Rakovec: Priložnost, da preprečimo zlom družinske medicine na Gorenjskem

Družinski zdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu Kranj, so danes na predsednika vlade naslovili pismo, v katerem ga pozivajo k sprejemu aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2019, s čimer bi razbremenili zdravnike družinske medicine. To rešitev so podprli tudi župani občin, v katerih Zdravstveni dom Kranj skrbi za zdravstveno oskrbo prebivalstva na primarni ravni, med njimi tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Problematika preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine je prisotna v vrsti zdravstvenih domov po Sloveniji, posebej akutna pa je v Kranju in sosednjih občinah. Zato je 23 od skupaj 34 zdravnikov splošne družinske medicine 1. aprila podalo pisne odpovedi s 60 dnevnim odpovednim rokom, ki se izteče konec maja letos. Do takrat imajo Vlada, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) možnost, da rešijo situacijo in s tem omogočijo nemoteno zdravstveno oskrbo ljudi v gorenjski prestolnici.

Družinski zdravniki skupaj z župani sodelujočih gorenjskih občin pričakujejo, da bo vlada čim prej sprejela pripravljen aneks k Splošnemu dogovoru za leto 2019 in da bodo čim prej sprejete potrebne administrativne razbremenitve v ambulantah primarnega zdravstva. To bi pomenilo tudi preklic odpovedi, v nasprotnem primeru pa grozi zlom družinske medicine na tem področju, s tem pa nezmožnost zagotavljanja ustreznega primarnega zdravstvenega varstva.

Matjaž Rakovec, socialdemokratski župan Kranja, pravi, da “družinski zdravniki z odpovedmi kličejo na pomoč, ker obremenitev ne zmorejo več.” Po njegovih besedah zdravniki ne pričakujejo, da se bodo hkrati rešila vsa odprta in sistemska vprašanja, temveč da se jim s sprejemom aneksa zagotovi možnost, da odklonijo nove paciente, ko je doseženih 1895 glavarinskih količnikov.

Upravni odbor ZZZS je predlagano rešitev včeraj že zavrnil. Matjaž Rakovec je ogorčen: “S tem se povečuje tveganje, da bo konec maja več kot 81.000 ljudi ostalo brez ustrezne zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Opozarjam na to, da smo dolžni poiskati rešitve, da ne bo prišlo do zloma zdravstvene oskrbe naših ljudi. Tega se ZZZS očitno ne zaveda, ima pa odgovornost, da zagotovi pogoje izvajanja zdravstvene oskrbe v naših občinah.”

Janez Černe, podžupan kranjske mestne občine, pravi, da je sprejem aneksa v dani situaciji “najboljša možna pot, da zdravniki umaknejo odpovedi, s tem pa omogočijo iskanje ustreznih sistemskih rešitev. Nesprejemljivo je namreč, da pričakujemo od družinskih zdravnikov, da bodo sami nosili breme neurejenosti sistema. Ko je dovolj, je dovolj. Država je na čelu z vlado, ministrstvom za zdravje in zdravstveno zavarovalnico dolžna najti ustrezno kratkoročno in pravilne dolgoročne in sistemske rešitve.”

Obstaja upravičena bojazen, da bodo ob nadaljnjem nerazumevanju družinskih zdravnikov, ki jih preobremenjenost peha v fizično izgorelost in možnost strokovnih napak, zgledu kranjskih kolegov sledili tudi drugod po Sloveniji, kjer so v podobnih situacijah. Zato to po besedak Matjaža Rakovca kliče k “urgentnim rešitvam, da se vzpostavita dialog in volja, da se zaostrena problematika družinske medicine končno prične reševati.”

Koprivc: Za ureditev uporabe e-skirojev za ozelenjevanje mobilnosti v mestih

Poslanec mag. Marko Koprivc je danes ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek poslal poslansko pobudo, v kateri predlaga ureditev uporabe električnih skirojev v cestnem prometu in na javnih površinah. Koprivc poudarja, da so e-skiroji vedno bolj priljubljen način prevoza v večjih mestih, opaziti pa jih je mogoče tako na pločnikih, kakor tudi na kolesarskih stezah in drugih javnih površinah.

