Podpredsednica SD Tanja Fajon: Socialni demokrati menimo, da so vrata EU za Grčijo še vedno odprta

Iz Grčije še naprej prihajajo mešana sporočila. Za tem, ko se je ob polnoči iztekel program pomoči državi iz reševalnega mehanizma, je grški premier ponoči zaprosil za novo pomoč ter sporočil posojilodajalcem, da z manjšimi popravki sprejema pogoje upnikov. Vlada pa ob tem ne spreminja poziva državljanom, naj na referendumu v nedeljo glasujejo proti predlogu v zameno za program pomoči, ki ni več veljaven.

Socialni demokrati (SD) menimo, da je potrebno narediti vse, kar je v naši moči za preprečitev poslabšanja razmer ter morebitne grške in evropske tragedije. Grki trpijo že predolgo. Politična preigravanja ter medijska manipulacija grške vlade škodijo predvsem Grkom samim, ki zaradi nujnih ukrepov sedaj le s težavo dostopajo do svojih finančnih virov, bančni sistem pa je močno ogrožen.

V SD smo prepričani, da bodo grški voditelji ravnali pravilno le če ta hip premorejo največjo mero odgovornosti, preudarnosti in premišljenosti. V zadnjih mesecih je bilo preveč nepričakovanih reakcij in nezadovoljstva na obeh straneh pogajalske mize. Časa in potrpljenja za preigravanje ni več in edina pravična poteza bo tista, ki je Grčijo enkrat in za vselej popeljala iz krize, ki sta jo povzročila strogo varčevanje in trojka.

Nedeljski referendum, v kolikor bo do njega res prišlo, bo resen preizkus za evropski projekt in hkrati za trenutek resnice in prihodnost Grčije. Problem ni samo grški, ampak tudi evropski. Zato mora biti tudi rešitev evropska. Socialni demokrati bomo vedno podpirali poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije, okrepitev evroobmočja in nadgraditev evropske ideje.

Židan od EU pričakuje ukrepe za pomoč Grčiji pri gospodarskem zagonu, po mnenju Križaniča slovensko posojilo Grkom ni izgubljeno

Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. “Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi,” je izpostavil Židan v izjavi za medije med obiskom vodstva Socialnih demokratov v Mariboru in dodal, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna.

“Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, “da je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

“V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,” je še dejal predsednik SD ob robu obiska v Mariboru.

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. “To so krediti, ki se jih po mednarodnih pravilih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta morebitni bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,” je povedal Križanič. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar.

“Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,” je pojasnil v izjavi med obiskom SD v Mariboru. “Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru. Vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,” je dodal Križanič.

Po ocenah Križaniča je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. “Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo,” je dejal nekdanji finančni minister. V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po ocenah Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil.

“Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast,” je dejal Križanič. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. “Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,” je ocenil Križanič.

Tanja Fajon ob svetovnem dnevu beguncev za Fokuspokus.si: “Kdo verjame, da so ljudje v čolnih v Sredozemlju teroristi?”

Begunska kriza afriških “ljudi v čolnih” v Sredozemlju nam ob mednarodnem dnevu beguncev nastavlja moralno ogledalo. Če odštejemo človekoljubne organizacije in posameznike, ki se še trudimo, da bi bil naš glas slišan in uslišan, je podoba sodobne Evrope v njem porazna. Nazadnjaška. Kaže podobo voditeljev — tudi slovenskih. Ti se za kratkotrajno všečnost trudijo ugoditi državljanom, ki jih v razpravi o beguncih ženeta čredni nagon in mržnja do vsega, kar je drugačno in tuje, spodbujena s pritlehnimi manipulacijskimi populizmi. /…/

Sram me je te evropske brezbrižnosti. Sram me je razprave med evropskimi vladami. Sram me je, da je med nami toliko ljudi, ki ne zmorejo razpravljati o problemu beguncev mirno in z realnimi argumenti, brez nestrpnih, ksenofobnih in drugih skrajnih stališč. Sram me je, da eden drugega zavajajo z izgubo delovnih mest na račun teh groznih prišlekov, in da nas strašijo s terorizmom. Sram me je take družbe. Sram me je hinavščine in laži, zapisanih v resolucijah, sporazumih, konvencijah. Sram me je besed, ki ob zlaganih nasmehih, prizanesljivem trepljanju po ramenih in protokolarnih stiskih rok prihajajo iz ust voditeljev: da bomo pomagali, ker smo napredni in živimo skladno s temi in temi vrednotami. Seveda samo do takrat, ko je treba obljube uresničiti. /…/

