realno ekonomijo, s sindikati in industrijo.

Ja, tudi mene obremenjuje vprašanje, zakaj Evropski socialistiin socialni demokrati še posebej v času krize ne uspemo prepričati. Nimam enega ali enostavnega odgovora. Ne strinjam pa se, da smo sklenili hudičev pakt s finančno industrijo. Nasprotno. Ko so konservativci z Merklovo na čelu uvajali strogo zategovanje pasu, smo s proti ukrepi skušali spodbujati vlaganja, ki bi posledično pomenila odpiranje novih delovnih mest. Marsikateri ukrepi bi še znižali socialne standarde že tako najbolj prizadetih v krizi, pa smo uspeli učinek vsaj delno ublažiti. Evropa je v zadnjih letih v precejšnji meri izgubila srednji razred, nastal je sloj izredno bogatih in izredno revnih. Dejstvo je, da smo še vedno najbogatejša celina, a to bogastvo moramo vnovič pravično porazdeliti. Za to si prizadevamo Socialni demokrati, tudi v Sloveniji.

Kaj je torej nova, tretja pot? 

Očitno prav ta, da to bogastvo na novo porazdelimo. In to mora biti pot, po kateri bodo šle naše socialdemokratske stranke. Treba je torej jasno nasloviti vprašanja najrevnejših, najbolj prizadetih. Njim je treba najprej pomagati in mladim. Ne smemo dopustiti, da imamo visoko izobražene mlade ljudi, ki nimajo vizije. Beg možganov postaja realnost tudi v Sloveniji. Proti temu se moramo boriti in ustvarjati pogoje za razvoj znanja in potenciala doma. Pomembno je tudi zavedanje, da morajo marsikatere politike v času globalizacije delovati izjemno prožno. In da so danes številni naši izzivi naši skupni skupni. Govorim o izzivih terorizma, migracij, podnebnih in energetskih sprememb, davčnih utaj, organiziranega kriminala, ipd. Zato potrebujemo močno in povezano Evropo. In zato potrebujemo močne socialndemokatske sile, ki bodo v času globalizacije, neoliberalizmov, multinacionalk zaščitile najbolj ranljive skupine ljudi.

Kaj lahko v Socialdemokraciji, če vam bo podpora ostala, storite? Kako lahko recimo stare stranke rešijo nove probleme. 

Tako, da še naprej varujemo in krepimo demokracijo, ki je ponekod po Evropi močno načeta. Tako, da krepimo skrb za ljudi, za socialno državo, da še naprej vztrajamo pri zaščiti človekovih, pri visokih standardih , ki smo jih pravzaprav skozi desetletja zgradili v Evropi. Med te sodita tudi mir in varnost. Morda bo to zvenelo patetično, a ko smo po nedavnih terorističnih napadih v Bruslju ljudje vseh nacionalnosti, verstev in državljanstev odšli na trge, smo vsi čutili pripadnost tej Evropi, to je, da smo združeni močnejši v skupnih izzivih in da nam ni vseeeno, kaj se dogaja sočloveku. V težkih trenutkih spoznaš, da je združena Evropa, pa čeprav danes krhka, pravi odgovor. Lahko da se sliši izpeto, a včasih se ne zavedamo, kako izjemno hitro lahko zdrvimo v neljube dogodke, ki smo jih v naši polpretekli zgodovini že preživeli. V resnici pa si ne želimo ograj, želimo si varnost, službe, dostojanstveno življenje, svobodo.

Ampak vseeno, zakaj tudi Evropi stvari uhajajo iz rok? 

Šli smo skozi leta kriz. Šli smo skozi ekonomsko in finančno, ob kateri sta nastopili socialna in moralna, to se pa niti končalo ni, ko smo že bili priča krizi z Ukrajino, s terorizmom, begunci, Grčijo in zdaj kriza s Turčijo. Glede na to, da se ukvarjam z vizumsko politiko, vem, da je nemogoče Turčiji odobriti oprostitev vizumske obveznosti ta hip. Turčija kriterijev ne izpolnjuje, a nas izsiljuje, ko grozi, da bo ponovno odprla vrata za begunce. Poleg tega je tudi Turčija v nezavidljivem položaju, pred nekaj meseci sem bila na turško-sirski meji. Samo v Turčiji je milijon in pol notranje razseljenih ljudi in skoraj trije milijoni beguncev. Skratka, za vsako krizo, še preden smo jo sploh uspeli nasloviti, je že prišla nova. Zakaj nam stvari uhajajo iz rok? Ker v teh izrednih razmerah izgubljamo jasen pogled ali strateški cilj naše povezanosti. Seveda, če se EU ali Slovenija ne bosta vrnili k svojemu strateškemu interesu, bodo populizmi še naprej naraščali. To je to, kar se nam ta hip dogaja. Naslednja v vrsti kriz je Brexit, ki utegne imeti široke politične posledice, če bo obdobje nejasnosti trajalo predolgo.

A če smo za trenutek konkretnejši: Skupaj z vašo bivšo kolegico Mojco Kleva ste izdelali poročila državam EU glede boja proti davčnim oazam. Protiukrepi so znani, jasni, pa se kljub temu nič ne zgodi. Zdaj, po aferi s Panamskimi dokumenti, ste vi postali članica spet neke nove komisije, kjer boste očitno spet leto dni debatirali. 

Res je, če omenjate Panamske dokumente, smo ustanovili preiskovalni odbor z enoletnim mandatom, kjer sem sedaj tudi jaz nadomestna članica. V njem bomo debatirali, ker so davčne malverzacije pereč problem. Sprejeli bomo tudi skupne odločitve, ukrepe. A problem je drugje: med evropskimi vladami je začela popuščati solidarnost in zavezanost k temu, da je treba skupne odločitve tudi izvajati v praksi. Pri boju proti davčnim oazam sva skupaj z Mojco delali na paketu davčnih priporočil. Skoraj nobenih priporočil evropske vlade niso sprejele v svoje zakonodaje. To smo denimo občutili tudi pri begunski krizi, ne samo pri boju proti davčnim oazam. Pri begunski krizi je bilo jasno, da so voditelji v Bruslju obljubili nekaj, ko so prišli domov, pa so počeli čisto drugače, kar je bilo pač všečno domači javnosti. Včasih je EU delovala na podlagi občutka neke pripadnosti. Kar si se dogovoril, da je v interesu vseh, si tudi doma naredil. Tega zdaj ni več. S tega vidika je ta pogled ali retorika, da Bruselj in EU nič ne naredita, nekako pravilen. EU je namreč 28 vlad, ki vodijo kabinete, ki odgovarjajo za politike te unije. Pa še obe največji politični skupini niti v Evropskem parlamentu nimata več večine, da bi lahko karkoli uresničili.

