Obisk SD v podjetju Termit

Vodstvo SD s poslanci in župani na delovnem obisku v Občini Moravče

Vodstvo Socialnih demokratov, poslanci in njeni ministri smo se v ponedeljek, 11. septembra, na delovnem obisku v Občini Moravče srečali z župani iz vrst SD, gostil pa nas je moravški župan Martin Rebolj. V občini, ki sodi v osrednjeslovensko regijo in je zelo vezana na Ljubljano, sicer med drugim opozarjajo na težave pri pridobivanju evropskih sredstev.

Vodstvo in župani v Moravčah

“Občina Moravče ni tako industrijska in so prebivalci s službami vezani zlasti na Ljubljano, je pa zato v moravški občini življenje prijetno za bivanje. Beležijo porast rojstev, čemur morajo prilagoditi tudi lokalno oz. javno infrastrukturo, zlasti varstveno-izobraževalno,” je delovni obisk povzel predsednik SD mag. Dejan Židan.

Sestanek z županom Reboljem

Kot je v izjavi novinarjem povedal Židan, mora stranka poznati delovanje lokalnih skupnosti, da lažje pomaga tam, kjer je potrebno. V SD si po njegovih besedah preko županskega foruma prizadevamo, da pride v lokalno skupnost dovolj denarja, saj da lokalna skupnost investicije najbolje usmerja.

Ogled kurilnice na biomaso

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da brez županov in svetnikov ni prave lokalne samouprave, zato jih morajo znati poslanci slišati. “V SD menimo, da si lokalna samouprava oz. župani zaslužijo svoj resor in ministra,” je povedal Han.

Obisk podjetja Termit

Sicer pa sta Han in tudi evropska poslanka SD Tanja Fajon izpostavila težave Občine Moravče pri pridobivanju sredstev iz evropske blagajne, saj jih, zaradi tega, ker spada v razvitejšo osrednjeslovensko regijo, skoraj ne prejema. “Tudi to je izziv za državo, ki mora premisliti, kako lahko investira v takšne občine,” je dodala Fajonova.

Srečanje s članstvom SD v Moravčah

V občini smo si ogledali projekt kurilnice na biomaso s katero ogrevajo večino javne infrastrukture v Moravčah, tudi vrtec in osnovno šolo. Nato je potekal še obisk v podjetju za proizvodnjo in predelavo kremenovih peskov Termit d.d., ki nudi rešitve in inovavacije za livarstvo in gradbeništvo. Delovni obisk pa smo sklenili na srečanju s članstvom območne organizacije, kjer je predsednik stranke Židan predstavil prioritete socialnedemokracije za prihodnje obdobje.

Tanja Strniša in Peter Bossman

Strniša in Bossman predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf v občini Piran

Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in župan Občine Piran dr. Peter Bossman iz vrst SD sta skupaj z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Šinko predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf. Rešitev naj bi prinesla primerno ravnotežje med posegom v kmetijska zemljišča in koristmi za turizem piranske občine in razvoj celotne slovenske obale.

Občina Piran je kot kompromisno rešitev predlagala različico, po kateri bi na območju Kroga umestili vadbišče za golf in del igrišča z desetimi luknjami, na ravninskem delu v Sečoveljski dolini pa preostali del golf igrišča z osmimi luknjami. Območji bosta povezani s povezovalnimi potmi, v idejnem načrtu pa je območje vadbenih polj kombinirano z nasadi oljk in vinogradov.

»Obeta se nam eno najatraktivnejših golf igrišč širše v regiji, ki bo s sonaravno-eko zgodbo med oljkami in vinogradi ter krasnim razgledom na slovensko morje navdušil igralce iz vsega sveta in hkrati ohranil najboljša kmetijska zemljišča,« je na predstavitvi poudarila Tanja Strniša.

Načelno stališče ministrstva je, da gre za kompromisno rešitev, ki v največji možni meri izkoristi manj kakovostna kmetijska zemljišča na Krogu in ki v bistveno zmanjšanem obsegu kot prvotno načrtovano posega na kmetijska zemljišča v Sečoveljski dolini, zato bi bila sprejemljiva ob primernih omilitvenih ukrepih.

Strniša

Med njimi so našteli zagotovitev ustreznega vodnega vira za namakanje zemljišč v Sečoveljski dolini, izgradnjo namakalnega sistema na delu kmetijskih zemljišč zahodno od umestitve golf igrišča, načrtovanje golf igrišča na način integracije v kmetijski prostor, vzpostavitev t.i. eko golfa in vrnitev zemljišč v kmetijsko namensko rabo, če gradbeno dovoljenje za investicijo ne bi bilo izdano v določenem obdobju ali bi se ta dejavnost opustila.

Direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko je povedala, da je golf igrišče v pretežnem delu predvideno na zemljiščih, ki so v upravljanju sklada. Za območje Ribile je bila v prvi polovici letošnjega leta objavljena ponudba za zakup. Postopek je v sklepni fazi izbiranja zakupnikov, do dokončne odločitve predvidene lokacije golf igrišča pa bo sklad poskrbel za obdelavo zemljišč z oddajo zemljišč v zakup.