Evropska unija potrebuje celovit pristop. Potrebuje več pravnih in varnih poti za zakonito priseljevanje. Potrebuje konkretne srednjeročne in dolgoročne ukrepe, ki bodo ljudem pomagali, da bodo lahko dostojno živeli doma. Toda begunci, ki so že na kopnem, so tukaj — in to zdaj. Zato ob svetovnem dnevu beguncev pozivam vse razumne ljudi v Sloveniji, naj se zavzamejo za pomoč ljudem v stiski in naj ravnajo solidarno in odgovorno. Slovensko vlado pa pozivam, naj se ne ozira na mnenja drugih voditeljev in naj naredi to, kar je prav: pokaže človeški obraz Slovenije in dokaže, da smo boljši od Orbána in da nočemo pomagati pri gradnji novih zidov. /…/

Celotno besedilo Tanje Fajon za spletno revijo Fokuspokus.si v rubriki ‘Gostujoči Pero’ si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/CK2mf

Fajon: Prenovljena vizumska politika EU mora biti kos aktualnim izzivom

“V Evropi potrebujemo moderno in učinkovito vizumsko politiko, ki bo odgovarjala potrebam svojih uporabnikov ter gospodarstva in ki bo kos aktualnim izzivom, tudi krizi v Sredozemskem morju,” je na zaslišanju odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poudarila evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu Tanja Fajon (S&D/SD), sicer v vlogi poročevalke.

“Zaslišanje o prenovi vizumskega zakonika imamo na dnevnem redu v ključnem času. Pred dnevi smo namreč praznovali 30. obletnico podpisa Schengenskega sporazuma, s katerim smo dobili skupna pravila glede odprave nadzora na notranjih in varovanja zunanjih meja ter tudi o skupni vizumski politiki za kratkoročno bivanje.

Prenovljen predlog Komisije v veliki meri pozdravljam, saj posodablja in skrajšuje postopke za pridobitev vizumov, lajša postopek za bližnje sorodnike državljanov Unije in za pogoste potnike. Razširja tudi kategorije izjem glede plačila takse, uvaja možnost izdaje kratkoročnih vizumov na meji, na primer za pomorščake in turiste, ter odpravlja obvezno potovalno zdravstveno zavarovanje. Po ocenah Komisije naj bi predlog pripomogel k ustvarjanju 1,3 milijona novih delovnih mest in hkrati spodbudil gospodarsko rast z učinkom 130 milijard evrov.

Kljub dobri nameri Komisije pa je predlog v posameznih elementih močno pomanjkljiv. Vprašanja varovanja občutljivih osebnih podatkov ter ustrezne konzularne in diplomatske zaščite države članice vse prevečkrat zaupajo zunanjim ponudnikom storitev, katerih delovanje je v posameznih državah premalo ali celo povsem nepregledno. Poleg tega je Komisija povsem odpovedala pri vprašanju humanitarnih vizumov.

V Parlamentu imamo sedaj edinstveno priložnost, da predlagamo pravno zavezujoče rešitve, ki bi lahko rešile marsikatero življenje na morju. Obstoječi vizumski zakonik v grobem že dopušča možnost izdaje vizumov osebam, ki potrebujejo zaščito ali iz humanitarnih razlogov, vendar so te določbe preblage. Prav te spremembe bodo ključne v pogajanjih najprej znotraj hiše, nato pa še z državami članicami. Upam, da bomo na obeh straneh zbrali pogum in s skupnimi močmi dosegli nekaj zares dobrega,” je v svojem govoru povedala Fajonova.

Židan: Kmetijski ministri EU smo dosegli dogovor o ekološkem kmetovanju

Kmetijski ministri EU so na zasedanju Sveta ministrov EU v Luksemburgu dosegli načelni dogovor o novih pravilih za ekološko kmetovanje, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. “Slovenija bi si sicer želela, da bi bila nova pravila še strožja, vendar je tudi doseženi kompromis velik korak naprej,” je poudaril slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan. Evropska komisija je nova pravila za ekološko kmetovanje predlagala marca lani. Osnovni cilj predloga je zagotoviti stoodstotno ekološko kmetovanje in zaostriti nadzor ter s tem okrepiti zaupanje potrošnika v ekološke proizvode.