Kot je ugotovil Dnevnik, bi morala policija uporabnike e-skirojev, ki so v izjemnem globalnem vzponu, po črki zakona kaznovati s 500 evri globe. Problem je namreč v določilu 97. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki prepoveduje uporabo posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, kar ustreza tudi električnim skirojem. Koprivc v pobudi pozdravlja, da “Policija to določilo sicer razlaga v prid uporabnikov in voznike e-skirojev zgolj opozarja na primerno uporabo, da se zagotavlja ustrezen nivo varnosti v cestnem prometu,” kljub temu pa od ministrice pričakuje, da bo problematiko preučila in predlagala ustrezne predloge sprememb oziroma dopolnitev zakonodaje, ki bodo predvidele tudi uporabo električnih skirojev v cestnem prometu in na javnih površinah.

“Trend uporabe teh prevoznih sredstev gre v smer, da si bo lahko uporabnik kar preko mobilne aplikacije najel e-skiro in se odpeljal na delo, v trgovino in podobno,” je prepričan mag. Marko Koprivc, ki v takšnih prevoznih sredstvih vidi tudi način ozelenjevanja mobilnosti v mestih, zmanjšanja prometne gneče in emisij.

Natalija Gulič bo vodila Socialne demokrate v Kopru, Damijan Cvetko v Mariboru

Koprski Socialni demokrati so na rednem zboru članstva za novo predsednico občinske organizacije izvolili Natalijo Gulič, ki je krmilo lokalnega odbora prevzela od Marijana Križmana. 53-letna ekonomistka je ob izvolitvi napovedala, da so pripravljeni na spremembe, poudarek pa bo dala socialnim temam. V stranko si želi vključiti tudi mlade.

Nova predsednica Natalija Gulič, ki je lani kandidirala na strankini listi tudi za državnozborske volitve, je vodstvo koprskih Socialnih demokratov prevzela od Marijana Križmana, ki je občinsko organizacijo vodil kot vršilec dolžnosti od leta 2017. Po zboru članstva je predsednica Natalija Gulič v izjavi za medije poudarila, da se je stranki v zadnjih letih naredilo veliko krivice, vendar zdaj ne iščejo krivcev, pač pa je novo vodstvo tukaj zato, da prinese spremembe.

Poudarek bo predsednica SD Koper dala sociali, pri čemer želi “pokazati ljudem, da smo na njihovi strani, jih želimo poslušati”. Tako se bo občinski odbor osredotočil na socialno šibkejše in na mladino, ki po njenem v Kopru nima nekega stičišča. “Mladim želi obenem omogočiti lažji dostop do stanovanj in do zaposlitev z višjo dodano vrednostjo, obračala pa se bo tudi k drugim skupinam,” je poudarila Natalija Gulič.

“Predvsem bi radi poslušali ljudi,” je dodala nova predsednica občinske organizacije SD Koper ter izpostavila, da želijo predvsem doseči večjo prepoznavnost med mladimi, nekaj so jih tudi že uspeli pritegniti v stranko.

Smele načrte novega občinskega vodstva je pozdravila tudi podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki se je udeležila koprskega zbora članstva. Poudarila je, da Koper lahko v slovenskem merilu postane biser, k temu pa bodo s svojimi pobudami prispevali tudi Socialni demokrati, ki imajo svetnika v občinskem svetu.

Vodstvo se je zamenjalo tudi v mariborski občinski organzizaciji SD, ki jo bo odslej vodil Damjan Cvetko. Na zboru članstva je bil za predsednika lokalnega odbora stranke izvoljen 38-letni Damjan Cvetko, ki je član stranke od leta 2000, ko se je pridružil Mlademu forumu SD na protestu proti takratnemu deželnemu glavarju avstrijske Koroške Jörgu Haiderju. Nazadnje je deloval kot podpredsednik v občinski organizaciji SD Maribor. Na položaju predsednika je nasledil Antona Gačnika, ki tokrat ni več kandidiral.

Novi predsednik SD Maribor Damjan Cvetko napoveduje nadaljevanje stabilnega delovanja občinske organizacije, glede na izide volitev v letu 2018 pa tudi “potrebne prilagoditve načinov delovanja ter vpeljavo drugačnih pristopov, ki so volivcem in volivkam, članicam ter članom bolj blizu”.

Na lokalnih volitvah 2018 smo Socialni demokrati pridobili dva predstavnika v mariborskem mestnem svetu, stranka je del koalicije novoizvoljenega župana, župansko kandidatko SD, zdaj mestno svetnico Alenko Iskro pa se omenja kot najverjetnejšo podžupanjo mesta. Poleg nje v mestnem svetu Socialn demokrate zastopa še Matej Žmavc.

