Nagrada Državljan Evrope letos Tomu Križnarju in Dragu Jančarju

Tomo Križnar, mednarodni aktivist in človekoljub, ter Drago Jančar, pisatelj, sta Slovenca, ki bosta na osrednji slovesnosti v oktobru od predsednika Evropskega parlamenta prejela nagrado Državljan Evrope. Evropski parlament je namreč včeraj razglasil letošnje dobitnike nagrade, namenjene posameznikom in organizacijam, ki so posebej zaslužni za razvoj in širitev vrednot, na katerih temelji EU.

Aktivista Toma Križnarja je za nagrado nominirala evropska poslanka S&D Tanja Fajon s podporo kolega, evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa iz skupine Zelenih. “Zelo smo veseli, da je Evropski parlament prepoznal delo, moč in energijo, ki jih Tomo Križnar vlaga v svoja prizadevanja za rešitev staroselcev v Nubskih gorah,” je ob odločitvi glede prejema letošnjih nagrad povedala Tanja Fajon in hkrati čestitala obema nagrajencema iz Slovenije. Pod nominacijo pisatelja Draga Jančarja se je podpisalo ostalih 6 slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Vseh nagrajencev je sicer 47, prihajajo pa iz 25 držav članic. Osrednja tema nagrade za to leto je bila mednarodni razvoj in boj proti revščini.

Socialni demokrati smo odločno za sprejem beguncev v Slovenijo

V petek, 29. maja 2015, je bilo na ustanovni seji novega Sveta SD za zunanje zadeve, ki mu predseduje evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, sprejeto jasno stališče glede predloga Evropske komisije (EK) za reševanje begunske krize: predlog je treba podpreti, Slovenija naj v naslednjih dveh letih sprejme 702 begunca. Stališče Sveta SD za zunanje zadeve je danes podprlo tudi Predsedstvo SD.



“Socialni demokrati smo enotni glede beguncev, ki so zaradi neživljenjskih razmer primorani zapuščati matične države in pomoč poiskati v Evropi. Menimo, da jim moramo v državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, ponuditi roko in omogočiti človeku dostojno življenje. Čas je, da tudi v praksi pokažemo, da nam ni vseeno, če so kršene človekove pravice, zlasti če gre za temeljno človekovo pravico – pravico do življenja.

Ljudi v stiski, katerih življenje je ta hip odvisno od naše solidarnosti, ne moremo pustiti v rokah usode, zato Socialni demokrati pozivamo vlado, naj sprejme predlog EK in ob predvidenem finančnem nadomestilu, ki znaša 6.000 evrov za vsakega pribežnika, zagotovi ustrezne kapacitete za njihovo namestitev. Pri tem poudarjamo, da bo pomoč učinkovita le, če bomo oblikovali učinkovitejšo politiko integracije in če bomo slovensko javnost na čim bolj primeren način seznanili s sprejemom beguncev in njihovim vključevanjem v slovensko družbo.

Zavedati se moramo, da so migracije stalen pojav, ki se ga ne da ustaviti ali nadzorovati; ljudje iz drugih držav in kultur lahko bogatijo slovenski prostor in prispevajo k razvoju Slovenije. Nenazadnje smo Slovenija, Evropa in svet ljudje, pred nami pa je priložnost, da pokažemo, kaj pomeni biti solidaren. Biti človek.”

Fajon: “Skrajni čas je, da Komisija uvede mehanizem za nadzor stanja demokracije in vladavine prava v državah članicah EU.”

“Človeško življenje je nedotakljivo. Je osnovna in temeljna pravica vsakega posameznika. Povsem nedopustno je, da madžarski premer Orban, voditelj države članice Evropske unije, na glas razmišlja o ponovni uvedbi smrtne kazni,” je pred današnjo razpravo v Evropskem parlamentu o razmerah na Madžarskem povedala evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov in demokratov Tanja Fajon.

“Vse prevečkrat imamo na dnevnem redu razprave zaradi dogodkov v isti državi, zaradi izjav istega voditelja, ki pretresajo celotno Evropo. Nedavno zaradi zaskrbljujočih razmer na področju svobode medijev, spornih ustavnih sprememb ter stanja demokracije in vladavine prava, pa položaja manjšin, ranljivih skupin in beguncev. Tokratne izjave madžarskega premierja Orbana v povezavi s smrtno kaznijo so resnično korak predaleč in so nas močno pretresle.