Pred tem, zadnjih 20 let je večino v EU imela desnica in posledično so bile tudi Evropske komisije temu primerno neoliberalne. Kaj si mislite o tem sistemu, kjer potem bivši predsednik komisije Barroso dobi službo pri Lehman Brothersu? 

Se strinjam, da je bila Barrosova dediščina neoliberalna. Nikoli si o njegovi zapuščini nisem mislila dobrega. Njegov čas je prinesel bogatitev multinacionalk na račun delavskega razreda. In je ustvaril tisto, o čemer sva prej govorila – bogati sloj Evropejcev in reveže. Čas Junckerjeve komisije je za odtenek boljši, ker se je ta vsaj na začetku osredotočila na nekaj kritičnih točk, ki jih je želela rešiti, a zdaj še ne sicer ravno uspešno.

Zakaj so evropske institucije, od parlamenta do komisije, v zadnjih dveh desetletjih bile pod nadzorom desnice? 

Moj prvi odgovor je, da je to pač posledica volitev. Je pa seveda slednje posledica dejstva, da evropska levica in socialna demokracija v zadnjih letih očitno nista našliodgovorov, ki bi prepričali volivce. Če gledam skozi oči naše politične skupine v parlamentu, kjer sem trenutno podpredsednica, smo v času najostrejšega varčevanja uspeli do neke mere zaščititi še globlje razsežnosti socialnih stisk. Uspeli smo ohraniti minimalne socialne standarde, uspeli smo s predlogom davka na finančne transakcije, s programom jamstva za mlade smo v nekaterih državah zmanjšali brezposelnost mladih. A ko se spomnim zadnjega evropskega kongresa evropskih Socialistov in Socialnih demokratov, se spomnim tudi, da sta tam žal bila le dva pomembna evropska voditelja.

Evropska ljudska stranka jih ima več?

Mislim, da se spopadajo z istimi težavami. So tradicionalno bolje organizirani, a so odnosi med njimi podobno skrhani. Na eni strani recimo imate Orbana z njegovim krogom podpornikov, na drugi Merklovo s svojim krogom. Na sploh v Evropi nimamo več močnih voditeljev. Imamo preveč voditeljev, ki žal razmišljajo le do nacionalnih meja ali le v mejah svojih mandatov in lastni interes postavljajo pred interes ljudi.

Predsednik Pahor pravi, da je rešitev federacija, nova ustava.

Čeprav razumem, zakaj to predlaga, želi si velikega preskoka, da ne bi ostali v negotovosti, se bojim, da je ta ideja zdaj preveč drzna. V tem trenutku me še najbolj skrbijo mladi, ki se jim določeni dosežki povezovanja zdijo samoumevni. Samoumevno jim je, da potujejo naokrog, da študirajo v tujini. Da živijo v svobodi in miru, kar je prinesla Evropska unija. Znanje o njej je šibko.

So pa mladi glasovali proti Brexitu. 

Da, nekateri, ki so šli na referendum, ampak večina jih sploh ni šla. Sicer pa ste videli, kaj so naslednji dan iskali po Googlu – kaj pomeni EU. Zdi se mi, da včasih še uradne slovenske institucije ne vedo, kaj naj z EU. Vse prepogosto pri svojem delu pogrešam stališče naše države. Če je pred menoj kakšno zapleteno, zakonodajno vprašanje, želim včasih pri Sloveniji preveriti interese in stališča, pa ugotovim, da jih ni.

Ta mesec ste napisali tekst, v katerem trdite, da ima Slovenija zmedeno zunanjo politiko. Zakaj? 

Slovenija ni dovolj vidna na mednarodnem prizorišču in ne izkorišča zunanjepolitičnega potenciala, ki ga ima. Enostavno ne vidim, da bi bila konsistentna pri pobudah, ki jih prevzame, pa čeprav imamo zato veliko priložnosti. Imamo recimo zgodovinske izkušnje z Balkanom, imamo znanje, potencial in bi morali imeti tudi interese, da smo na tem področju jasno prisotni. A žal niti na tem področju nimamo enotnega pogleda, kako pristopati kot država. Ali pa vprašanje Palestine. Lani je bilo rečeno, da bo Slovenija priznala Palestino do konca leta. Čakamo in čakamo, leto mine, razprave pa ni. Še najbolj konsistentni smo bili, ko smo v okviru EU zahtevali zaprtje meje med Makedonijo in Grčijo. Zaznala sem, da smo zastopali zelo nenavadno stališče. Po eni strani smo poskušali pokazati, da imamo človeški obraz, da želimo ljudem pomagati, da smo odprti in da sodelujemo v evropskih odločitvah. Po drugi smo pa gradili ograje in se trudili, da je prišlo do zapore meja. Majhna administracija ne more delati čudežev. Lahko pa, če ima konsistentno zgodbo in poišče svojo nišo znotraj prostora mednarodnih odnosov. A v Sloveniji po vseh krizah v EU in po Brexitu še vedno ne govorimo o prihodnosti evropskih politikah, zdaj ko bi v politiki, gospodarstvu in akademskih krogih morali o tem največ govoriti.

Katera država pa je vidna? 

V zadnjem času pri aktivnostih denimo izstopa Italija s svojim predlogom evropskega partnerstva z afriškimi državami in nasploh s pobudami v smeri ponovnega zagona evropske ideje. Nizozemska je bila vidna v begunski krizi s predlogom glede Turčije. Sicer pa ni novo, da Nemčija krmari evropsko barko. Žal je Francija ta hip oslabljeni del motorja.

Kaj pa, če je Slovenija zavestno zmedena, kaj če igra most med vzhodom in zahodom, med ZDA in Rusijo? 

