Delovno srečanje SD v Lovrencu na Pohorju

Židan na srečanju z župani v Lovrencu na Pohorju tudi o ključnih vladnih prioritetah do konca mandata

Na povabilo župana Joška Manfrede je v ponedeljek, 10. aprila, v Lovrencu na Pohorju potekalo delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov, Poslanske skupine SD in ministrov z župani iz vrst SD. Na terenskem srečanju so govorili o aktualnih temah na državni in lokalni ravni, namen tovrstnih srečanj pa je po besedah predsednika SD mag. Dejana Židana seznanjanje z operativnimi težavami državljank in državljanov.

Župani so vodstvo SD opozorili na nekatere lokalne težave, kot je na primer ukinjanje izpostav Pošte Slovenije v nekaterih lokalnih skupnostih. Prav tako se ponekod pojavljajo težave z DUTB. “Nekaj lokalnega premoženje, na primer telovadnice, je prešlo na DUTB, in tudi kadar so jih lokalne skupnosti po pošteni ceni pripravljene odkupiti, imajo župani občutek, da DUTB bolj skrbi za interese posrednikov kot interese lokalnih skupnosti,” je v izjavi za medije po delovnem srečanju dejal predsednik SD Dejan Židan.

Predsednik SD Dejan Židan se je v pogovoru z mediji dotaknil tudi aktualnih tem, kritičen je bil predvsem do nekonkretnih zaključkov koalicije glede izenačitve statusa vojakov s policisti. Ko se dvigne plače policistom, je to projekt vlade, ko pa se se želi izboljšati položaj vojakov, za katere je pristojna ministrica SD, pa je to takoj težava, čeprav bi lahko ministrica za obrambo Andreja Katič denar zagotovila iz svojega proračuna, se je Židan v odgovoru na novinarsko vprašanje odzval na stališče SMC, da izboljšanje statusa vojakov ni prioriteta. “To je način vodenja države, kakršen ne bi smel biti. Ko skrbimo za policiste in ko skrbimo za vojake, skrbimo kot vlada in ne kot posamezne politične stranke. Pričakujem, da bodo obljube vojakom izpred enega leta realizirane,” je dejal predsednik SD.

Glede predloga zakona o demografskem rezervnem skladu je Židan dejal, da si želijo več jasnosti glede višine sredstev, ki bodo prihajala v demografski sklad. Ker namen demografskega rezervnega sklada ni njegov obstoj, ampak priprava na obdobje, ko bo denarja za pokojnine začasno zmanjkovalo, je dodal Židan, ki še želi, da bi v sklad uspeli dati nekaj odstotkov prihodkov iz naravnih virov, poleg tega pa bi bilo po njegovem dobro, da bi pri imenovanju na funkcije sledili avstrijskemu zgledu. Tam so za predsednika nadzornega sveta imenovali predsednika računskega sodišča, kar bi po mnenju predsednika SD prineslo večje zaupanje v delovanje demografskega rezervenega sklada.

V SD podpiramo projekt za skrajševanje nekaterih čakalnih dob, poudaril pa je, da ga je treba nadzorovati, da ne bo posledica projekta predvsem dvigovanje plač v zdravstvenem sektorju. Prav tako ima po Židanovih besedah zakon o zdravstveni dejavnosti njihovo podporo, glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa pravi, da z ministrstva za zdravje prihajajo različni pogledi, za katere upa, da se čim prej poenotijo.

Glede zakona o drugem tiru smo Socialni demokrati na vladi zahtevali, da se opravi razprava in ugotovi, zakaj Luka Koper gradnji nasprotuje. Židan je še opozoril na nekatere civilni iniciativi, ki opozarjata, “da ima zakon pomanjkljivosti, ki v praksi pomenijo nekaj sto milijonov evrov preveč plačanega denarja”.

V zadnjem letu pred volitvami je po Židanovih besedah za vlado pomembno, da stabilizira zdravstvo. “Ne smemo dopustiti, da področje, od katerega je odvisnih toliko ljudi, obvisi v zraku,” je dejal predsednik stranke in še zagotovil, da ima ministrica podporo SD. “Zelo si želim, da izenačimo položaj policistov in drugih podobnih poklicev, želim si tudi, da sprejeli zakon o obrambi, ki bi prinesel nekoliko bolj moderen pogled na slovenske oborožene sile,” je še dejal o načrtih do konca vladnega mandata.

Zagotovil je še, da bodo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naredili vse, da bodo naraščali tako proizvodnja in izvoz hrane kot zavedanje, da ko kupci iščejo lokalno hrano, delajo koristne stvari za slovenskega kmeta, delavca oziroma obrtnika.

Župan Joško Manfreda

Kulturni program folklorne skupine OŠ Lovrenc

Vodstvo SD in župani

Židan v podjetju TAB 2

Židan na obisku Koroške: “Zadovoljen sem z gospodarskim napredkom regije, kjer vidim še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige.”