Kranjski župan Matjaž Rakovec: Razmišljam o optimalni strukturi mestne uprave

Novi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec po dveh mesecih županovanja še ne more podati končne ocene o tem, v kakšnem stanju je prejel občino. Zagotavlja, da se projekti izvajajo nemoteno in aktivno razmišlja o najbolj optimalni strukturi mestne uprave. V pogovoru za STA, ki ga je z njim opravila novinarka Tinkara Zupan, je izpostavil transparentnost in povezovalno politiko.

Župan Matjaž Rakovec iz vrst SD, ki je vodenje Mestne občine Kranj od Boštjana Trilarja prevzel 20. decembra lani, pravi, da je še nekoliko prezgodaj za dokončno ugotovitev o tem, v kakšnem stanju mu je predhodnik zapusti občino in ali bi lahko iz omar padli kakšni okostnjaki.

“V tej fazi se podrobneje spoznavam z občinskim sistemom in posameznimi projekti. Obenem se ukvarjam z najbolj perečimi problematikami, kot je denimo reševanje primera industrijske cone Laze,” je pojasnil Rakovec. Prepričan je, da so krajani na nedavnem zboru spoznali, da nameravajo na občini z vso resnostjo reševati okoljski problem v industrijski coni in da bodo skušali stvari kar najhitreje premakniti na bolje.

Med projekti, ki so trenutno najbolj potrebni njegove pozornosti, Rakovec izpostavlja novo obrtno industrijsko cono, ki bo pomenila dodaten zagon za razvoj občine. “Želimo si, da industrijske cone ne bi bile razpršene po več lokacijah, ampak bi se združile v eno na primerni lokaciji in v bližini ustrezne prometne infrastrukture,” pravi kranjski župan.

Prav tako se mu zdi bistvenega pomena urejanje problematike, ki se pojavlja glede gradnje nove stanovanjske soseske na Mlaki, in konsenz s krajani. Ključno je bdenje nad izvajanjem del na mostu čez Savski otok in zagotovitev, da pri bližajoči se obnovi Delavskega mostu ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev. Med pereče problematike pa šteje zavetišče za živali, ki ga občina potrebuje čim prej.

Vsi aktualni projekti po županovih besedah tečejo nemoteno in delo v mestne uprave poteka dobro. Veseli ga, da pri zaposlenih zaznava zavzetost in veselje do dela. “Je pa po drugi strani tako, da so zaposleni zaradi izpolnjevanja zakonsko določenih nalog, ki jih nalaga država, in vse bolj zapletenih postopkov, pogosto obremenjeni,” opozarja Rakovec.

Glede reorganizacije mestne uprave je Rakovec dejal, da želi na položaju direktorja nekoga, ki mu zaupa in ki mu bo pomagal uresničevati predvolilni program. Zato se je z aktualno direktorico že ob nastopu funkcije dogovoril, da na položaju ostane samo do konca marca, medtem pa bo potekal razpis za novega direktorja.

V iskanju najbolj optimalne strukture mestne uprave se nagiba se k ideji, da bi kabinet župana vezali na zaupanje, kot je to urejeno v drugih večjih občinah in na ministrstvih. “Tak način namreč omogoča, da župan že takoj ob nastopu funkcije začne delati s svojo ekipo, v katero verjame in ji zaupa. Tako že s prvim dnem lahko začne projekte za izvajanje programa, kot si ga je zadal in zaradi katerega je prejel zaupanje volivcev,” je pojasnil župan.

Prepričan je, da je v delovanje mestne uprave mogoče vnesti več mehanizmov iz gospodarstva. “Deloval bom transparentno. S povezovalno politiko se bom zavzemal za premostitev ključnih problemov,” je napovedal Rakovec in dodal, da bo svoje izkušnje iz sveta gospodarstva in športa usmeril v javni interes ter bo s svojimi poznanstvi odpiral vrata Kranju na državni ravni in v gospodarstvu, predvsem pri novih investicijah in odpiranju novih delovnih mest.