Če bi to bilo res, bi bila jaz zelo vesela. Dvomim pa, da je to namen naše politike. Občutek, da igramo vlogo mostu, je po moje žal posledica tega, da Slovenija nima strateške vizije. Že iz svojih novinarskih let se spomnim, da Slovenija ni bila ravno pripravljena zastopati neke jasne interese. V prvih vrstah Evrope, kjer nastaja politika, na mizah ni slovenskih iniciativ. Tudi obisk Putina praktično ni doživel nekega odziva. Obisk je bil kratek, Slovenija pa se je še kar naprej opravičevala, da gre za nekakšen pietetni obisk.

Pa je prav, da je Putin prišel v Slovenijo in da gre Pahor sedaj k Putinu? 

Sama imam svoje zadržke do ravnanja Rusije v Ukrajini. Sprašujem se tudi, ali Rusija je država demokracije, kljub temu pa jasno podpiram, da z Rusijo vodimo dialog in tega Slovenije ne bi smelo biti sram poudariti. Isto velja za naš odnos do ZDA. Amerika ima in bo imela velik vpliv na Evropo. Jezi me, kaj Amerika delana Bližnjem vzhodu ali Afriki, z vsemi vojaškimi posredovanji, nisem pa za politiko zapiranja vrat do ZDA, kar pomeni, da se bomo morda morali čez čas pogovarjati in dogovarjati tudi s Trumpom. Srčno sicer upam, da na volitvah ne bo zmagal. Tako kot se bomo verjetno morali še naprej pogajati o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA, ki sicer zame v najnovejši, javnosti poznani različici ni sprejemljiv.

In ko boste vi predsednica vlade, kako bo Slovenija pozicionirana? 

Ponavljate vprašanje. Sem odgovorila že na začetku.  Bi pa vsakemu premieru svetovala, da Slovenija izdela jasno dolgoročno strateško vizijo. To ni vprašanje levih ali desnih vlad, to je vprašanje, ki bi ga morali definirati že ob samostojnosti naše države.

Prej ste dejali, da živimo v norem svetu. Nedavno ste bili v ZDA, na demokratski konvenciji, kjer so demokrati za predsednico ZDA predlagali Clintonovo. Je politika v ZDA kaj manj nora? 

Manj? Bolj nora. Najbolj fascinantno mi je bilo, kakodrugačne so njihove politične kampanje. Vsak govor, ki so ga imeli, se je začel z monologom o moji družini, o mojih otrocih, o moji hiši. Vse zelo personalizirano in čustveno, vsak politik tam gradi na svoji osebnosti. Na takšno razgrinjanje zasebnosti v Evropi nismo vajeni.

Skoraj eno uro ste govorili tudi z Bernijem Sandersom. Je Sanders takšen socialist, ki bi mu tukaj rekli komunist? 

Tudi v živo me je Sanders navdušil s svojo idejo, da je treba v politiko vključevati mlade, ki se doslej niso angažirali. To je bila tudi srž njegove kampanje. V pogovoru, ki smo ga imeli, je veliko govoril o kampanji, zakaj je on drugačen znotraj demokratov, kaj še želi narediti in podobno. Bil je skupaj z ženo, s katero vodita svoje gibanje znotraj demokratske stranke. Sanders je socialist, ki želi pomagati revnim in izključenim. Ko govori, omenja celo novo politično revolucijo. Kot tak bi verjetno tudi v Evropi požel veliko podpore. Veliko vprašanje zdaj je, koliko bo Clintonova njegovo gibanje znotraj demokratov uspela vključiti v svojo administracijo – v svojem govoru je rekla, da bosta delala skupaj. Nekateri v ZDA so se s Sandersom neverjetno identificirali, na konvenciji sem videla ljudi, ki so jokali, ker je Sanders podprl in se priključil Clintonovi. Zdi se, da Američani tokrat nimajo izbire, kot jo želijo.

Tudi Clintonova ne? 

Ko sem bila v Filadelfiji, sem govorila z mnogimi ljudmi. Od voznikov taksijev naprej, od katerih zveš največ. Problemi, ki so jih omenjali – socialne, zdravstvene težave, brezposelnost, razočaranje nad politiko – so dejansko podobni problemom, ki jih omenjamo v Evropi. Zaradi česar si Američani tudi želijo nekaj povsem novega, pa četudi je to Trump s svojo izredno nestrpno retoriko. Vsi vedo, da Hillary Clinton teh sprememb ne bo prinesla, ker je etablirana članica elite. Nobena izbira na teh volitvah ne bo najboljša. Vseeno si pa močno želim zmago demokratov.

Mnogi sicer izpostavljajo, da po svetu skokovito pada zaupanje v demokracijo, da ljudje ne zaupajo več politiki, zaradi česar ali ne volijo ali pa volijo skrajne stranke, ki jim podpora niha. Avstrijski politolog Filzmaier zato poudarja, da lahko to situacijo razrešijo tradicionalne stranke. In smo spet pri vas. 

A veste, kaj je bilo najtežje v moji dosedanji karieri?

Kaj? 

Sprejeti dejstvo, da sem postala političarka. Ko sem bila novinarka, me ni bilo sram poklica. Lahko sem ga s ponosom izpostavila. Danes pa v določenih situacijah težko s ponosom rečem, da sem evropska poslanka. Raje sem tiho. In to je tisto, kar me boli na čisto osebnem nivoju. Vem, da me nekateri ljudje zaradi tega poklica ne spoštujejo, čeprav se mi zdi, da nisem naredila nič kaj tako narobe. Tako čutim, čeprav glede na rezultate anket sodim v skupino tistih politikov, ki uživajo nadpovprečno zaupanje ljudi. Tudi to, da me je raziskavarevije Politico v bruseljskih krogih uvrstila med 40 najbolj vplivnih evropskih poslancev, mi je bilo posebno priznanje. Sicer pa je danes tako, da že ko stopiš v politiko, pade nate etiketa, da si šel na temno stran. Delati v takšnem ozračju ni prijetno. Včasih si rečem – Tanja, sedem let, a mi je treba nenehno se opravičevati za svoj poklic? Kako dolgo je lahko strast, volja močnejša od tega, da si pogosto označen za negativca? Sprašujem se tudi, kaj se dogaja s samimi strankami, ali bodo preživele in kako. Kako jim povrniti ugled. Moja teza je, da najprej znotraj strank narediš čim bolj transparentno delovanje, tudi glede financiranja, porabe denarja, virov.