Skrajni čas je, da Komisija kot varuhinja pogodb v skladu s 7. členom pogodbe o Evropski uniji predlaga uvedbo mehanizma za nadzor stanja demokracije in vladavine prava, ki bo ob hudih kršitvah načel in vrednot Unije ter konvencije o temeljnih pravicah nemudoma aktiviran, vključno s predvidenimi sankcijami. Nesprejemljivo je, da so kopenhagenski kriteriji pogoj le za vstop v Unijo; izvajati jih je treba stalno. Visoki standardi in vrednote, ki smo jih uspeli izgraditi v Evropi, so lahko s tovrstnimi potezami hitro ogroženi. Izgovorov za neukrepanje nimata niti Komisija niti voditelji Sveta.

Dejstvo, da na tokratni razpravi v Parlamentu predstavnik Sveta sploh ni bil prisoten, kar se v Evropskem parlamentu še ni zgodilo, je še en dokaz, da si je Orban resnično privoščil preveč. S takšnimi potezami tudi v Evropi izgublja zaveznike,” je povedala Fajonova.

Ministrica Katič na Svetu EU o reševanju problematike beguncev v Sredozemlju

V Bruslju je potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, tokrat tudi v formatu ministrov za obrambo, ki se ga je udeležila ministrica za obrambo Andreja Katič z delegacijo iz Slovenije. Kot je običajno, so se še pred samim zasedanjem posebej sešli ministrici in ministri za obrambo iz sestrskih strank znotraj PES, prav tako pa se je Katičeva srečala z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini. Pred začetkom Sveta EU je potekalo tudi zasedanje Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije v formatu ministrov za obrambo, kjer so se ministri seznanili z delom in napredkom na štirih ključnih programih.

Zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve

Osrednja točka razprave je bila vezana na razvoj obrambnih zmogljivosti in krepitvi obrambnega sodelovanja v luči priprav na junijski Evropski Svet. Agencija je predstavila nove fiskalne in finančne spodbude v okviru obrambnega sodelovanja. Usmerjevalni odbor se je seznanil tudi s prihodnjimi prioritetami agencije na področju razvoja zmogljivosti in obrambnega sodelovanja, stimuliranja raziskav in razvoja na področju obrambe in zagotavljanju vojaških interesov ter posebnosti obrambe v okviru širših politik EU.
 
Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu obrambnih ministrov je predsedujoči Vojaškemu odboru EU obrambne ministre seznanil s stanjem v potekajočih vojaških operacijah in misijah SVOP (EUTM Somalija, EU NAVFOR Atalanta, EUTM Mali, EUMAM RCA in EUFOR Althea). Temu sklopu ministrskega zasedanja je prisostvoval tudi Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim dejala, da operacija Althea ostaja ključen del EU celostnega pristopa do Bosne in Hercegovine. Slovenija bo v omenjeni operaciji sodelovala tudi v prihodnje. Skupno delovno kosilo ministrov za zunanje zadeve in ministrov za obrambo je bilo namenjeno  izmenjavi mnenj o aktualnih varnostnih izzivih v soseščini EU in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko. Na popoldanskem skupnem zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu zunanjih in obrambnih ministrov je bila osrednja tema situacija v Sredozemlju in priprava nove SVOP pomorske operacije za pretrganje omrežij za tihotapljenje ljudi v osrednjem Južnem Sredozemlju.

Ursula Von Der Leyen - Nicolai Wammen - Andreja Katič v Bruslju
 
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v razpravi dejala, da Slovenija  podpira aktivnosti EU za preprečevanje naraščanja števila smrtnih žrtev med ilegalnimi migranti in je prepričana, da je za uspešno reševanje problematike migracij v Sredozemlju potreben širši in celovit pristop, ki bo poleg jasne razmejitve pristojnosti in izvajanja nalog vključeval koordinacijo pri izvedbi aktivnosti, ažurno izmenjavo informacij z vsemi vpletenimi akterji tako v okviru EU (EUPOL, FRONTEX, itd), kot tudi na širši mednarodni ravni (Afriška unija, zveza NATO, Arabska Liga, itd). Pri tem je opozorila, da gre za zelo kompleksno problematiko, pri kateri se ne smemo osredotočiti samo na posledice, ampak je potrebno pozornost nameniti vzrokom pojava migracij. V tem oziru je ključno izboljšati položaj v državah izvora in tranzita, česar pa EU s svojim relativno omejenim naborom orodij, ne more narediti sama.
 