Župan Rakovec v mestnem svetu nima koalicije, vendar zaenkrat zaradi tega ni imel večjih težav. Naklonjen je medsebojnemu povezovanju v obliki projektne koalicije. Kljub temu pa meni, da bo z določenimi listami oziroma strankami potrebna tudi uradna koalicija, da bo delo lahko potekalo uspešno. Kar se tiče podžupanov, trenutno razmišlja, da bi poleg Janeza Černeta imenoval še enega, kakor je predvideno tudi v trenutnem proračunu, vendar s tem ne bo hitel.

V občinske načrte za prihodnja leta želi čim prej uvrstiti projekte iz svojega volilnega programa. Prioritetno si bo prizadeval za vzpostavitev novega izvoza z avtoceste Kranj – sever ob hitri cesti Preddvor – Kranj – Škofja Loka, ki bi jo Kranj lahko dobil tudi na račun bližajočega se predsedovanja Slovenije Svetu EU, ko bo osrednja protokolarna lokacija Brdo pri Kranju.

Zagotoviti namerava tudi več parkirnih prostorov v Starem Kranju in strnjenih naseljih, več cenovno dostopnih stanovanj in ustanovitev kranjskega stanovanjskega sklada ter vzpostavitev novih kakovostnih delovnih mest, pri čemer napoveduje, da bo že prihodnji mesec v Kranju na voljo več kot 150 novih delovnih mest.

Starejšim občanom bodo zaradi pomanjkanja mest v domu skušali pomagati z alternativnimi oblikami varstva. Občino čaka tudi kandidatura za Evropsko prestolnico kulture 2025. Poleg tega bodo začasno z novimi nadstrešnicami uredili obstoječo avtobusno postajo, nato pa začeli graditi novo. Pri tem je Rakovec še vedno prepričan, da lahko glavni center mobilnosti uredijo ob železniški postaji.

Židan: Socialna demokracija se ponovno vztrajno krepi v mestih

Predsednik SD Dejan Židan je zadovoljen, da se Socialna demokracija znova vztrajno vrača v mesta. “Če smo pred volitvami 2014 imeli samo enega župana v mestnih občinah, imamo zdaj županjo in župane v štirih, pa tudi v Slovenj Gradcu je zmagal kandidat, ki smo ga podprli v SD,” je ob zmagoslavni županji Nuški Gajšek na Ptuju poudaril Židan.

“Takšen trend želimo v SD uveljavljati tudi vnaprej. Kandidati SD so se držali usmeritve, da so v političnem dialogu spoštljivi ter uporabljajo argumente in ne žalijo protikandidatov ter ne uporabljajo neresnic, na ta način pa dvigujejo tudi kulturo političnega dialoga v Sloveniji,” je ob rezultatih drugega županskega kroga povedal predsednik SD ter dodal, da smo Socialni demokrati na letošnjih lokalnih volitvah prejeli številčnejše zaupanje ljudi kot pred štiri leti.

“V celoti smo povečali število občinskih svetnic in svetnikov, tudi tam, kjer smo žal izgubili župana, a bomo Socialni demokrati še vedno močno prisotni in tudi tvorno sodelovali pri prihodnjem razvoju občin,” je dodal predsednik SD. 

“Dober rezultat na lokalni ravni je za nas Socialne demokrate še ena potrditev več, da se še naprej vztrajno vzpenjamo tudi na državni ravni kot celoti, zato imamo že zdaj tudi zelo ambiciozne načrte za evropske volitve, ki bodo maja 2019,” je napovedal Židan in se ob tem zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali stranki ter kandidatom SD na letošnjih lokalnih volitvah.

V drugem krogu županskih volitev sta bila v mestnih občinah izvoljena Nuška Gajšek na Ptuju in Matjaž Rakovec v Kranju, prav tako je v Slovenskih Konjicah kot skupni kandidat SD, DeSUS in SMC zmagal Darko Ratajc ter v Slovenj Gradcu Tilen Klugler s podporo Socialnih demokratov.

Pred nedeljskim 2. krogom županskih volitev pozivamo volivke in volivce k udeležbi ter podpori kandidatom SD

Socialni demokrati pred nedeljskim glasovanjem v občinah, kjer bo potekal drugi krog županskih volitev, volivke in volivce pozivamo k udeležbi na volitvah, da s tem aktivno sodelujejo pri izboru ljudi, ki bodo v prihodnje vodili njihove občine.