Teza Gregorja Golobiča je, da je to posledica dejstva, ker ljudje v teh časih od politikov veliko pričakujejo. In ker toliko pričakujejo, vas tudi sovražijo. 

S tem se strinjam. Čeprav v resnici politiki nismo nič drugega kot vsak drug, ki ima poklic. Smo ljudje, ki, tako kot vsi, delamo napake in smo enako ranljivi.

A zakaj ste ena najbolj priljubljenih levičark? 

Ne vem. Morda zato, ker nisem v Sloveniji? Si kar predstavljam, da ko enkrat prideš nazaj, postaneš hitro nepriljubljen.

Zdaj pa ste cinični. 

Morda mi ljudje zaupajo, ker imam veliko stikov z njimi. Večinoma so to majhne, človeške zgodbe. Včasih, ko mi kdo piše pismo, da je na robu obupa, se tudi odpeljem v kakšno vas, kjer mu morda pomagam, kolikor je v moji moči. Mogoče še nisem čisto tipična političarka. Nimam te goreče ambicije, da moram celo življenje opravljati ta poklic. Marsikaj te jezi, ko vidiš, da imaš zvezane roke in ne moreš narediti čudeža. Mi pa je mogoče lažje, ker nisem obremenjena s tem, kaj bodo prinesle naslednje volitve.

Saj veste, kaj pravijo politični analitiki že od Platona naprej: Najboljši politiki so tisti, ki si to ne želijo biti.

Zato pa prijateljem pravim: če boste opazili, da se začenjam spreminjati, odtujevati, me spomnite, da iz tega izstopim. Po srcu sem še vedno idealist. Želim si ustvariti idealni svet, kjer bi bili vsi zadovoljni. Ker je naše življenje tako nepredvidljivo in kratko, je škoda, da si ga omejujemo in delamo težave drug drugemu.

Židan in direktor VinaKras

Minister Židan: Slovenija je blizu končne zmage v borbi za teran

“Slovenija je blizu končne zmage v borbi za vino teran,” je ob robu sejma AGRA v Gornji Radgoni za medije dejal kmetijski minister mag. Dejan Židan. Po ministrovih besedah Slovenijo pri njenih prizadevanjih podpirata tako koalicija držav kot Evropska komisija, zato postopkov, da bi ime teran uporabljali tudi za vino na območju hrvaške Istre, trenutno ni. Kot je pojasnil Židan, se Slovenija ni pripravljena odreči teranu kot imenu sorte refoška samo na Krasu.

Zato ves čas vztrajamo, da se lahko ime teran uporablja samo za vino z omenjenega območja, saj je zaščiteno v skladu z evropskim pravnim redom, in je dobila tudi dodatne študije nekaterih zunanjih inštitutov, pri tem pa jo je po ministrovih besedah podprla koalicija držav, med katerimi so Francija, Španija, Italija, Avstrija in Madžarska. “Omenjene države so nas podprle in tudi Evropska komisija je ugotovila, da to, kar je nameravala Hrvaška, da bi torej nekomu drugemu dovolili nekaj, kar je izvorna pravica slovenskih vinogradnikov na Krasu, enostavno ne gre. V tem trenutku ni več nobenih tovrstnih postopkov,” je povedal Židan. Hrvaško mnenje sicer še vedno ostaja drugačno.

Židan pravi, da želijo njihovi predstavniki ob vsakem srečanju odpreti razpravo o teranu. “Ampak mi vedno znova povemo isto stališče, da je teran zgodba, ki je slovenska, da je definicija tega vina zelo preprosta, rasti mora na Kraški planoti, ki je specifična, in to je pogoj za to vino. Zato je mogoče pridelati teran samo v Sloveniji in na nekaj hektarjih Kraške planote tudi v Italiji, pri čemer bomo in z umnim dogovorom uspeli to območje razširiti tudi na to državo, kjer ga večinoma pridelujejo celo pripadniki slovenske manjšine,” je povedal Židan.

Po njegovem je Slovenija to dosegla samo zaradi izjemnih naporov ne samo ministrstva, pač pa tudi drugih, zlasti slovenskih vinogradnikov s Krasa, ki so dejansko branili svoj teran. Sam pa si želi, da bi tako samozavestno in odločno držo Slovenija kazala tudi pri drugih pomembnih stvareh.

Poklon Dejana Židana z delegacijo SD žrtvam terorističnega napada v Nici

Predsednik SD ob napadu v Nici: “V teh težkih časih smo ob francoskem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”

Slovenski Socialni demokrati ostro obsojamo teroristični napad v francoski Nici. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v petek, 15. julija, predsedniku Francoske Republike Françoisu Hollandu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Nici.

Vpis v žalno knjigo na FRA veleposlaništvu

Židan je v pismu Hollandu poudaril, da šlo je za napad na vrednote evropske demokracije, solidarnosti, enakosti, svobode in miru. “Zdaj je čas, ko se moramo vsi skupaj še močneje postavili za naše evropske vrednote, za Evropo miru, demokracije in človekovih pravic ter se združiti v boju proti terorizmu na naših tleh,” je še zapisal Židan.

Poklon Židana pred FRA veleposlaništvom

Predsednik Židan se je skupaj z delegacijo SD vpisal še v žalno knjigo na Veleposlaništvu Francoske Republike v Sloveniji, nato pa je delegacija, v kateri so bili tudi poslanec in namestnik vodje PS SD Jan Škoberne, podpredsednik Mladega foruma Andrej Omerzel ter podpredsednica Mladih evropskih Socialistvov (YES) Neva Grašič, skupaj položila cvetje in prižgala sveče ter se poklonila žrtvam terorističnega napada.

Hogan in Židan v Sloveniji

Minister Židan in evropski komisar Hogan med obiskom v Sloveniji tudi o sporazumu TTIP

Minister Dejan Židan je na prvem uradnem obisku v Sloveniji gostil evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Phila Hogana, ki je ob tem poudaril, da sporazum TTIP med EU in ZDA ne bo sprejet, če EU z vsebino ne bo zadovoljna. Izpostavil je, da EU ne bo nižala prehranskih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali. “Naše standarde bomo ščitili in varovali,” je poudaril komisar Hogan. Komisar Hogan se je s svetom za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijskega ministra Židana. Ta je po sestanku poudaril, da so se sprva dotaknili tudi izstopa Velike Britanije iz EU in njenih posledic za kmetijstvo. Poudaril je pomen EU za slovensko kmetijstvo in podpore, ki nam jih omogoča EU.