Bossman

Po skoraj dveh desetletjih sporov glede lastništva, upravljanja in namenske rabe kompleksa kmetijskih zemljišč v Sečoveljski dolini, zaradi česar so bila ta zemljišča neobdelana, bodo tako lokalni kmetje, poleg zemljišč, ki jim bodo na voljo za zakup do vzpostavitve golf igrišča, pridobili v dolgoročni zakup še najmanj 40 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč. Ta se bodo lahko uporabila tudi za pridelavo vrtnin ali trajne nasade, saj se bo poskrbelo za njihovo namakanje.

»Lokacija za postavitev igrišča za golf je zelo dobra kompromisna rešitev. Po mojem mnenju bo to najlepše golf igrišče na svetu, zato si bomo iskreno prizadevali, da bi prvi udarec na piranskem golf igrišču izvedel svetovno znani golfist Tiger Woods, saj bi s tem Slovenija postala še bolj prepoznavna turistična destinacija,« je povedal piranski župan Bossman.

Občina Piran si vrsto let prizadeva za umestitev lokacije za golf igrišče v občinski prostorski akt. Igrišče je sprva načrtovala v Sečoveljski dolini, s čimer ministrstvo ni soglašalo, saj da gre za zelo kakovostna kmetijska zemljišča. Ministrstvo je nato izvedlo informativno vrednotenje alternativnih lokacij v Slovenski Istri in pridobilo predhodno mnenje o primernosti s strani zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave in agencije za okolje. Na podlagi teh mnenj se je kot ena najbolj primernih lokacij izkazala lokacija Krog nad Sečovljami.

Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina

Vodstvo SD na obisku obmejne občine Hrpelje-Kozina o lokalnih projektih in tudi o arbitraži

V Občini Hrpelje – Kozina je v ponedeljek, 26. junija, potekal delovni obisk vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom stranke in podpredsednikom Vlade RS mag. Dejanom Židanom, Poslanske skupine SD in ministric iz vrst SD ter evropske poslanke S&D, ki se je pričel ob z obiskom pri županji Saši Likavec Svetelšek. Na srečanju z županjo Občine Hrpelje – Kozina in sodelavci so ti vodstvu SD predstavili večje razvojno-investicijske pobude v občini ter delegacijo ob sprehodu po Mestnem trgu seznanili tudi z idejno zasnovo načrtovane vpadnice v OIC Hrpelje.

Predsednik SD Dejan Židan je v izjavi za medije ob robu obiska povedal, da občina, ki meji na Italijo in Hrvaško, lahko brez strahu pričakuje arbitražno odločitev, saj bo Slovenija vztrajala pri tem, da bo odločba dokončna. Židan je povedal, da pri podpori odločitve arbitražnega sodišča računa na mednarodno skupnost. “Prav je, da sosednja država, kakor tudi Zahodni Balkan spoznajo, da je to edini pravilni način reševanja spora, kadar se dve državi medsebojno ne moreta dogovoriti,” je dodal Židan.

V izjavi za medije po srečanju z gospodarstveniki je Židan povedal, da so ti izpostavili predvsem, da je treba razbremeniti stroške plač, česar pa se v stranki zavedajo. Nekaj davkov se je že prestrukturiralo, prihaja pa čas, ko bo treba razbremeniti tudi srednji razred, najlažje preko dohodnine, je opozoril Židan.

Skozi občino Hrpelje-Kozina naj bi potekala tudi gradnja drugega tira. Židan je ob tem povedal, da se v stranki zavzemajo, da se projekt, ki je nastal pod vodenjem ministra Patricka Vlačiča, realizira. Drugi tir bo občini namreč omogočil lažje in na nek način tudi bolj varno življenje, hkrati pa bo pomenil dodaten zagon za Luko Koper.

Županja občine Saša Likavec Svetelšek je ob obisku delegacije SD izpostavila predvsem pritiske občine s strani italijanskih in koprskih gospodarstvenikov za gradnjo parkirnih mest za avtoprevoznike in postavitev vetrne elektrarne. Občina stoji na stičišču cest Reka-Trst in Ljubljana-Koper in zaradi velikega prometa nujno potrebuje obvoznico. “Zaradi staranja prebivalstva se pojavlja tudi velika potreba po enoti doma starejših,” je v izjavi za medije še povedala županja iz vrst SD.

Delegacija SD je obiskala še podjetji Kern d.o.o. in ATech d.o.o. ter se srečala z gospodarstveniki iz Občine Hrpelje – Kozina, ministrica za obrambo pa se je sestala še s predstavniki Zavoda za gasilsko reševalno službo Sežana, PGD Materija ter Civilne zaščite in gorsko-reševalne službe. Delovni obisk so sklenili na srečanju in pogovoru s članstvom lokalnih organizacij SD.

Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 01 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 02 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 03 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 04 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 05 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 06 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 07 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 08 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 09 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 10 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 11 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 12 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 13 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 14 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 15

Delovni obisk SD v Izoli

Vodstvo Socialnih demokratov z ministri in poslanci obiskalo občino Izola

V Izoli je v ponedeljek, 5. junija, potekal delovni obisk vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom stranke in podpredsednikom Vlade RS mag. Dejanom Židanom, Poslanske skupine SD in ministrov iz vrst SD ter evropske poslanke S&D mag. Tanjo Fajon. Obisk se je začel s srečanjem z županom Občine Izola mag. Igorjem Kolencem in sodelavci, ki so predstavili večje razvojno-investicijske pobude v obalni občini. Predsednik SD in minister Židan je nadaljeval obisk z ogledom območja Argo, kjer želi občina urediti projekt Ribiškega muzeja.

Delovni obisk SD v Izoli 01

Predsednik Dejan Židan je nato skupaj s poslanko mag. Bojano Muršič in delegacijo SD obiskal še hitrorastoče podjetje Sanofarm v Izoli, ki ponuja varne naravne fitoterapevtske izdelke in spada med tri največje fitoterapevte v Sloveniji, ter v nadaljevanju še predstavitev delovanja podjetja Dinit, specializiranega za bančno kartično poslovanje in IT rešitve, sicer tudi enega največjih zaposlovalcev v Izoli.

Delovni obisk SD v Izoli 02

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je po srečanju z županom in vodstvom občine skupaj s poslanko Marijo Bačič obiskala Center za socialno delo Izola in si ogledala gradnjo novih oskrbovanih stanovanj, ki jih gradi Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katera se bodo prvi stanovalci vselili septembra letos ter si ogledala novi center dnevnih aktivnosti za starejše.

Delovni obisk SD v Izoli 03

Državni sekretar Ministrstva za obrambo mag. Miloš Bizjak se je med delovnim obiskom udeležil srečanja s prostovoljnimi gasilci Gasilskega doma Izola – PGD Izola, PGD Korte in Gasilske zveze Izola, kjer so ga seznanili o svojih aktivnostih in prihodnjih izzivih, Bizjak pa jim je predstavil aktivnosti na področju Zakona o gasilstvu ter razvoja gasilstva na Slovenskem.

Delovni obisk SD v Izoli 04

Podpredsednica SD in evropska poslanka mag. Tanja Fajon ter poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec sta obiskala pisarno Primorskega pravnega centra, ki izvaja asistenčne programne za integracijo beguncev, kjer so ju seznanili s trenutno situacijo naselitve in integracije beguncev na slovenski obali.

Delovni obisk SD v Izoli 06

Kasneje se je vodstvo SD srečalo še z izolskimi oljkarji in vinarji, s katerimi je pogovor tekel o priložnostih za nadaljni razvoj dejavnosti v slovenski Istri.

Delovni obisk SD v Izoli 07

Kot je po srečanju v izjavi za medije dejal Židan, so se za obisk odločili, da bi se na terenu seznanili s težavami lokalnih skupnosti in tamkajšnjih ljudi ter s tem lažje pristopili k reševanju tudi na državni ravni. Z županom Kolencem sta soglašala, da mora biti glavni cilj blaginja ljudi, dotaknila pa sta se tudi nekaterih aktualnih vprašanj.

Delovni obisk SD v Izoli 09

Predsednik SD in minister je izrazil zadovoljstvo ob pojasnilu župana, da je ob upoštevanju subvencioniranja s strani občine ribiški privez za tiste, ki živijo od ribištva, po novem celo cenejši. Župana pa je seznanil, da bodo ta petek začeli objavljati razpise iz ribiškega sklada iz nove perspektive.

Delovni obisk SD v Izoli 10

V naslednjih nekaj tednih bodo po njegovih napovedih objavili štiri razpise. Namenjeni bodo dokončanju novih pomolov zlasti v občinah Piran in Ankaran, novim tehnologijam v akvakulturi ter za predelovalne obrate. Četrti razpis pa bo bolj ekološki, saj bo namenjen temu, da se zmanjšajo potrebne količine vode za ribogojstvo oz. za akvakulturo, je pojasnil. Kolenc ga je opozoril na vprašanja, povezana z državnimi zemljišči, v zvezi s čimer so se po Židanovih besedah dogovoril operativno srečanje predstavnikov Izole in ministrstva. Sam pa verjame, da bodo naredili korak naprej.

Delovni obisk SD v Izoli 11

Židan je v izjavi za medije med drugim pojasnil, da se v stranki že pripravljajo na lokalne volitve. Da bi govorili o kandidatih, je še prezgodaj, je pa zagotovil, da v ozadju nastajajo kakovostne ekipe. Tako je na primer že pripravljena tudi ekipa za Koper in prepričan je, da bodo tam naredili preboj.

Delovni obisk SD v Izoli 12

Sicer pa je v odgovoru na novinarska vprašanja pojasnil še, da zbiranje podpisov za referendum o drugem tiru razumejo predvsem kot politično delovanje ene od desnih strank, ki to uporablja za krepitev svojega položaja. Sam je prepričan, da Slovenija drugi tir potrebuje in da je sedaj čas, da “enostavno naredimo ta pogumni korak naprej”.