Koncept kriznega upravljanja, ki je bil danes potrjen po besedah ministrice Katič predstavlja dobro podlago za nadaljnje načrtovanje predvidene SVOP operacije za preprečevanje ilegalnih migracij in omrežij za tihotapljenje ljudi, ki delujejo v Severni Afriki/Sahelu in Sredozemskem morju. Ministrica Katič je ponovno potrdila pripravljenost Slovenije za sodelovanje v tej EU operaciji. Omenila je, da se je Slovenija v preteklosti na perečo problematiko migrantov v Sredozemskem morju že odzvala, in sicer s sodelovanjem večnamenske vojaške ladje Triglav 11 v pomorski operaciji Italijanskih obrambnih in varnostnih sil “Naše morje – Lampedusa”.

Jorge Domecq in Andreja Katič v Bruslju
 
V okviru razprave o pripravah na junijski Evropski svet, ki bo med drugim namenjen skupni varnosti in obrambni politiki, so se ministri seznanili z napredkom pri realizaciji zadanih nalog sprejetih na decembrskem Evropskem svetu 2013. Junijski Evropski svet ne sme biti zgolj ocena stanja, temveč mora dati nadaljnje usmeritve glede ključnih varnostno – obrambnih vprašanj. Zadnja seja je bila namenjena pripravi strateškega pregleda in posledično priprave nove zunanjepolitične strategije EU. Glede nove strategije Slovenija pričakuje, da bo vizionarska, operativna in realistična. Nova strategija mora odražati varnostni interes in upoštevati regionalne specifikacije vseh držav članic. Za nas je pomembno, da se vključi tudi Zahodni Balkan. Na koncu so ministri potrdili še sklepe o SVOP.

Fajon: “Glede rešitve krize z begunci v Sredozemlju so na potezi države članice EU”

“Nesprejemljivo je, da so nekatere evropske vlade že vnaprej zavrnile sodelovanje v programih porazdelitve bremen v reševanju krize z begunci,” je ob razgrnitvi predloga Evropske komisije o novi migracijski agendi poudarila evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov in demokratov Tanja Fajon. “Predlog o kvotah je sicer ambiciozen, a je njihova uvedba prav zaradi odzivov v državah članicah še močno negotova in verjamem, da bo predlog o prevzemu več kot tisoč beguncev tudi med Slovenci sprožil polemične razprave, a želim si, da bo prevladal razum, ko bomo odločali o usodi človeških življenj,” je sporočila Fajonova.



Predlog načrta je še pomanjkljiv, saj za zdaj konkretno vsebuje zgolj povečanje sredstev za nekaj sto milijonov evrov ter nekaj pilotnih projektov. Predvideva tudi več pristojnosti in denarja EU agencijam, zlasti za potrebe vračanja nezakonitih migrantov. Komisija se zaradi pritiskov članic očitno še vedno izogiba uveljavitvi skupnih pravil za izdajanje humanitarnih viz, kar bi predstavljalo varno in zakonito pot beguncev do evropskega ozemlja.

Čeprav strategija zajema ukrepe v boju proti nezakonitim priseljencem in tihotapcem ljudi ter za močnejšo skupno azilno in migracijsko politiko, so napovedi o krepitvi poostrenega nadzora na zunanjih mejah EU in na morju nekoliko zaskrbljujoče. Tudi sicer pogrešam celovito strategijo, kako učinkoviteje ustavljati nasilje in vojne in s tem povezane vzroke množičnega izseljevanja ter bolj učinkovito porabo razvojne pomoči, ki jo Unija kot največja donatorica namenja manj razvitemu svetu. Evropska azilna in migracijska politika odloča o usodi človeških življenj.

Prišel je čas, ko bomo spoznali resnično pripravljenost vlad in Evropejcev, da ustavimo sramotno zatiskanje, oči in pomagamo ljudem v stiski,” je še povedala Fajonova.

Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon bo tudi gostja pogovora v oddaji Razprava na 3. programu TV Slovenija o problematiki migrantov v Sredozemlju, ki bo na sporedu v nedeljo, 17. maja, ob 16. uri, s ponovitvijo ob 22. uri zvečer. Vabljeni k ogledu!