Namen novih pravil, uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, je odpraviti pomanjkljivosti v obstoječem sistemu iz leta 2007 in se s posodobitvijo pravil odzvati na vse večjo dinamičnost trga z ekološkimi proizvodi. V EU se je potrošnja med letoma 2000 in 2012 štirikratno povečala, proizvodnja pa se je le podvojila, tako da je pomemben del povpraševanja pokril uvoz. Z naglo širitvijo trga so vse pogostejše tudi zlorabe.

Židan na Svetu ministrov EU v Luksemburgu

“S sedanjim stanjem nismo zadovoljni, glavna zamera je velika neenotnost standardov pri pridelavi in predelavi, pri nadzoru in kaznovanju v primeru napak; takšna ureditev je do potrošnikov blago rečeno nekorektna,” je poudaril Židan. “Zato je daljše obdobje potekalo usklajevanje, namenjeno uskladitvi standardov, ki so vezani na ekološko proizvodnjo v EU, zlasti z namenom zaščite potrošnikov in s tem njihovega zaupanja do ekološke ali biološke hrane, kar je impulz za večanje proizvodnje,” je pojasnil kmetijski minister.

Zdajšnji dogovor je po ministrovih besedah kompromis – nekatere pomembne stvari, ki jih je tudi Slovenija zagovarjala, so upoštevane, kakšna pa tudi ne. “Vsekakor pa je to velik napredek glede na sedanjo pravno ureditev,” je izpostavil Židan. V dogovoru je minister najbolj pozdravil jasno opredeljen enoten nadzor, merila za analizo tveganja in pogostost nadzora. “Ne glede na to, iz katere države v EU prihajajo, bodo imeli ekološki proizvodi enak status in standard,” je poudaril Židan ter izpostavil tudi poenotenje z uvoženimi ekološkimi proizvodi iz tretjih držav. Usklajenost z evropskimi standardi je sedaj približno 90-odstotna, nova uredba pa prinaša zelo visoko usklajenost ob upoštevanju nekaterih regionalnih izjem.

Židan z mediji po Svetu EU

Židan je izpostavil tudi možnost skupinskega certificiranja, ki je bilo eno ključnih pogajalskih izhodišč Slovenije, saj potencialno pomeni možnost, da gredo manjše kmetije v skupen projekt, kar zmanjša stroške oziroma poceni certificiranje. Slovenija bi si po Židanovih besedah želela še nekatere bolj čvrste zaveze pri strogosti nadzora in pri standardih. “Do konca leta 2020 bodo lahko članice vztrajale pri svojih standardih, s 1. 1. 2021 pa morajo biti vsi standardi na ravni EU enotni,” je še pojasnil minister. Po podatkih s konca leta 2014 je v Sloveniji 3298 ekoloških kmetij, kar je 4,6 odstotka vseh kmetij. Kmetij s certifikatom je 2537, razlika so kmetije, ki so v fazi prilagajanja. 41.237 hektarjev ali 8,7 odstotka kmetijskih površin je pod ekološko proizvodnjo.

Kongres PES v Budimpešti Sergeju Staniševu dal nov mandat za vodenje evropskih socialnih demokratov

V madžarski prestolnici Budimpešta se je danes začel dvodnevni kongres Stranke evropskih socialistov in demokratov (PES), na katerem delegacijo slovenskih Socialnih demokratov vodi podpredsednica in evropska poslanka Tanja Fajon. Že takoj na začetku kongresa so delegati vodenje PES znova zaupali dosedanjemu predsedniku, nekdanjemu bolgarskemu premierju Sergeju Staniševu, ki je bil eden od dveh kandidatov za mesto predsednika PES, drugi je bil evropski poslanec iz Španije in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Enrique Baron Crespo, ki pa je še pred glasovanjem odstopil. “Naš cilj je postati najmočnejša in najnaprednejša politična sila v Evropi ter zmagati na evropskih volitvah leta 2019,” je ob izvolitvi dejal Stanišev, ki je sicer trenutno tudi evropski poslanec.

Sergej Stanišev in Zita Gurmai

Vodja poslanske skupine naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Gianni Pittella je ponovno izvolitev Sergeja Staniševa pospremil z besedami, da Evropa potrebuje “močno social-demokratsko silo”, močno PES, ki bo vodila “naše skupne bitke proti varčevanju, brezposelnosti ter socialnim in gospodarskim krizam”.