Delovni obisk SD v Izoli 13

Vendar pa od resornega ministra pričakuje še nekaj dodatnih pojasnil. Med drugim si želi, da bi bila vloga Madžarske bolj natančno pojasnjena. Razumna pojasnila je po njegovem mnenju mogoče dati in ni nobene potrebe, da minister s tem čaka.

Delovni obisk SD v Izoli 15

Glede Magne pa je spomnil, da je že v začetku povedal, da bi si želel drugačen postopek umeščanja. Tako je zahteval, da se čim prej pripravi popis vseh industrijskih in obrtno-podjetniških con. Da bo popis narejen, je dobil obljubo tako predsednika vlade kot gospodarskega ministra.

Delovni obisk SD v Izoli 16

Predlagal je tudi, da se, če je treba, vzpostavi nekaj lokacij za morebitne druge velike investicije za vnaprej, saj bodoči investitorji ne morejo sami izbirati, ampak mora država ponuditi, kje so možne lokacije za investiranje. Še ena njegova zahteva pa je bila, da se za vsak hektar kmetijskih zemljišč, ki bo tam zgubljen, vzpostavi rezervni hektar kmetijskih zemljišč, je še spomnil.

Delovni obisk SD v Izoli 17

Delovni obisk v Izoli se je zaključil na srečanju s članstvom Območne organizacije SD Istra, kjer smo predstavili ključne prioritete Socialnih demokratov v prihodnjem letu ter aktivnosti stranke pred naslednjimi predsedniškimi, parlamentarnimi in lokalnimi volitvami.

Delovni obisk SD v Izoli 19

Programska konferenca SD Ljubljana

SD Ljubljana predstavila vizijo za prestolnico – mesto dialoga, mesto ljudi

Programska konferenca SD Ljubljana je v ponedeljek, 8. maja, v Kreativnem centru Poligon predstavila vizijo Socialnih demokratov za mesto Ljubljana, prestolnico Republike Slovenije. “Socialni demokrati v Ljubljani želimo dejavno soodločati o prihodnjem življenju v svojem mestu. Smo pomembna politična sila ter sila znanja in ustvarjalnosti, zato smo ustanovili Strateški svet, ki je predstavil vizijo za prihodnost naše prestolnice,” je ob predstavitvi Vizije SD Ljubljana – Za visoko kakovost življenja vseh generacij, ki je potekala v Ljubljani, povedal mag. Marko Koprivc, predsednik Občinske organizacije SD Ljubljana.

Marko Koprivc SD Ljubljana

Vidni člani SD, med njimi predsednik SD in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka mag. Tanja Fajon, sicer predsednica Strateškega sveta, ter dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za socialo, delo in družinske zadeve, so članice in člane Socialne demokracije pozvali k aktivnemu delu in predvsem sodelovanju. Poudarili so, da bomo Socialni demokrati za volitve prihodnje leto ponudila ljudi, ki imajo znanje, voljo in kompetence in ki so sposobni dialoga.

Nagovor predsednik SD Dejan Židan

“Ostajamo pri svojih vrednotah – socialni pravičnosti in solidarnosti. To je edina perspektiva, ki bo našim državljanom dolgoročno omogočala enakopravnost in dostojno življenje na evropski, državni in mestni ravni. Za njihovo uresničevanje pa potrebujemo aktivne ljudi, ki jim je mar za skupnost,” je pred številčnimi udeleženci poudaril mag. Dejan Židan.

Tanja Fajon podpredsednica SD  

Evropska poslanka mag. Tanja Fajon se je v svojem nagovoru dotaknila naraščajoče nestrpnosti. “Svoje vrednote moramo ohraniti tudi za naslednike, zato se bomo borili proti nacionalističnim težnjam, populistični retoriki in egoizmu, a ne z žicami ali zidovi, temveč z umom in političnim pogumom, s solidarnostjo. Smo stranka dialoga in takšno naj bo tudi naše glavno mesto,” je povedala Tanja Fajon.

Predsedstvo ljubljanske organizacije pa je Vizijo SD Ljubljana, ki po besedah udeležencev pomeni šele začetek trdega dela v prestolnici, kot uradni dokument v nadaljevanju sprejelo še na ločenem zasedanju.

Posnetek programske konference SD Ljubljana si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/iwJfp

Fotogalerija: http://skrci.me/ck14S

Vabilo SD Ljubljana na programsko konferenco

Vabilo na predstavitev vizije Socialnih demokratov za mesto Ljubljana

Leto 2018 bo v Sloveniji v znamenju lokalnih in parlamentarnih volitev. Morda se vam to zdi še oddaljeno, a brez vnaprejšnjih in pravočasno zastavljenih načrtov in ciljev je te težko izvajati. Socialni demokrati v Ljubljani želimo aktivno soodločati pri oblikovanju življenja v svojem mestu, za kar potrebujemo aktivne državljanke in državljane, ki jim je mar za ljudi in prihodnost.