Podpora županskim kandidatom Socialnih demokratov pomeni glas za takšno lokalno skupnost, kjer bo poskrbljeno tudi za tiste, ki jim je težje, hkrati pa za takšne občine, kjer se dobro živi ter se dviguje kvaliteta življenja vseh občank in občanov. Naše županske kandidatke in kandidati želijo pokazati, da našim obljubam sledijo dejanja, saj so to osebe, ki navdihujejo in kažejo ambicije, da imajo pravo energijo ter znanje za uspešno vodenje občin.

Izkušnje kažejo, da Socialni demokrati znamo in zmoremo uspešno voditi občine, da imamo prave ideje, ki jih tudi izpeljemo, zato lahko državljanke in državljani kandidatom iz vrst SD zaupajo prihodnost lokalnega razvoja.

Naše kandidatke in kandidati si želijo izpeljali projekte, ki bodo občankam in občanom omogočili kvalitetnejše življenje, povsod po Sloveniji, saj želimo Socialni demokrati voditi razvoj Slovenije enakih možnosti in priložnosti za vse.

V drugi krog se je uvrstilo še osem kandidatk in kandidatov SD (od tega v mestnih občinah Kranj in Ptuj), skupni kandidat v občini Slovenske Konjice ter osem s podporo Socialnih demokratov.

Spoštovane volivke in spoštovani volivci, želimo si, da jih v nedeljo, 2. decembra, z udeležbo na volitvah močno podprete tudi sami.

Županski kandidati in kandidatke SD, skupni kandidat in kandidati s podporo SD v drugem krogu:

Nuška Gajšek – Mestna občina Ptuj

Matjaž Rakovec – Mestna občina Kranj

Branimir Strojanšek – Občina Braslovče

Tomaž Tom Mencinger – Občina Jesenice

Dejan Karba – Občina Ljutomer

Joško Manfreda – Občina Lovrenc na Pohorju

Martin Rebolj – Občina Moravče

Emil Šmid – Občina Radenci

***

Darko Ratajc – Občina Slovenske Konjice – skupni kandidat SD, SMC in DeSUS

***

Miranda Groff Ferjančič – Občina Idrija – s podporo SD

Tilen Klugler – Mestna občina Slovenj Gradec – s podporo SD

Metod Marčun – Občina Domžale – s podporo SD

Jani Medvešek – Občina Hrastnik – s podporo SD

Peter Gabrovšek – Občina Vrhnika – s podporo SD

Jože Muhič – Občina Dolenjske Toplice – s podporo SD

Stanislav Kovačič – Občina Poljčane – s podporo SD

David Stupica – Občina Šmarje pri Jelšah – s podporo SD

***

Aleš Bržan – Mestna občina Koper – s podporo SD v 2. krogu

Saša Arsenovič – Mestna občina Maribor – s podporo SD v 2. krogu

Tarik Žigon – Občina Renče – Vogrsko – s podporo SD v 2. krogu

Urška Repolusk – Občina Ruše – s podporo SD v 2. krogu

Nemški Spiegel o piranskem županu Bossmanu in dediščini “slovenskega Obame”

Nemški tednik Der Spiegel je objavil intervju z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom, v katerem spominja, da je ta prvi temnopolti župan v Sloveniji postal mednarodno znan kot “slovenski Obama”. Časnik so med drugim zanimali Bossmanovi pogledi na begunsko krizo in desnih silah, sam pa je razkril možnost kandidature na evropskih volitvah.

Bossman, ki po osmih letih na županskem stolčku letos ni več kandidiral za položaj, je za Spiegel v luči begunske krize povedal, da imata tako Evropa kot Slovenija krizo identitete, zaradi česar je Neevropejcem težko doseči karkoli. “Pred desetimi leti sem lahko postal župan, tudi pred petimi. Danes bi bilo to zelo težko,” je dejal Bossman.

Begunska kriza je po njegovih besedah za Evropo pomenila temeljno spremembo, ki je prinesla veliko popularnost desnim in skrajnim strankam. “Dotok tako velikega števila ljudi in strah pred terorističnimi napadi in skrb za lastno varnost sta šla v prid desnim in ti so ta strah izkoristili.”

Na vprašanje, ali še verjame v evropsko rešitev begunskega vprašanja, je Bossman odgovoril, da ne verjame v postavljanje ograj in zidov. “Najti moramo poti, po katerih bodo lahko migranti prihajali zakonito. Ena sama država temu izzivu ne bo kos. Vem, kako kritične so države, kot je Poljska. A Poljska trenutno sprejema begunce iz Ukrajine. To jim trenutno uspeva, a morda bodo kmalu potrebovali solidarnost drugih držav.”