Mija Javornik Tanja Fajon in Sonja Lokar

Evropska poslanka Tanja Fajon, podpredsednica skupine S&D in slovenskih Socialnih demokratov, je ob tem povedala, da Staniševa podpira kot kolego in politika, “ki ima vizijo glede zagona gospodarstva, delovnih mest in preseganja socialne krize, kot tudi glede perspektive naše soseščine, posebej Zahodnega Balkana”. Slovenski Socialni demokrati novo izvoljenemu predsedniku PES čestitamo in mu želimo uspešno krmarjenje te druge najmočnejše politične skupine v Evropi, ki vodi boj za napredno in socialno pravično Evropo, takšno Evropo, ki bo skrbela za ljudi in njihovo dostojanstvo in v kateri ne bo mesta za ekstremistična gibanja.

Sergej Stanišev predsednik PES

Osrednje tema kongresa v Budimpešti, ki poteka pod geslom “Združeni za delovna mesta”, so sicer, kot so napovedali v PES, delovna mesta, demokracija in mir, saj so to njihove prioritete za Evropo. Izbira Budimpešte za prizorišče kongresa ni naključje, so še izpostavili na svoji spletni strani. S tem želijo namreč podpreti madžarsko stranko MSZP, ki je članica PES. Vladajoči stranki Fidesz, ki je del Evropske ljudske stranke (EPP), so obenem očitali, da odpravlja pravice, govori o obnovi smrtne kazni ter izvaja kampanjo sovraštva proti migrantom in beguncem. Stanišev je madžarskemu premierju Viktorju Orbanu sporočil, da njegov “režim sovraštva ne bo trajal”, saj da bo madžarski narod sprevidel njegove laži in iskanje grešnega kozla.

Tanja Fajon med debato na Kongresu PES

“Zavezali smo se proevropski agendi, z jasnimi socialdemokratskimi in naprednimi idejami, pri čemer izpostavljamo boj proti populizmu, razgradnji pravne države in volilni abstinenci. Vrniti se moramo k svojim koreninam in ljudem, kar smo jasno zapisali v štirih sprejetih resolucijah, ki bodo vodilo za naslednji mandat. Naš cilj je postati največja politična skupina v Evropskem parlamentu na evropskih volitvah 2019,” je še povzela dogajanje v Budimpešti podpredsednica SD Tanja Fajon. Kongres se bo z izvolitvijo članov predsedstva zaključil v soboto popoldan.

Galerija fotografij SD: http://skrci.me/bmMbV

Galerija fotografij PES: https://www.flickr.com/photos/partyofeuropeansocialists/

Nagrada Državljan Evrope letos Tomu Križnarju in Dragu Jančarju

Tomo Križnar, mednarodni aktivist in človekoljub, ter Drago Jančar, pisatelj, sta Slovenca, ki bosta na osrednji slovesnosti v oktobru od predsednika Evropskega parlamenta prejela nagrado Državljan Evrope. Evropski parlament je namreč včeraj razglasil letošnje dobitnike nagrade, namenjene posameznikom in organizacijam, ki so posebej zaslužni za razvoj in širitev vrednot, na katerih temelji EU.

Aktivista Toma Križnarja je za nagrado nominirala evropska poslanka S&D Tanja Fajon s podporo kolega, evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa iz skupine Zelenih. “Zelo smo veseli, da je Evropski parlament prepoznal delo, moč in energijo, ki jih Tomo Križnar vlaga v svoja prizadevanja za rešitev staroselcev v Nubskih gorah,” je ob odločitvi glede prejema letošnjih nagrad povedala Tanja Fajon in hkrati čestitala obema nagrajencema iz Slovenije. Pod nominacijo pisatelja Draga Jančarja se je podpisalo ostalih 6 slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Vseh nagrajencev je sicer 47, prihajajo pa iz 25 držav članic. Osrednja tema nagrade za to leto je bila mednarodni razvoj in boj proti revščini.

Socialni demokrati smo odločno za sprejem beguncev v Slovenijo

V petek, 29. maja 2015, je bilo na ustanovni seji novega Sveta SD za zunanje zadeve, ki mu predseduje evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, sprejeto jasno stališče glede predloga Evropske komisije (EK) za reševanje begunske krize: predlog je treba podpreti, Slovenija naj v naslednjih dveh letih sprejme 702 begunca. Stališče Sveta SD za zunanje zadeve je danes podprlo tudi Predsedstvo SD.