Minister Židan je komisarju Hoganu predstavil stanje v kmetijstvu v Sloveniji in ukrepih, ki jih izvajamo. Izpostavil je predvsem specifične pogoje kmetovanja, ki jih imajo kmetijska gospodarstva v Sloveniji, kjer večina poteka na območjih z omejenimi dejavniki. “Prizadevati pa se moramo, da je čim več ukrepov usklajenih na ravni EU. Če bi pristajali na to, da bi vsaka država izvajala vrsto lastnih specifičnih ukrepov, bi bili kmetje v različnih tržnih pozicijah in bi to pomenilo razpad enotnega kmetijskega trga,” je poudaril Židan.

Komisar je dejal, da skuša Evropska komisija pomagati pri razvoju podeželja, tudi pri posledicah pozebe in snega. “Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bomo zagotovili potrebno prožnost v programu razvoja podeželja in tudi pomagali vašim kmetom, sploh pri pozebi. Nisem se zavedal, da je bila tako močna,” je dejal Hogan. Za komisarja so nasploh pomembni mladi kmeti, katerim bo namenil posebno pozornost, tudi s finančnimi ukrepi. Veliko napredka napoveduje tudi na področju poenostavitev, da bi tako zmanjšali administrativno breme, s katerim se soočajo kmetje.

Priznal je, da mlečni sektor ostaja velik problem, pri prašičereji pa da so se v zadnjih tednih cene močno dvignile, zlasti zaradi izvoza v države Daljnega vzhoda. Prepričan je, da je to posledica pravih ukrepov komisije v letih 2015 in 2016. V ponedeljek bo na zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju predstavil tudi ukrepe za mlečni sektor. Z njimi želijo vzpostaviti ravnovesje med proizvodnjo in povpraševanjem. Ob tem je pohvalil, da je Sloveniji uspelo svoje mlečne izdelke pripeljati tudi na kitajski trg. Glede normalizacije odnosov EU z Rusijo je Hogan poudaril, da je bilo storjenih več korakov v smer pravega dialoga. “A za ples sta potrebna dva. Na ruski stani ne kaže, da bi se pogled na stvari spremenil,” je še dodal evropski komisar.

Židan na posvetu o gozdovih v Bruslju

Minister Židan na konferenci Slovenije in nemške dežele Saške poudaril pomen ekosistemskih storitev gozdov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje in kmetijstvo nemške dežele Saške sta v Bruslju pripravili konferenco na temo »Podnebne spremembe in ekosistemske storitve gozdov – primer Slovenije in dežele Saške«. Dogodka sta se udeležila oba pristojna ministra mag. Dejan Židan in Thomas Schmidt. Na konferenci so izpostavili, da zavedanje o neposrednih in posrednih koristih, ki jih ljudje dobimo iz gozdov narašča, zato se ustrezno razvija tudi način evidentiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev. Po mnenju govornikov ekosistemske koristi iz gozda koristijo ljudje, zato je treba te storitve ustrezno ovrednotiti in tudi zagotoviti plačilo s strani uporabnikov.

Konferenco z mednarodno udeležbo je v svojih prostorih pripravilo predstavništvo dežele Saške pri EU v sodelovanju s Slovenijo, udeležili pa so se je številni strokovnjaki s področja gozdarstva, strokovnih institucij, Evropskega parlamenta, in drugi. Na njej so različni nastopajoči predstavili dobre prakse in značilnosti gozda in sektorja v Sloveniji in na Saškem.

Posvet o gozdovih v Bruslju

Udeležence konference sta nagovorila tudi slovenski in saški minister. Minister Dejan Židan je poudaril, da je gozd v Sloveniji izrednega pomena. “Ne gre samo za lesno bogastvo, za naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati, ampak tudi za izredno bogastvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi,” je povedal Židan, ki je ob tem dodal, da je gozd ekosistem, ki s svojimi dobrinami in storitvami prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, kakovostnih virov pitne vode, zdravja prebivalcev ter kulturne dediščine, hkrati pa omogoča razvoj turizma in rekreacije.

Židan na posvetu o gozdovih

“Pri tem prihaja do soočanja zasebnega interesa lastnikov gozdov in javnega interesa; ravnotežje med njima ureja država tudi s proračunskimi sredstvi za delovanje javne gozdarske službe ter financiranjem in sofinanciranjem različnih ukrepov,” je še dodal Židan. Ob koncu dogodka je minister znova nagovoril zbrane in dejal, da ekosistemske storitve gozdov niso brezplačne in da jih najlažje zagotavljamo skozi državne gozdove.

Schmidt na posvetu o gozdovih v Bruslju

Saški minister Thomas Schmidt je poudaril, da morajo biti cilji v gozdu raznoliki, izpostavil pa je preveč administrativnega dela. “Ko gre za nadziranje in poročanje, je treba omejiti birokracijo; preveč administriranja, namreč lastnikom gozdov otežuje upravljanje,” je zaključil saški minister Schmidt, ki bo prihodnji konec tedna tudi na uradnem obisku v Sloveniji.

Gozd sicer pokriva kar 40% površine EU, opravlja pa pomembne funkcije in vloge. Prav funkcije, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo lesa, ampak z zagotavljanjem čiste pitne vode, rekreacije in oddiha v gozdovih, so vedno bolj pomembne, še zlasti zaradi dejstva, da 75% ljudi v EU živi v urbanem okolju.

Na konferenci so bila predstavljena tudi prizadevanja na ravni EU, da se gozdovom prizna ta najširši pomen, nova strategija EU za gozdove prav temu področju posveča posebno pozornost. Evropska komisija, v sodelovanju z državami članicami, prav sedaj izvaja pomemben projekt v zvezi z določitvijo in vrednotenjem ekosistemskih storitev gozdov na ravni celotne EU. Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da mora koncept, ki bo sprejet v zaključni fazi, omogočiti, da se pri določitvi in vrednotenju ekosistemskih storitev upošteva raznolikost gozdov in gozdarstva posamezne države. V razpravi so se dotaknili tudi drugih aktualnih tem, med drugim tudi vplivu na ta sektor po izstopu Velike Britanije iz EU.