Židan: Ministri EU podprli pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na njem so ministri podprli pobudo Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel pri Organizaciji združenih narodov. Ministri držav EU so danes obravnavali tudi predlog uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter sklepe o poenostavitvi Skupne kmetijske politike 2014–2020, seznanili pa so se tudi z zaključki konference na temo izboljšanja dobrobiti prašičev.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je potekalo pod predsedovanjem Latvije, so ministri začeli z obravnavo predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, kjer so poskušali doseči splošni pristop Sveta EU. Glavna odprta vprašanja, ki se nanašajo na predlog uredbe so sistem nadzora, ostanki nedovoljenih snovi v ekoloških proizvodih in pravila za živinorejo. Ministri so nadaljevali z obravnavo sklepov o poenostavitvi Skupne kmetijske politike 2014–2020 in jih soglasno sprejeli kot sklepe Sveta. Sicer pa je Svet danes podprl pobudo Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel pri Organizaciji združenih narodov, ki jo je Slovenija zaključila z besedami: “Združimo moči, pomagajmo ohraniti vitalno kmetijstvo, čebelarstvo in čisto okolje!”

Več o zasedanju Sveta ministrov si lahko preberete na: http://skrci.me/NIp07

Minister Židan na otvoritvi letošnjega Tedna Evrope

“Evropska hrana velja za eno od najboljših v svetu,” je na današnjem uradnem odprtju Tedna Evrope, ki letos poteka pod sloganom Okusi EU, poudaril kmetijski minister Dejan Židan. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan je v nagovoru opozoril, da kmetijska politika EU spoštuje interese posameznih držav članic in omogoča tudi razvoj regionalne kulinarike. Izrazil je pričakovanje, da bo Evropska komisija pri sklepanju trgovinskega sporazuma z ZDA zaščitila žlahtno tradicijo evropskega kmetijstva.

Židan je posebej izpostavil pomen zaščitenih kmetijskih proizvodov. V registru jih je trenutno že več kot 1200, med njimi je tudi 22 slovenskih proizvodov. Po njegovih besedah v primeru zaščitenih proizvodov ne gre zgolj za tradicijo in zgodovino, ampak tudi za pomemben ekonomski interes, saj gre za dovoljeno pozitivno diskriminacijo na trgu. V nagovoru je minister spomnil tudi na akcijo svetovni dan čebel, ki jo Slovenija na pobudo čebelarske zveze vodi od aprila. Pojasnil je, da je v ponedeljek prišla potrditev o uvrstitvi slovenske akcije na dnevni red zasedanja sveta za kmetijstvo, ki bo prihodnji teden v Bruslju. Pobuda je, da bi 20. maj na ravni Združenih narodov priznali kot svetovni dan čebel. Prav tako se je Židan dotaknil poteka subvencijske kampanje, ki jo je vlada podaljšala do 15. maja. Po njegovi oceni kampanja poteka v skladu s pričakovanji, doslej pa je prišlo že nekaj več kot 50.000 vlog. Pri tem okoljski projekti pokrivajo že okoli 122.000 hektarjev. Vsak dan pa se vključi dodatnih 8000 do 10.000 hektarjev, je še dodal Židan.

Letošnji Teden Evrope se je začel že v ponedeljek in se bo končal v soboto. Brezplačne delavnice, predavanja, stojnice z zaščitenimi izdelki, pokušanje hrane, razstave, jezikovne kavarne – vse to bo zagotovo razveselilo lačne znanja in dobrot. Osrednje prizorišče dejavnosti bo v in pred Hišo EU na Bregu v Ljubljani. Pogovori bodo namenjeni samooskrbi, socialnem podjetništvu na podeželju in pravični trgovini. Obiskovalci bodo lahko tudi izvedeli, kako pridobiti prave informacije o živilih. V atriju Hiše EU je na ogled razstava Kmetijstvo je zakon!, ki so jo navdahnili mladi inovativni kmetje.

Tanja Fajon: “Nova varnostna strategija Evropske komisije pomanjkljiva in brez novosti.”

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu so poslanci z velikim zanimanjem spremljali predstavitev težko pričakovane nove evropske varnostne strategije Evropske komisije. Strategija do leta 2020 je usmerjena v boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in spletnemu kriminalu. “Evropska komisija z novo varnostno strategijo ne predstavlja inovativnih in ambicioznih ukrepov v boju proti terorizmu. Nasprotno, zbuja skrb, da varnost in nove varnostne ukrepe postavlja pred zaščito vladavine prava in temeljnih pravic,” je po predstavitvi plenumu povedala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD).