Če ste to tudi vi, če vas zanima, kakšne prednostne cilje smo si zadali v času do volitev, če želite pomagati pri njihovem uresničevanju, če imate ideje in voljo,

vas vabimo na programsko konferenco SD Ljubljana, v ponedeljek, 8. maja 2017,

kjer bo predstavitev vizije Socialnih demokratov za mesto Ljubljana.

Dobimo se ob 17. uri v Kreativnem centru Poligon, na Tobačni ulici 5 v Ljubljani.

O stanju Socialne demokracije ter spodbudah in orodjih, ki jih potrebujemo, da bi odigrali vidno vlogo pri uresničevanju naših temeljnih vrednot na lokalni ravni, bodo na kratko spregovorili:

- mag. Marko Koprivc, predsednik SD Ljubljana,

- Tanja Fajon, mag., podpredsednica SD, vodja Strateškega sveta SD Ljubljana in poslanka v Evropskem parlamentu,

- mag. Dejan Židan, predsednik SD in podpredsednik vlade.

Vsebinski pripravljavci načrta, ki bo kasneje sprejet tudi kot uradni dokument SD Ljubljana, pa bodo po posameznih področjih predstavili svojo vizijo razvoja mesta Ljubljana kot napredne in moderne evropske prestolnice ter vlogo Socialnih demokratov v njej.

Vljudno vabljeni!

Delovno srečanje SD v Lovrencu na Pohorju

Židan na srečanju z župani v Lovrencu na Pohorju tudi o ključnih vladnih prioritetah do konca mandata

Na povabilo župana Joška Manfrede je v ponedeljek, 10. aprila, v Lovrencu na Pohorju potekalo delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov, Poslanske skupine SD in ministrov z župani iz vrst SD. Na terenskem srečanju so govorili o aktualnih temah na državni in lokalni ravni, namen tovrstnih srečanj pa je po besedah predsednika SD mag. Dejana Židana seznanjanje z operativnimi težavami državljank in državljanov.

Župani so vodstvo SD opozorili na nekatere lokalne težave, kot je na primer ukinjanje izpostav Pošte Slovenije v nekaterih lokalnih skupnostih. Prav tako se ponekod pojavljajo težave z DUTB. “Nekaj lokalnega premoženje, na primer telovadnice, je prešlo na DUTB, in tudi kadar so jih lokalne skupnosti po pošteni ceni pripravljene odkupiti, imajo župani občutek, da DUTB bolj skrbi za interese posrednikov kot interese lokalnih skupnosti,” je v izjavi za medije po delovnem srečanju dejal predsednik SD Dejan Židan.

Predsednik SD Dejan Židan se je v pogovoru z mediji dotaknil tudi aktualnih tem, kritičen je bil predvsem do nekonkretnih zaključkov koalicije glede izenačitve statusa vojakov s policisti. Ko se dvigne plače policistom, je to projekt vlade, ko pa se se želi izboljšati položaj vojakov, za katere je pristojna ministrica SD, pa je to takoj težava, čeprav bi lahko ministrica za obrambo Andreja Katič denar zagotovila iz svojega proračuna, se je Židan v odgovoru na novinarsko vprašanje odzval na stališče SMC, da izboljšanje statusa vojakov ni prioriteta. “To je način vodenja države, kakršen ne bi smel biti. Ko skrbimo za policiste in ko skrbimo za vojake, skrbimo kot vlada in ne kot posamezne politične stranke. Pričakujem, da bodo obljube vojakom izpred enega leta realizirane,” je dejal predsednik SD.

Glede predloga zakona o demografskem rezervnem skladu je Židan dejal, da si želijo več jasnosti glede višine sredstev, ki bodo prihajala v demografski sklad. Ker namen demografskega rezervnega sklada ni njegov obstoj, ampak priprava na obdobje, ko bo denarja za pokojnine začasno zmanjkovalo, je dodal Židan, ki še želi, da bi v sklad uspeli dati nekaj odstotkov prihodkov iz naravnih virov, poleg tega pa bi bilo po njegovem dobro, da bi pri imenovanju na funkcije sledili avstrijskemu zgledu. Tam so za predsednika nadzornega sveta imenovali predsednika računskega sodišča, kar bi po mnenju predsednika SD prineslo večje zaupanje v delovanje demografskega rezervenega sklada.

V SD podpiramo projekt za skrajševanje nekaterih čakalnih dob, poudaril pa je, da ga je treba nadzorovati, da ne bo posledica projekta predvsem dvigovanje plač v zdravstvenem sektorju. Prav tako ima po Židanovih besedah zakon o zdravstveni dejavnosti njihovo podporo, glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa pravi, da z ministrstva za zdravje prihajajo različni pogledi, za katere upa, da se čim prej poenotijo.