Na vprašanje, kako težko se mu je bilo samemu integrirati, ko je leta 1977 iz Gane prispel v Slovenijo, je Bossman dejal, da se je najprej naučil jezika in nato študiral medicino. “Ko sem v 80. letih začel delati, je v Sloveniji vladalo pomanjkanje zdravnikov. Kljub temu sem bil sprva ‘črni zdravnik’. Po približno dveh letih ljudje niso več govorili, da gredo k ‘črnemu zdravniku’, ampak samo k ‘zdravniku’. Takrat sem vedel, da so me dokončno sprejeli.” Nekaj let kasneje se je po lastnih besedah želel vrniti v Gano, a so njegovi bolniki sprožili peticijo, saj so želeli, da ostane. “In tako sem ostal.”

Pri Spieglu so Bossmana spomnili, da je sam večkrat izpostavil, da je integracija uspešna le, če se človek prilagodi. To je Bossman v intervjuju pojasnil z besedami, da v Evropi ne bi nihče razumel, ko bi migrant iz Gane na svojem vrtu ubil živo žival, kar se v njegovi domovini počne ob smrti človeka, saj takrat pripravijo veliko praznovanje z žrtvovanjem živih živali v čast pokojniku.

“To ni del kulture, obstajajo na primer strogi higienski standardi. Tej neodvisnosti se mora na primer človek odpovedati. Kljub tem lahko v Evropi ostaneš Afričan.” Na vprašanje, kaj sledi koncu njegovega županskega mandata, je Bossman, ki je član SD, povedal, da bi rad na ravni EU še naprej delal na integracijah in migracijah. “Morda bom nastopil tudi na volitvah v Evropski parlament, čeprav je to seveda odvisno od stranke. In znova bom na svoji kliniki, pri svojih bolnikih,” je zaključil Bossman.

Intervju je bil objavljen 28. novembra 2018 v nemškem Der Spieglu.

Predsednik SD Židan v Mariboru podprl kandidatko SD za županjo Alenko Iskra

Mariborski Socialni demokrati smo predstavili program pred lokalnimi volitvami. Nosilka liste je županska kandidatka SD Alenka Iskra, ki sta jo prišla podpreti tudi predsednik SD Dejan Židan in nekdanji župan Boris Sovič. Židan je ob tem izpostavil njeno pripravljenost za sodelovanje.

Predsednik SD Dejan Židan obžaluje, da mesto, ki ima vse potrebno za to, da bi bilo eno najbolj uspešnih, stoji na mestu. Kot je dejal, se v zvezi z Mariborom premalo govori o uspehih, pač pa predvsem o zamujenih priložnostih, neizpolnjenih obljubah in nečednih stvareh, ki so povezane z mestom in tistimi, ki ga vodijo. Zaradi meščank in meščanov se mora to spremeniti in nadaljevati, kjer je mesto nekoč že bilo, ko smo Socialni demokrati vodili občino.

“Če danes vprašamo ljudi v mestu, kdo je tisti, ki je Maribor pokazal kot mesto uspeha, jih bolj ali manj večina odgovori Boris Sovič,” je dejal Židan, ki je ob tem tudi izpostavil vrhunsko delo nekaterih mariborskih ustanov, kot sta klinični center ali univerza, ki pa niso deležne podpore, kakršno bi si zaslužile in bi jo potrebovale. Vendar za to po njegovem ni kriva Ljubljana ali Slovenija niti ustanove same, pač pa politika, ki se ni uspela poenotiti.

Kandidatki za županjo Alenki Iskri se je zahvalil, da se je pripravljena izpostaviti, ob tem pa je dejal, da prav ona predstavlja to, kar Maribor potrebuje – znanje, energijo in dokazljivo uspešnost vodenja ter željo po sodelovanju. “Jasno je, da posameznik velikega mesta, kot je Maribor, ne more premakniti z mrtve točke, kjer trenutno stoji. Človek, ki zna sodelovati, zna voditi projekte in ima za sabo uspešne zgodbe, pa lahko predstavlja upanje,” je dodal Židan.