“V boju proti terorizmu so varnostni ukrepi seveda pomembni in strinjam se, da potrebujemo koordinirani in celovit odgovor na evropski ravni. A v osrčju varnostne strategije mora biti zaščita človekovih pravic. Zato vztrajam pri tem, da bolje izkoristimo že obstoječe varnostne politike in ne uvajamo takšnih varnostnih ukrepov, ki bi močno posegli v zasebnost državljanov, kot so denimo PNR, pametne meje.

Prepričana sem, da sta v boju proti terorizmu naši najmočnejši orožji osveščenost in izobraževanje, predvsem mladih. Kajti mladi so dovzetnejši za radikalne ideje, še posebej, ko menijo, da niso del naše družbe, da nimajo nobene odgovornosti in zato ne morejo ničesar izgubiti. V strategiji, ki jo je razgrnila komisija, tako pogrešam socialni vidik, pomen družine, šole, vrstnikov, ti so prvi, ki zaznajo prve simptome radikalizacije, in takrat so možnosti, da se proces ustavi, še dobre. Zato moramo v boju proti radikalizaciji in terorizmu večji poudarek nameniti vprašanjem neenakosti, socialne izključenosti, revščine, brezposelnosti, in to tako v Evropi kot v odnosu s tretjimi državami,” je poudarila poslanka Fajon.

Podpredsednica S&D Tanja Fajon je pozvala Komisijo, naj analizira fenomen evropskih tujih borcev in izdela strategijo za vračanje mladih, ki želijo zapustiti Islamsko državo v Iraku in Siriji, pa tudi, da na agendo uvrsti vprašanje uvedbe dovoljenja staršev za potovanje mladoletnih otrok v tujino.

Evropska poslanka S&D Tanja Fajon predlaga sklad za reševanje beguncev v Sredozemlju

Evropski parlament bo tokratno plenarno zasedanje v Strasbourgu namenil tragediji z begunci. Večina evropskih poslank in poslancev se je kritično odzvala na akcijski načrt Evropske komisije in sklepe evropskih voditeljev minuli teden, med njimi tudi poslanka Tanja Fajon, podpredsednica S&D. Razprava s predsednikom Evropske komisije Jean-Claude Junckerjem bo v sredo dopoldne, poslanci pa bodo sprejeli tudi resolucijo.

Fajonova kot soavtorica resolucije pripravlja tudi posebno pobudo, s katero bi parlament podprl njena prizadevanja o ustanovitvi posebnega reševalnega sklada za pomoč članicam EU, ki bi s svojimi ladjami prostovoljno sodelovale pri reševanju človeških življenj. Sklad bi po predlogu Fajonove sredstva črpal iz spornega zakonodajnega svežnja o uvedbi pametnih meja na zunanjih mejah EU. Poslanka, ki je soporočevalka o omenjeni zakonodaji, vztraja, da ta ni sorazmerna s cilji preprečevanja nezakonitega priseljevanja in predvidenimi stroški.

“Kolegicam in kolegom bom predlagala, da od 800 milijonov evrov, kolikor jih predvideva uvedba pametnih meja, vsaj četrtino namenimo za takojšnjo pomoč državam, ki bi z ladjami pomagale pri reševanju obupanih ljudi, ki skušajo zaradi vojn in revščine prečkati Sredozemsko morje. Natančno smo preučili možnost prenosa sredstev in ta obstaja, če bo za to politična volja. Upam na dober razplet,” je pred glasovanjem o resoluciji dejala Tanja Fajon. O svojem predlogu in pozivu k podpori bo opozorila tudi v torkovi večerni razpravi na plenarnem zasedanju o uvedbi pametnih meja v EU. “Evropska komisija je s tem, ko je napovedala objavo prenovljenega svežnja o uvedbi pametnih meja v začetku prihodnjega leta sama priznala, da je v predlagani zakonodaji veliko pomanjkljivosti. V naslednjih tednih pričakujemo nov val beguncev in ne smemo dopustiti, da Sredozemlje postane množično grobišče. Evropske vlade so prejšnji teden zamudile priložnost. Bojim se, da imamo na mizi spet veliko praznih obljub. Reševanje ljudi je naša skupna odgovornost in mora postati skupna evropska prioriteta,” je še dejala poročevalka o pametnih mejah.