Glede zakona o drugem tiru smo Socialni demokrati na vladi zahtevali, da se opravi razprava in ugotovi, zakaj Luka Koper gradnji nasprotuje. Židan je še opozoril na nekatere civilni iniciativi, ki opozarjata, “da ima zakon pomanjkljivosti, ki v praksi pomenijo nekaj sto milijonov evrov preveč plačanega denarja”.

V zadnjem letu pred volitvami je po Židanovih besedah za vlado pomembno, da stabilizira zdravstvo. “Ne smemo dopustiti, da področje, od katerega je odvisnih toliko ljudi, obvisi v zraku,” je dejal predsednik stranke in še zagotovil, da ima ministrica podporo SD. “Zelo si želim, da izenačimo položaj policistov in drugih podobnih poklicev, želim si tudi, da sprejeli zakon o obrambi, ki bi prinesel nekoliko bolj moderen pogled na slovenske oborožene sile,” je še dejal o načrtih do konca vladnega mandata.

Zagotovil je še, da bodo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naredili vse, da bodo naraščali tako proizvodnja in izvoz hrane kot zavedanje, da ko kupci iščejo lokalno hrano, delajo koristne stvari za slovenskega kmeta, delavca oziroma obrtnika.

Župan Joško Manfreda

Kulturni program folklorne skupine OŠ Lovrenc

Vodstvo SD in župani

Židan v podjetju TAB 2

Židan na obisku Koroške: “Zadovoljen sem z gospodarskim napredkom regije, kjer vidim še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige.”

Predsednik SD in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan se je v ponedeljek, 30. januarja, mudil na regijskem delovnem obisku Koroške. Obisk je pričel v podjetju KOPUR v Pamečah pri Slovenj Gradcu, ki proizvaja izdelke iz recikliranih materialov za avtomobilsko industrijo. Predsednik SD Židan je obisk na Koroškem nadaljeval v tovarni akumulatorskih baterij TAB v Mežici, kjer mu je direktor Bogomir Auprih predstavil izzive podjetja, ki je imelo približno 400 milijonov evrov realizacije v letu 2016.

Židan v podjetju KOPUR 5

Minister Židan se je v nadaljevanju srečal tudi z nekaterimi koroškimi župani ter obisk zaključil na omizju SD v Ravnah na Koroškem z naslovom »Ekonomska reforma za močno gospodarstvo in srednji razred«, na kateri so sodelovali direktorji koroških podjetij, Andrej Gradišnik, glavni direktor družbe SIJ Metal Ravne, Silvo Priteržnik, direktor GG Slovenj Gradec in Žan Priteržnik, direktor Lesoteke.

Židan v podjetju KOPUR 2

Predsednik SD Dejan Židan je pojasnil, da je zadovoljen z gospodarskim napredkom regije, kjer vidi še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige, ki se počasi vzpostavlja tudi zaradi ustanovitve državnega gozdnega podjetja SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 3

“Socialni demokrati se zavzemamo za socialno državo, za kakovost življenja vseh ljudi, od mladih, zaposlenih do upokojencev, hkrati se borimo za krepitev srednjega razreda in tudi za bolj razvito gospodarstvo, saj samo z močnim gospodarstvom lahko zagotovimo bolj trdno socialno družbo,” je poudaril predsednik SD Židan. Na omizju se je Židan med drugim dotaknil minimalne plače in predstavil razmišljanja o tem, da mora biti minimalna plača vsaj za nekaj evrov višja, kot je izračunan prag revščine.

Židan v podjetju KOPUR 1

Minister Židan je povedal tudi, da bo Koroška glede na predlagano strategijo državnega gozdarskega podjetja dobila enoto tega podjetja in s tem od 30 do 40 delovnih mest. Prav tako bo to podjetje sodelovalo pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra v regiji. Po informacijah ministra Židana je nadzorni svet družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) sprejel srednjeročno strategijo, ki je pripravljena za obravnavo na vladi in iz katere za Koroško izhajata “dve koristi” od SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 4

Ena je ta, da bo na Koroškem enota SiDG, ki bo zagotavljala tudi sečnjo v gozdu in spravilo lesa, to pa pomeni od 30 do 40 novih zaposlitev na Koroškem. Druga korist pa je, da bo SiDG aktivno sodeloval pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra, ki se načrtuje na Koroškem in kjer bo prostor SiDG za logistiko in distribucijo, ob tem pa bodo po ministrovih besedah privabljali tudi druge investitorje, ki bodo vlagali v nove tovarne in nove žage.

Židan v podjetju TAB 3

Glede konkretne lokacije za enoto SiDG na Koroškem je minister dejal, da mora dobro lokacijo najti SiDG in da upa, da ne bodo “politiki o tem odločali, predvsem pa ne javno”. S področja gozdarstva in lesarstva je minister danes na Ravnah na Koroškem predstavil še najnovejše začasne podatke, po katerih je lanski posek v Sloveniji znašal 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je drugi največji posek doslej.