Srečanje voditeljev PES

Predsednik SD Židan na srečanju voditeljev PES o izzivih za EU po britanskem referendumu

Stranka Evropskih Socialistov in Demokratov (PES) je danes v Bruslju pred zasedanjem Evropskega Sveta organizirala redno srečanje predsednikov držav in predsednikov ter podpredsednikov vlad iz svoje politične skupine. Srečanja voditeljev PES se je udeležil tudi predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Dejan Židan. Glavna tema pogovora voditeljev PES je bil izid britanskega referenduma in njegove posledice za prihodnost Evropske unije.

Prisotni so se strinjali, da se morajo pogovori z Veliko Britanijo začeti čimprej, saj je rezultat referenduma jasno pokazal, da si Britanci želijo iz EU. Pogajanja morajo potekati transparentno in hitro, da bi se tako izognili zavlačevanju in odpiranju novih tem. Voditelji PES so se strinjali, da je bil petkov rezultat za veliko ljudi presenečenje, vendar se moramo sprijazniti z dejstvi in se pogovarjati s sedemindvajseterico držav o prihodnjih izzivih EU – spodbujanju trajnostne rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in reševanju izzivov migracij. Evropska politika se mora soočiti s temami, ki so pomembne za dostojno prihodnost mladih Evropejk in Evropejcev.

Kot je poudaril predsednik SD Dejan Židan, glavno sporočilo današnjega sestanka ni več vprašanje več ali manj Evrope, ampak v kakšni Evropi želimo živeti. “Socialni demokrati si želimo takšne Evropske unije, ki brani pravice in blaginjo vseh svojih državljank in državljanov, socialno Evropo, ki skrbi za vse nas in gospodarsko močno Unijo, ki bo zagotovila kvalitetna delovna mesta ter blaginjo za svoje ljudi,” je povedal Židan. Dodal je, da morajo prebivalci združene Evrope dojeti, da članstvo v Uniji ni brez obveznosti, jasno pa je tudi, katere so prednosti držav članic, “saj EU ni trgovina, kjer si vsak izbere stvari po svojih željah, ostalo pa odkloni.”

“Evropska unija nam zagotavlja varnost in mir, možnost za gospodarsko sodelovanje in rast ter skrb za ljudi,” je še poudaril Židan. Stališče voditeljev PES je bilo tudi, da Evropske unije ne more ogroziti rezultat referenduma v Združenem kraljestvu, lahko pa jo na dolgi rok ogrozi napačen odgovor na novo politično stanje.

Kmetijski ministri EU na Nizozemskem

Židan z ministri EU v Amsterdamu o izzivih nove kmetijske politike

“Dosedanja evropska kmetijska politika, ki se je začela pred 50 leti, se je ukvarjala s premalo in predrago hrano, sedaj pa je hrane preveč, je kakovostna in izrazito podcenjena, zato je marsikatero kmetijo to pripeljalo na rob preživetja,” je po koncu neformalnega zasedanja ministrov za kmetijstvo članic EU povedal minister mag. Dejan Židan. Ministri so v Amsterdamu spregovorili na temo Hrana prihodnosti, prihodnost hrane. Kmetijstvo v EU se sooča z velikimi izzivi in spremembami družbeno gospodarskega in socialnega okolja. Pričakovanja družbe, kaj vse mora kmetijstvo zagotoviti, so vse večja in bistveno presegajo zgolj pridelavo zadostnih količin hrane.

Potrošnika vse bolj zanima tudi, na kakšen način je hrana pridelana, ni mu vseeno, kdo jo pridela in kako pri tem dela z živalmi oziroma koliko škoduje okolju. Družba tudi vse bolj pričakuje, da se hrana prideluje v lokalnem okolju ter s tem prispeva h ohranjanju delovnih mest na podeželju in hkrati zmanjšuje transportne poti. Kot je ocenil Židan, je v Amsterdamu v ponedeljek in danes potekala prva resna razprava o novi kmetijski politiki. “Zavedamo se, da se je dosedanja kmetijska politika počasi preživela. Hrane je preveč, je zelo kakovostna in izrazito podcenjena, marsikatero kmetijo je to pripeljalo na rob preživetja, veliko je tudi tragičnih zgodb na tem področju,” je poudaril Židan.

Povečati je treba zaupanje med potrošniki, družbo in kmetijstvom ter prepoznavnost večnamenske vloge kmetijstva. Izpostavil je, da Slovenija pri oblikovanju nove kmetijske politike vztraja pri podpori kmetijam na območjih, kjer je težje kmetovati, podpori okoljskim kmetijskim praksam, zlasti pa da bo treba znotraj prvega stebra (neposredna plačila) več denarja nameniti za zavarovanje tržnih tveganj, saj se cene izrazito spreminjajo, vse več pa je tudi posledic podnebnih sprememb.

“Francija je opozorila, da je treba vzpostaviti obvezno zavarovanje za tržna in klimatska tveganja. Neposredna plačila bi zmanjšali, razlika v sredstvih pa bi se namenila za zavarovanja,” je dejal slovenski minister Židan in dodal, da bomo v Sloveniji naredili posebne analize, kako ohraniti družinski tip kmetovanja. Židan je opozoril, da se Evropa trenutno ne zna odzvati na mlečno krizo in da državne pomoči posameznih držav članic v tej krizi samo poglabljajo razlike med kmeti v posameznih državah. Ministri pa da so si bili enotni, da ukrepanje na tem področju ne more biti na ramenih posameznih držav. Zaključni dokumenti nove kmetijske politike se bodo sprejemali leta 2019, že kakšno leto prej pa morajo imeti posamezne države oblikovana svoja stališča.

Gabriel in Židan

Predsednik SD Židan v Berlinu z liderjem nemških Socialdemokratov Gabrielom

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade Republike Slovenije ter kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v torek, 10. maja v Berlinu sestal s podkanclerjem Vlade Zvezne Republike Nemčije in gospodarskim ministrom ter predsednikom nemških Socialdemokratov (SPD) Sigmarjem Gabrielom. Židan se je skupaj z delegacijo slovenskih Socialnih demokratov, v kateri sta bila tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han in glavni tajnik Dejan Levanič, med delovnim obiskom v Berlinu najprej srečal z vodstvom nemške SPD in nekaterimi poslanci v zveznem parlamentu ter s podpredsednikom nemško-slovenske parlamentarne skupine in poslancem SPD Wolfgangom Hellmichem in vodjo Poslanske skupine SPD Thomasom Oppermannom, s katerim so člani slovenske delegacije SD govorili predvsem o možnostih močnejšega sodelovanja med obema poslanskima skupinama.