Jutri popoldne bo Evropski parlament razpravljal tudi o varnostni strategiji v boju proti terorizmu. “Socialisti in demokrati smo v posebni delovni skupini, ki sva ji sopredsedovala s kolego Nemcem Knutom Fleckensteinem, pripravili alternativni dokument na 20-ih straneh. V njem Evropski komisiji in evropskim vladam predlagamo vrsto konkretnih ukrepov z obsežnim poudarkom na socialnih vprašanjih, kot so pomoč pri zaposlovanju, integraciji in de-radikalizaciji mladih Evropejcev. Varnosti ni brez zagotavljanja temeljnih pravic,” je še dejala poslanka Fajonova, ki je omenjeni dokument javnosti na novinarski konferenci v Strasbourgu predstavila prejšnji teden, S&D pa ga bo objavila jutri.

Sicer pa bo Evropski parlament na tokratnem zasedanju govoril tudi o pomoči prizadetim na območjih po potresu v Nepalu, na dnevnem redu bodo tudi plastične vrečke oziroma to, kako zmanjšati njihovo porabo, ki močno obremenjuje okolje ter med drugim napredek BiH in Albanije na njuni poti v EU.

Podpredsednica S&D Tanja Fajon: V boj proti terorizmu in sovraštvu z enim glasom

Uspeh nasilnih skrajnežev in teroristov je, ko uspejo med ljudmi iz različnih okolij in verstev zasejati nezaupanje, socialne prepreke in obuditi stereotipe. Odnosi med evropskimi državljani so zato vse bolj napeti, v naš evropski vsakdan sta se naselila strah, negotovost in ustrahovanje. Kako se torej uspešno in učinkovito spopasti proti terorizmu in radikalizaciji v Evropi in soseščini?

O tem smo v Bruslju govorili na konferenci “Program rešitev za boj proti nasilnemu ekstremizmu”, ki smo jo organizirali Socialisti in demokrati v Evropskem parlamentu v okviru delovne skupine za ekstremizem, populizem, nacionalizem in ksenofobijo. Predseduje ji evropska poslanka in podpredsednica S&D Tanja Fajon. Medse smo povabili visokega predstavnika za človekove pravice pri EU Stavrosa Lambrinidisa, akademike, strokovnjake, predstavnike civilne sfere, starše žrtev. Bili smo priča boleči izpovedi Latife Ibn Ziaten, katere sin je bil žrtev terorističnega napada v Tolousu. Opozorila nas je, da ne znamo prisluhniti mladim in da premalo pozornosti posvečamo mladim v težavah.

“Tragedije v Parizu, Kopenhagnu, Tuniziji in Bruslju niso naključne ali slučajne. Vsi omenjeni dogodki so posledica tudi brezbrižnosti nekaterih evropskih politikov, ki širijo nevarno populistično in nacionalistično retoriko in so postali gluhi in slepi za krike pomoči ljudi. Ne moremo in ne smemo ostati tiho. Socialisti in demokrati zato pozivamo vse Evropejce, da se nam pridružijo v boju proti terorizmu in sovraštvu z enim glasom. Moramo se zavzeti za spodbujanje temeljnih evropskih vrednot, enakosti, svobode, demokracije, spoštovanja in strpnosti. Več napora moramo usmeriti v izobraževanje, vključevanje in deradikalizacijo mladih v Evropi ter življenje v sožitju različnosti kultur in ver,” je na konferenci poudarila Tanja Fajon.

Viskoki predstavnik za človekove pravice pri EU Stavros Lambrinidis je poudaril, da moramo univerzalnost človekovih pravic zaščititi enotno in brez razlik: “Teroriste moramo udariti tam, kjer jih najbolj boli, in naše najmočnejše orožje sta osveščenost in izobrazba mladih. Ni vse samo v vojaškem posredovanju. Nasilje ni nikoli upravičeno in proti njemu se moramo boriti vsi! Politiki, novinarji, mnenjski voditelji. Kot družba moramo brez izjem obsoditi napade in nasilje.”

“Mladi v gibanju džihadistov vidijo ideal pustolovščine in bratstva. Dobijo občutek vključenosti, pomembnosti, občutek, da se borijo za pravo stvar,” je opozoril Peter R. Neumann iz King kolidža v Londonu in nadaljeval, da je rešitev, da vsaka država članica pripravi nacionalno strategijo deradikalizacije, zmožnost ločevanja med različnimi terorističnimi skupinami in integracijo vsakega posameznika v družbo. “Konferenca je še enkrat potrdila, da se moramo za mir in življenje brez strahu potruditi vsi, tako doma v Evropi kot v soseščini. Z odprtim dialogom in razumevanjem. Graditi moramo kredibilne in verodostojne politike, brez dvojnih standardov,” je ob koncu konference povzela Tanja Fajon.