“Socialni demokrati smo enotni glede beguncev, ki so zaradi neživljenjskih razmer primorani zapuščati matične države in pomoč poiskati v Evropi. Menimo, da jim moramo v državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, ponuditi roko in omogočiti človeku dostojno življenje. Čas je, da tudi v praksi pokažemo, da nam ni vseeno, če so kršene človekove pravice, zlasti če gre za temeljno človekovo pravico – pravico do življenja.

Ljudi v stiski, katerih življenje je ta hip odvisno od naše solidarnosti, ne moremo pustiti v rokah usode, zato Socialni demokrati pozivamo vlado, naj sprejme predlog EK in ob predvidenem finančnem nadomestilu, ki znaša 6.000 evrov za vsakega pribežnika, zagotovi ustrezne kapacitete za njihovo namestitev. Pri tem poudarjamo, da bo pomoč učinkovita le, če bomo oblikovali učinkovitejšo politiko integracije in če bomo slovensko javnost na čim bolj primeren način seznanili s sprejemom beguncev in njihovim vključevanjem v slovensko družbo.

Zavedati se moramo, da so migracije stalen pojav, ki se ga ne da ustaviti ali nadzorovati; ljudje iz drugih držav in kultur lahko bogatijo slovenski prostor in prispevajo k razvoju Slovenije. Nenazadnje smo Slovenija, Evropa in svet ljudje, pred nami pa je priložnost, da pokažemo, kaj pomeni biti solidaren. Biti človek.”

Fajon: “Skrajni čas je, da Komisija uvede mehanizem za nadzor stanja demokracije in vladavine prava v državah članicah EU.”

“Človeško življenje je nedotakljivo. Je osnovna in temeljna pravica vsakega posameznika. Povsem nedopustno je, da madžarski premer Orban, voditelj države članice Evropske unije, na glas razmišlja o ponovni uvedbi smrtne kazni,” je pred današnjo razpravo v Evropskem parlamentu o razmerah na Madžarskem povedala evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov in demokratov Tanja Fajon.

“Vse prevečkrat imamo na dnevnem redu razprave zaradi dogodkov v isti državi, zaradi izjav istega voditelja, ki pretresajo celotno Evropo. Nedavno zaradi zaskrbljujočih razmer na področju svobode medijev, spornih ustavnih sprememb ter stanja demokracije in vladavine prava, pa položaja manjšin, ranljivih skupin in beguncev. Tokratne izjave madžarskega premierja Orbana v povezavi s smrtno kaznijo so resnično korak predaleč in so nas močno pretresle.

Skrajni čas je, da Komisija kot varuhinja pogodb v skladu s 7. členom pogodbe o Evropski uniji predlaga uvedbo mehanizma za nadzor stanja demokracije in vladavine prava, ki bo ob hudih kršitvah načel in vrednot Unije ter konvencije o temeljnih pravicah nemudoma aktiviran, vključno s predvidenimi sankcijami. Nesprejemljivo je, da so kopenhagenski kriteriji pogoj le za vstop v Unijo; izvajati jih je treba stalno. Visoki standardi in vrednote, ki smo jih uspeli izgraditi v Evropi, so lahko s tovrstnimi potezami hitro ogroženi. Izgovorov za neukrepanje nimata niti Komisija niti voditelji Sveta.

Dejstvo, da na tokratni razpravi v Parlamentu predstavnik Sveta sploh ni bil prisoten, kar se v Evropskem parlamentu še ni zgodilo, je še en dokaz, da si je Orban resnično privoščil preveč. S takšnimi potezami tudi v Evropi izgublja zaveznike,” je povedala Fajonova.

Ministrica Katič na Svetu EU o reševanju problematike beguncev v Sredozemlju

V Bruslju je potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, tokrat tudi v formatu ministrov za obrambo, ki se ga je udeležila ministrica za obrambo Andreja Katič z delegacijo iz Slovenije. Kot je običajno, so se še pred samim zasedanjem posebej sešli ministrici in ministri za obrambo iz sestrskih strank znotraj PES, prav tako pa se je Katičeva srečala z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini. Pred začetkom Sveta EU je potekalo tudi zasedanje Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije v formatu ministrov za obrambo, kjer so se ministri seznanili z delom in napredkom na štirih ključnih programih.

Zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve

Osrednja točka razprave je bila vezana na razvoj obrambnih zmogljivosti in krepitvi obrambnega sodelovanja v luči priprav na junijski Evropski Svet. Agencija je predstavila nove fiskalne in finančne spodbude v okviru obrambnega sodelovanja. Usmerjevalni odbor se je seznanil tudi s prihodnjimi prioritetami agencije na področju razvoja zmogljivosti in obrambnega sodelovanja, stimuliranja raziskav in razvoja na področju obrambe in zagotavljanju vojaških interesov ter posebnosti obrambe v okviru širših politik EU.
 
Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu obrambnih ministrov je predsedujoči Vojaškemu odboru EU obrambne ministre seznanil s stanjem v potekajočih vojaških operacijah in misijah SVOP (EUTM Somalija, EU NAVFOR Atalanta, EUTM Mali, EUMAM RCA in EUFOR Althea). Temu sklopu ministrskega zasedanja je prisostvoval tudi Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim dejala, da operacija Althea ostaja ključen del EU celostnega pristopa do Bosne in Hercegovine. Slovenija bo v omenjeni operaciji sodelovala tudi v prihodnje. Skupno delovno kosilo ministrov za zunanje zadeve in ministrov za obrambo je bilo namenjeno  izmenjavi mnenj o aktualnih varnostnih izzivih v soseščini EU in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko. Na popoldanskem skupnem zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu zunanjih in obrambnih ministrov je bila osrednja tema situacija v Sredozemlju in priprava nove SVOP pomorske operacije za pretrganje omrežij za tihotapljenje ljudi v osrednjem Južnem Sredozemlju.

Ursula Von Der Leyen - Nicolai Wammen - Andreja Katič v Bruslju
 
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v razpravi dejala, da Slovenija  podpira aktivnosti EU za preprečevanje naraščanja števila smrtnih žrtev med ilegalnimi migranti in je prepričana, da je za uspešno reševanje problematike migracij v Sredozemlju potreben širši in celovit pristop, ki bo poleg jasne razmejitve pristojnosti in izvajanja nalog vključeval koordinacijo pri izvedbi aktivnosti, ažurno izmenjavo informacij z vsemi vpletenimi akterji tako v okviru EU (EUPOL, FRONTEX, itd), kot tudi na širši mednarodni ravni (Afriška unija, zveza NATO, Arabska Liga, itd). Pri tem je opozorila, da gre za zelo kompleksno problematiko, pri kateri se ne smemo osredotočiti samo na posledice, ampak je potrebno pozornost nameniti vzrokom pojava migracij. V tem oziru je ključno izboljšati položaj v državah izvora in tranzita, česar pa EU s svojim relativno omejenim naborom orodij, ne more narediti sama.
 
Koncept kriznega upravljanja, ki je bil danes potrjen po besedah ministrice Katič predstavlja dobro podlago za nadaljnje načrtovanje predvidene SVOP operacije za preprečevanje ilegalnih migracij in omrežij za tihotapljenje ljudi, ki delujejo v Severni Afriki/Sahelu in Sredozemskem morju. Ministrica Katič je ponovno potrdila pripravljenost Slovenije za sodelovanje v tej EU operaciji. Omenila je, da se je Slovenija v preteklosti na perečo problematiko migrantov v Sredozemskem morju že odzvala, in sicer s sodelovanjem večnamenske vojaške ladje Triglav 11 v pomorski operaciji Italijanskih obrambnih in varnostnih sil “Naše morje – Lampedusa”.

Jorge Domecq in Andreja Katič v Bruslju
 
V okviru razprave o pripravah na junijski Evropski svet, ki bo med drugim namenjen skupni varnosti in obrambni politiki, so se ministri seznanili z napredkom pri realizaciji zadanih nalog sprejetih na decembrskem Evropskem svetu 2013. Junijski Evropski svet ne sme biti zgolj ocena stanja, temveč mora dati nadaljnje usmeritve glede ključnih varnostno – obrambnih vprašanj. Zadnja seja je bila namenjena pripravi strateškega pregleda in posledično priprave nove zunanjepolitične strategije EU. Glede nove strategije Slovenija pričakuje, da bo vizionarska, operativna in realistična. Nova strategija mora odražati varnostni interes in upoštevati regionalne specifikacije vseh držav članic. Za nas je pomembno, da se vključi tudi Zahodni Balkan. Na koncu so ministri potrdili še sklepe o SVOP.