Delegacija SD na obisku pri SPD

Srečanje vodstev slovenskih SD in nemških SPD je bilo namenjeno tudi krepitvi sodelovanja med partnerskima strankama v okviru Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) ter izmenjave dobrih praks in pogovorov o izzivih in prihodnosti EU. Predsednik SD Židan je nemške Socialdemokrate povabil v Slovenijo, kjer bomo 28. maja s slavnostno akademijo ob Dnevu stranke SD obeležili 120. obletnico strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem.

Delegacija SD z vodjo poslancev SPD

Kot je po srečanjih za slovenske medije povedal Židan, so bile glavne teme pogovorov z vodstvom nemških socialdemokratov operativno sodelovanje med nemško in slovensko socialdemokracijo z namenom povečanja vpliva obeh strank, ki imata skupne ideje – kako izboljšati življenje državljanov. Židan je dejal, da je povabil Gabriela, ki je tudi gospodarski minister v nemški vladi, na obisk v Slovenijo. “To je pomembno zato, ker je lani blagovna menjava med državama presegla deset milijard evrov in še vedno raste. Nemčija je najpomembnejši gospodarski partner Slovenije, hkrati pa v Sloveniji od leta 2007 ni bilo na obisku nemškega gospodarskega ministra,” je poudaril Židan in dodal, da je Gabriel vabilo sprejel, pričakuje pa, da bo do obiska prišlo še letos ali v začetku prihodnjega leta. Nemčija, ki je najmočnejše gospodarstvo Evrope in tretja največja izvoznica na svetu, je ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije ter prvi trg za slovenske izvoznike. Slovenija z njo ustvari okoli petino svoje zunanje trgovine. Nemčija je tudi ena največjih vlagateljic pri nas.

Delegacija SD in Sigmar Gabriel

Židan je nadalje pojasnil, da sta z Gabrielom izmenjala stališča glede pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA (TTIP). Izrazil je zadovoljstvo, ker imata obe stranki podobna stališča. Kot je dejal, je SPD sprejela 14 t. i. rdečih črt, čez katere ne bodo prestopili, zahtevajo večjo transparentnost in glasovanje o sporazumu v nacionalnih parlamentih. “V nobenem primeru podobno kot slovenska socialdemokracija ne pristajajo na kakršnokoli zniževanje standardov na področju varovanja delavskih pravic, socialnih pravic, okoljskega stanja in varnosti hrane,” je zatrdil predsednik slovenskih Socialnih demokratov. Obe stranki zagovarjata tudi stališče, da je bolj kot hitrost pomembna vsebina sporazuma. “Nič ni narobe, če se poskušata Evropa in Amerika pogajati še kar nekaj časa, če je potrebno tudi dve ali tri leta, da se vidi, ali se lahko sporazum sploh doseže ali ne,” je dejal Židan in dodal, da to, kar je trenutno izpogajano, ni sprejemljivo ne za slovensko ne za nemško socialdemokracijo.

Židan in Gabriel sta govorila tudi o stanju socialdemokracije v Evropi, pri čemer sta se po Židanovih besedah strinjala, da morajo socialdemokratske stranke še bolj sodelovati in ne samo lastnim državljanom, temveč tudi evropskim državljanom pokazati, za kaj se borijo, kaj uspešnega so naredili in kaj bodo naredili, če dobijo zaupanje ljudi. Židan je ob tem pokomentiral tudi nedavni odstop socialdemokratskega avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, ki je po njegovem mnenju povezan s spremembo stališč do begunske krize. “Avstrija je šla iz ene skrajnosti v drugo in politične stranke morajo o svojih stališčih premisliti, ko premislijo, jih morajo zagovarjati in izpeljati,” je še opozoril predsednik SD.

Matjaž Han - Dejan Židan - Dejan Levanič

Židan: “Temeljit razmislek o sporazumu TTIP je pomembnejši od hitrosti njegovega sprejemanja.”

“Včeraj objavljeno gradivo iz prostotrgovinskega sporazuma TTIP med EU in ZDA s strani Greenpeacea kaže na potrebo po dodatni pozornosti pri njegovem sprejemanju,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan in poudaril, da “Socialni demokrati zato zahtevamo javnost in transparentnost pogajanj o sporazumu TTIP, pa tudi večjo pristojnost parlamentov držav članic EU.” Trenutno dogajanje po besedah predsednika SD tudi dokazuje, da so povsem upravičene zahteve po sprejemanju tovrstnega dokumenta v nacionalnih parlamentih in ne le v evropskem parlamentu.

“Temeljit razmislek o vsebini sporazuma TTIP je bistveno pomembnejši kot hitrost njegovega sprejemanja,” je dejal Židan, ki je ocenil, da osnutek sporazuma TTIP dokazuje, da je bila naša izjemna previdnost v zvezi s tem povsem upravičena. “V tem trenutku sporazum nisi slučajno še ni v takšni obliki, da bi bil za nas kot evropske državljane sprejemljiv,” je poudaril Židan in dodal, “da tovrstni sporazum ne more biti sprejemljiv, dokler tveganja niso odpravljena, o čemer se, sodeč po pogovorih predstavnikov SD s kolegi v Evropskem parlamentu, strinjajo tudi evropski socialisti.”

Prav tako v EU in ZDA po besedah Židana drugače razumemo standarde na področju varovanja okolja in hrane ter zaščite delavskih in socialnih pravic. “Očitno naši partnerji na drugi strani oceana te standarde razumejo predvsem kot oviro pri trgovanju,” je opozoril in dodal, da mora EU storiti vse za zaščito svojih standardov. “Evropski sistem je sicer zgrajen na previdnostnem principu, kar pomeni, da se določena hrana ne sme uporabljati, dokler ni dokazano, da je varna,” je še pojasnil minister pristojen tudi za prehrano.