Židan v podjetju TAB 1

Največji posek v Sloveniji je bil v letu 2014, ko je znašal 6,36 milijona kubičnih metrov. Spodbudni pa so po Židanovih besedah tudi začasni podatki glede lanske rasti lesnopredelovalne industrije, ki kažejo na skoraj 10-odstotno rast, približno tolikšna je bila lani tudi rast zaposlenih.

Židan s koroškimi župani

Direktor Metala Andrej Gradišnik je opozoril na težave z zagotavljanjem kadra in odliv kadrov čez mejo v Avstrijo ter ob tem izpostavil visoke obremenitve plač, zaradi česar Metal Ravne in druga slovenska podjetja po njegovih besedah ne morejo konkurirati z neto plačo plači čez mejo.

Židan na omizju z gospodarstveniki 2

Silvo Pritržnik pa je glede delovanja državnega gozdarskega podjetja izrazil pričakovanje, da bodo s tem podjetjem, s katerim že imajo sklenjeno pogodbo, v prihodnje lahko sklenili bolj dolgoročne pogodbe. Podjetniki so sicer v pogovorih z Židanom izpostavili tudi že dolgo znane težave z dobavo električne energije, saj elektro infrastruktura ne sledi potrebam podjetij predvsem v Mežiški dolini.

Židan na omizju z gospodarstveniki 1

NK SD Nova Gorica

SD Nova Gorica za oblikovanje vizije razvoja mesta na različnih področjih

V Mestni občini Nova Gorica bodo letos obeležili 70-letnico začetka gradnje mesta. “Zato bi morali izpostaviti priložnosti tega območja in pripraviti vizijo razvoja na različnih področjih,” je na srečanju z novinarji občinskega odbora Socialnih demokratov (SD) Nova Gorica dejal poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, ki je izpostavil še tri večje probleme, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem letu dni. O njih bodo spregovorili na seji sveta regije, ki se je bo 25. januarja v Novi Gorici udeležil tudi predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.

Prva tema seje bo problematika Biljenskih gričev, ki so kot največji vinogradniški kompleks na Goriškem v zadnjih letih propadali. Na kmetijskem ministrstvu so pripravili več možnih rešitev, po dogovoru z župani tistih občin, katerih skrb so Biljenski griči, pa bodo nato sprejeli in uresničili tisto, ki se bo županom zdela najboljša. Drugi in še nekoliko večji problem je sanacija zadrževalnika Vogršček.

Slednji namesto tega, da bi služil svojemu namenu, to je namakanju kmetijskih površin v sušnem obdobju, na pol prazen sameva. Ministrstvi za kmetijstvo ter za okolje in prostor kmetovalcem že leta obljubljajo rešitev, do katere pa ne pride. Kot tretjo težavo je Nemec izpostavil problem gradnje plinovoda po Vipavski dolini, o katerem bodo prav tako iskali skupno rešitev.

Zadovoljen pa je, da se bodo v letošnjem letu končno začeli uresničevati nekateri pomembni projekti, od začetka prenove hitre ceste in postavitve testnih polj protivetrne zaščite do dokončanja investicije v urgentnem centru šempetrske bolnišnice in novega bolnišničnega oddelka za invalidno mladino v Stari gori. Vse to so teme, o katerih bodo na Goriškem govorili tudi z ministri in predsednikom vlade. Slednja bo Goriško obiskala predvidoma 6. marca.

Vodja svetniške skupine v novogoriškem Mestnem svetu Valter Vodopivec je ob tem predstavil delo svetnikov SD. Čeprav je stranka na zadnjih volitvah dobila eno višjih podpor volivcev, je v Mestnem svetu Nova Gorica v opoziciji. Kljub temu želijo delovati konstruktivno, vendar vodstvo občine po mnenju Vodopivca njihovim predlogom ne prisluhne. “V naši občini naši predlogi niso sprejeti, zato pa jih uresničujejo v sosednjih občinah,” je dejal Vodopivec. Prepričan je, da bi morali z občinskimi subvencijami več narediti za privabljanje novih podjetij na Goriško ter z ustanovitvijo Zavoda za turizem s sosednjimi občinami več narediti na razvoju turizma.

Župan Aleksander Jevšek s kolesom

Murskosoboški župan Jevšek ob polovici mandata: “Zadovoljen sem z delom občine in izvedenimi projekti, zato bomo nadaljevali začrtano pot.”

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je na polovici mandata z dosežki občine zadovoljen, kljub blokadi pri imenovanju treh direktorjev občinskih zavodov. Prepričan je, da koalicijske krize ni in se njegov slogan Povezovanje za razvoj uresničuje. Najmanj zadovoljen je z državo, ki ni podprla nadaljnje oskrbe s pitno vodo v Pomurju. Dve leti Jevškovega županovanja sta tudi prvi dve leti aktivne politike nekdanjega prvega moža kriminalistične policije v državi. Meni, “da je kar zadel”, ko se je odločal, ali gre v politiko ali ne, v pozitivnem in negativnem, je povedal v pogovoru z novinarjem Marjanom Maučecem za STA.