Iskra je med programskimi točkami kot eno od prioritet izpostavila reševanje problematike mariborske knjižnice, v zvezi s katero se je zavzela, da jo ohranijo na sedanji lokaciji Rotovškega trga, saj bi s tem poskrbeli tudi za lepši videz samega trga. Tako pri tem kot pri nekaterih drugih objektih bo po njenem treba poiskati evropski denar, vendar brez izdelanih projektov na to ne gre računati.

V primeru uspeha na volitvah bo delala tudi na tem, da Maribor postane središče vzhodne kohezijske regije, v ospredju njenega programa pa bo tudi stanovanjska politika. Med prioritetami mesta mora po njenih besedah biti tudi sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na področju socialne politike.

Velenjski župan Kontič si želi nadaljevati z razvojnimi projekti

Velenjska občina je v zadnjih osmih letih naredila velik korak naprej, ampak delo še ni dokončano, je na novinarski konferenci povedal župan Bojan Kontič, ki se poteguje za nov mandat. Kot je dejal, bo velenjska občina z resnim črpanjem evropskih sredstev začela v začetku leta 2019, v ospredju novega mandata pa so razvojni projekti.

Kontič, ki kandidira s podpisi podpore in Socialnih demokratov, si želi predvsem izpeljati projekt obnove starega mestnega jedra ter urediti prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru. Meni, da so v zadnjem mandatu, “kljub metanju polen pod noge”, izpeljali vse zastavljene razvojne projekte, razen tretje razvojne osi. Po Kontičevih besedah se tudi ta projekt premika z mrtve točke. Poudaril je, da je skupaj s člani Socialnih demokratov obiskal vse krajevne skupnosti v velenjski občini, na teh obiskih pa so občani izrazili svoje predloge, pomisleke in nasprotovanja. Njihovo mnenje je bilo podlaga za njihov volilni program, je dejal Kontič in dodal, da z občani tvorijo koalicijo.

Med drugim se Kontič zavzema tudi za razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, rekonstrukcijo in nadzidavo Doma za varstvo odraslih Velenje, kolesarsko povezavo Velenje-Dolič, širitev poslovne cone Stara vas, ureditev urbanega parka, energetsko sanacijo Bazena Velenje in podružnične osnovne šole Plešivec, izgradnjo vrtca v Vinski Gori, doma krajanov v Podkraju, večnamenskega doma v Šentilju in obnovo Goriške ceste.

Novogoriški županski kandidat Sebastjan Komel želi slišati mnenja ljudi

Kandidat za župana v Mestni občini Nova Gorica Sebastjan Komel je skupaj s predsednikom SD Dejanom Židanom sredi mesta odprl pisarno, Vizionarno, v kateri bo vsakodnevno na voljo za pogovor. “Prepričan sem, da imamo občani dve možnosti – da opazujemo dogajanje v občini ali pa aktivno sodelujemo pri njenem razvoju. Najlažje je kritizirati, vključiti se v delo občine in aktivno doprinesti k hitrejšemu razvoju pa je veliko težje in odgovornejše,” je poudaril Komel.

Gospodarski razvoj je po njegovem mnenju osnova, temelj za razvoj vseh ostalih področij. Občina bi morala podjetnikom ponuditi spodbude za nove investicije in s tem tudi nova delovna mesta. To pomeni urejanje novih poslovnih con, kjer bi lahko podjetniki in obrtniki kupili zemljišče in gradili pod ugodnimi pogoji. Drugi pomemben poudarek Komelovega programa so mladi. Na Goriškem bi rad ustvaril razmere, da mladi ne bi več odhajali, pač pa bi se začeli celo vračati. Novogoriška občina bi jim morala zagotoviti, da bi tisti, ki bi to želeli, lahko začeli z lastno gospodarsko dejavnostjo. Predvsem pa bi potrebovali več novih stanovanj. Pomembna bi bila tudi infrastruktura. Komel si želi izgradnje novega priključka na hitro cesto, zaključek gradnje vodovodnega omrežja do vseh občanov v novogoriški občini in boljše ravnanje z odpadki na Goriškem.

Posebno pozornost bi namenil tudi področju športa. Razmišlja, da bi bilo treba vso športno infrastrukturo umakniti iz centra mesta na obrobje. Tam bi uredili velik športni park z vso potrebno infrastrukturo za športe, ki so razviti v občini. Občinska sredstva pa bi med športna društva razdelil na boljši način od dosedanjega, je zagotovil.