Dodatno Židana skrbijo tudi nekatera druga področja, ki gredo v smeri, da “Evropa v prihodnje ne bi več smela sprejemati svojih standardov, ampak bi morala biti usklajena z ZDA”. Prav tako opozarja, da trenutni zapis kaže na to, da bi bilo nekatere nove regulative praktično nemogoče izvajati. Sporazum Sloveniji po Židanovih besedah prinaša le nekatere potencialne posredne koristi, neposrednih pa sodeč po študiji Ekonomske fakultete ne. “Na drugi strani pa največja tveganja prinaša pri nekaterih osnovnih izdelkih, kot so jajca ter piščančje in goveje meso,” je povedal Židan.

Na novinarski konferenci je vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han danes komentiral tudi sprejeto odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da na pobudo predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije ne bo razpisal roka za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo referenduma o šestih zakonih. Odločitev je predsednik DZ Brglez po besedah vodje poslanske skupine SD Hana sprejel sam, brez usklajevanj s strankami ali koalicijo. “Od Brgleza v SD pričakujemo tako pravna kot politična pojasnila ter ga obenem opozarjamo, da z odločitvijo prevzema tako pravno kot politično odgovornost,” je pojasnil Han, ki je na novinarski konferenci priznal, da ga je Brglezova samovoljna odločitev, brez posvetovanja s strankami, presenetila.

V SD se zavedamo, da gre v primeru vloženih referendumskih pobud sindikata delavcev migrantov na nek način tudi za izsiljevanje. A se tega problema po Hanovih besedah ne rešuje na tak način, kot zdaj, pač pa s pogovori na vladi. Han je spomnil, da smo Socialni demokrati v času vodenja vlade prav za to težavo našli rešitev, ki pa jo je ustavno sodišče naknadno zavrnilo. “A smo se zavedali svoje odgovornosti,” je dodal Han. Po njegovih besedah bo o vsem skupaj, tudi Brglezovi odločitvi, verjetno odgovor dalo ustavno sodišče. Zatem bomo v SD sprejemali nadaljnje odločitve, je napovedal Han, ki verjame, da jih bo znal sprejeti tudi Brglez sam, tako kot je to storil v primeru odločitve, da roka za zbiranje podpisov ne bo določil.

S temi besedami je Han odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali bo Brglez v primeru, da odločitev pade na ustavnem sodišču, še lahko vodil DZ. “Ali to pomeni usodno potezo za njegovo funkcijo, se bomo v SD še pogovarjali,” je povedal vodja poslanske skupine SD Han, a ob tem hkrati opozoril, “da smo v sedanjem mandatu DZ že imeli primer, ko je ustavno sodišče odločilo drugače, kot so nekateri pravniki menili, da je prav.”

Glavni tajnik SD Dejan Levanič pa je novinarjem predstavil ključne projekte SD in predloge zakonov, ki smo jih pripravili in so trenutno v usklajevanju z drugimi partnerji ter jih želimo uveljaviti še letos. Ob tem je medije spomnil na letošnje dogodke, ki jih v maju organizira stranka v luči praznovanja 120. obletnice strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem in vse lepo povabil na otvoritev Festivala Levstikova, ki se prične v petek, 6. maja na vrtu strankine centrale ter na osrednjo prireditev ob Dnevu stranke, ki bo potekala v soboto, 28. maja, v Mestu oblikovanja (bivši tiskarni Mladinske knjige) v Ljubljani.

Tanja Fajon za AA: Nema nagovještaja ukidanja komesara za proširenje EU

Tanja Fajon ob 12. obletnici članstva v EU s pozivom Sloveniji k aktivnejšemu prispevku k oblikovanju prihodnosti Evropske unije

Pred dvanajstimi leti, 1. maja 2004, je Slovenija vstopila v Evropsko unijo (EU) in se skupaj z ostalimi devetimi državami pridružila najbolj razviti integraciji na svetu. 1. maj 2004 se je v zgodovino Unije zapisal kot dan, ko se je zgodila največja širitev EU v njeni tedaj petdesetletni zgodovini. V zgodovino Slovenije se je 1. maj 2004 zapisal kot dan, ko smo Slovenci dosegli strateški cilj in ko smo dokončno utrdili svojo predanost evropskim vrednotam. Šlo je za zgodovinski trenutek, preplavljen z navdušenjem, upanjem in vero v boljši jutri v družbi miru in blaginje.

Po dvanajstih letih polnopravnega članstva, vzponov in padcev EU se zdi, da je navdušenje državljanov upadlo, da vse prevečkrat prevlada malodušje, da smo pozabili na vse pridobljene ugodnosti ali pa so nam le-te postale samoumevne: od odprtih meja in prostega gibanja, do možnosti študentskih izmenjav, zaposlovanja v tujini, prejemanja EU finančnih sredstev. Ali pa zgolj zavedanje, da smo še vedno del najnaprednejšega prostora, zlasti glede varovanja človekove pravice in demokracije.

Trenutno stanje v Evropski uniji ni idealno, a za to nosimo odgovornost prav vsi, tudi Slovenci: državljani, voditelji, državni uradniki, profesorji, dijaki in študentje. V skupini osemindvajseterice imamo svoj glas in naša odgovornost je, kako učinkovito ga bomo uporabili. Soodločamo tudi o prihodnosti Unije, ki se spopada z resnimi izzivi in od nas zahteva premišljenost, odločnost in pogum. Predvsem pa zvestobo vrednotam, na katerih je Evropska unija zrasla.

Ob tej pomembni obletnici državljane pozivam k aktivnejšemu prispevku k oblikovanju našega prostora, naše Unije, naše prihodnosti in prihodnosti naših otrok. Socialisti in Demokrati na dan obeležitve največje širitve v zgodovini EU ponovno izražamo našo zavezanost k naslednjim principom:
▪ le močna in enotna Unija lahko zagotovi mir in varnost;
▪ le Unija, ki temelji na sodelovanju in solidarnosti, lahko zagotovi blaginjo in razvoj;
▪ varovanje ideje Evropske unije je skupna odgovornost starih in novih članic, ter odgovornost, da se z vsemi močmi upremo nevarnim radikalnim idejam in populističnim silam;
▪ migracijska kriza je ogledalo naših vrednot in preizkus spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin, zato moramo ravnati odgovorno in človeško, tako, da se prihodnje generacije EU državljanov ne bodo sramovale potez sedanjih voditeljev

Tanja Fajon
evropska poslanka in podpredsednica S&D