“Priznati pa moram, da nisem navajen, da bi v politiki, ki sem si jo zastavil, sklepal kakšne kompromise, ki bi bili v nasprotju z mojimi vrednotami in moralnimi načeli. Takih poskusov pa je bilo nekaj in zato smo si včasih prišli navzkriž v teh dveh letih,” je ocenil župan iz vrst SD. Med dosežki je naštel, da je s svojo ekipo odprl županova vrata za pogovore z občani, delo v mestnem svetu je bolj strpno, konstruktivno, ter da so dveh letih praktično sprejeli vse odloke, ki so jih dali na dnevni red mestnega sveta – od prostorskih aktov, od katerih so odvisne industrijske naložbe, do komunale in razvojnega centra.

Jevšek je kandidiral s sloganom “Povezani za razvoj” in vztraja, da ta še vedno drži. Ne zanika, da so imeli tudi “vroče debate”, kar pa se mu zdi za mestni svet normalno. V zadnjem času so v občini v ospredju težave pri imenovanju treh direktorjev občinskih zavodov, ki jih je morejo imenovati. Ustavili so se namreč ob vprašanju, ali lahko mestni svetniki glasujejo o samih sebi oziroma sorodnikih. To kaže, da koalicija ni (več) enotna. Jevšek ob tem pravi, da nekateri člani organov postavljajo osebni interes pred javnega in da tega ne bo odobraval, dokler bo župan. Vroče je tudi širše, med občinami, in sicer zaradi pomurskega vodovoda, kjer se ne morejo dogovoriti glede enotne cene. Soboška občina se je skupaj z beltinsko postavila nasproti preostalim desetim goričkim občinam in sprejela svojo ceno omrežnine. Kako se bo zaplet končal, še ni jasno.

“V Pomurju je preveč občin, 27. V preteklosti je to pomenilo razvoj, pri regijskih projektih pa se je pokazalo, da vsak ščiti svoj vrtiček. Vodovod je bil že narobe zastavljen, voden bi moral biti z enega konca za celo regijo. Merila niso bila natančno določena; tu je kriva država, ki je zdaj vse porinila na občine, češ zmenite se,” pravi soboški župan. A tega ne vidi kot razpad regije, ker da na drugih področjih, kot je Dogovor za razvoj regije, kljub zameram sodelujejo.

Ob dejstvu, da v državnem proračunu v prihodnjih dveh letih ni predviden nit cent za nadaljevanje gradnje pomurskega vodovoda in da vode tako ne bodo dobili tisti na obrobju, zaradi katerih so vodovod sploh gradili, pa pravi: “Tukaj protestiram tudi kot župan občine, ki ima vodo, ker si po načelu solidarnosti zaslužijo vodo vsi, Pomurje pa je bilo izločeno, kar je nesprejemljivo, čeprav je v Dogovoru za razvoj regije zapisano, da bomo skupaj gradili drugo etapo vodovoda.”

Kar zadeva obljube o spodbujanju podjetij, pridobivanju evropskega denarja in vračanju mladih Jevšek pojasnjuje, da je nekaj malih in srednjih podjetij zraslo, nekatera, kot Xal in GMT, pa so razširila dejavnost. Predvsem pa so spodbudni rezultati v pomurskem gospodarstvu, saj brezposelnost pada, BDP raste, izvoz pa raste, pravi Jevšek, ki sicer ne misli, da je to njegov uspeh. “Kot župan pa sem vedno takoj sprejel interesente za tuje naložbe, občina pa je v najkrajšem času pripravila potrebno dokumentacijo za naložbe in šla naproti pri ceni zemljišč in komunalnih prispevkov,” dodaja župan iz vrst SD.

Pri evropskem denarju občina v tem obdobju v okviru projekta trajnostne urbane strategije računa na 10,3 milijona evrov, k temu bo dodala svoje tri milijone. S tem bodo zgradili turistično, športno in gospodarsko infrastrukturo ob bakovski kamešnici, kjer so projekti zelo konkretni, prenovili mestno jedro in uredili Fazanerijo. V tem sklopu je tudi prometna strategija, ki daje prednost kolesarskim stezam, parkiriščem zunaj mesta, izposoji koles in s tem čim manj avtomobilom v mestu ter tako izboljšanju kakovosti zraka, dodaja Jevšek. Občina se je vključila tudi v lokalno akcijsko skupino Goričko, kjer je nekaj čez 2,5 milijona evrov namenjenih za razvoj podeželja oziroma primestnim naseljem.

V precejšnji meri je občini že uspelo “vrniti mestu dušo”, z novimi prireditvami je zaživelo mestno jedro. Na vprašanje, kakšni so odzivi na njegovo delo, pa soboški župan odgovarja, da se bo to pokazalo, če bo kandidiral na naslednjih volitvah. Ali torej bo? “Tega še ne morem povedati, pol mandata je še pred mano in s tem se ne obremenjujem, se pa s tem, da izpolnim obljube in da naredimo čim več ali skoraj vse, kar smo si zastavili,” je odgovoril murskosoboški župan Jevšek.