Predsednik SD in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan se je v ponedeljek, 30. januarja, mudil na regijskem delovnem obisku Koroške. Obisk je pričel v podjetju KOPUR v Pamečah pri Slovenj Gradcu, ki proizvaja izdelke iz recikliranih materialov za avtomobilsko industrijo. Predsednik SD Židan je obisk na Koroškem nadaljeval v tovarni akumulatorskih baterij TAB v Mežici, kjer mu je direktor Bogomir Auprih predstavil izzive podjetja, ki je imelo približno 400 milijonov evrov realizacije v letu 2016.

Židan v podjetju KOPUR 5

Minister Židan se je v nadaljevanju srečal tudi z nekaterimi koroškimi župani ter obisk zaključil na omizju SD v Ravnah na Koroškem z naslovom »Ekonomska reforma za močno gospodarstvo in srednji razred«, na kateri so sodelovali direktorji koroških podjetij, Andrej Gradišnik, glavni direktor družbe SIJ Metal Ravne, Silvo Priteržnik, direktor GG Slovenj Gradec in Žan Priteržnik, direktor Lesoteke.

Židan v podjetju KOPUR 2

Predsednik SD Dejan Židan je pojasnil, da je zadovoljen z gospodarskim napredkom regije, kjer vidi še veliko potenciala za razvoj, še posebej na področju gozdno-lesne verige, ki se počasi vzpostavlja tudi zaradi ustanovitve državnega gozdnega podjetja SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 3

“Socialni demokrati se zavzemamo za socialno državo, za kakovost življenja vseh ljudi, od mladih, zaposlenih do upokojencev, hkrati se borimo za krepitev srednjega razreda in tudi za bolj razvito gospodarstvo, saj samo z močnim gospodarstvom lahko zagotovimo bolj trdno socialno družbo,” je poudaril predsednik SD Židan. Na omizju se je Židan med drugim dotaknil minimalne plače in predstavil razmišljanja o tem, da mora biti minimalna plača vsaj za nekaj evrov višja, kot je izračunan prag revščine.

Židan v podjetju KOPUR 1

Minister Židan je povedal tudi, da bo Koroška glede na predlagano strategijo državnega gozdarskega podjetja dobila enoto tega podjetja in s tem od 30 do 40 delovnih mest. Prav tako bo to podjetje sodelovalo pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra v regiji. Po informacijah ministra Židana je nadzorni svet družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) sprejel srednjeročno strategijo, ki je pripravljena za obravnavo na vladi in iz katere za Koroško izhajata “dve koristi” od SiDG.

Židan v podjetju KOPUR 4

Ena je ta, da bo na Koroškem enota SiDG, ki bo zagotavljala tudi sečnjo v gozdu in spravilo lesa, to pa pomeni od 30 do 40 novih zaposlitev na Koroškem. Druga korist pa je, da bo SiDG aktivno sodeloval pri vzpostavitvi gozdno-lesnega centra, ki se načrtuje na Koroškem in kjer bo prostor SiDG za logistiko in distribucijo, ob tem pa bodo po ministrovih besedah privabljali tudi druge investitorje, ki bodo vlagali v nove tovarne in nove žage.

Židan v podjetju TAB 3

Glede konkretne lokacije za enoto SiDG na Koroškem je minister dejal, da mora dobro lokacijo najti SiDG in da upa, da ne bodo “politiki o tem odločali, predvsem pa ne javno”. S področja gozdarstva in lesarstva je minister danes na Ravnah na Koroškem predstavil še najnovejše začasne podatke, po katerih je lanski posek v Sloveniji znašal 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je drugi največji posek doslej.

Židan v podjetju TAB 1

Največji posek v Sloveniji je bil v letu 2014, ko je znašal 6,36 milijona kubičnih metrov. Spodbudni pa so po Židanovih besedah tudi začasni podatki glede lanske rasti lesnopredelovalne industrije, ki kažejo na skoraj 10-odstotno rast, približno tolikšna je bila lani tudi rast zaposlenih.

Židan s koroškimi župani

Direktor Metala Andrej Gradišnik je opozoril na težave z zagotavljanjem kadra in odliv kadrov čez mejo v Avstrijo ter ob tem izpostavil visoke obremenitve plač, zaradi česar Metal Ravne in druga slovenska podjetja po njegovih besedah ne morejo konkurirati z neto plačo plači čez mejo.

Židan na omizju z gospodarstveniki 2

Silvo Pritržnik pa je glede delovanja državnega gozdarskega podjetja izrazil pričakovanje, da bodo s tem podjetjem, s katerim že imajo sklenjeno pogodbo, v prihodnje lahko sklenili bolj dolgoročne pogodbe. Podjetniki so sicer v pogovorih z Židanom izpostavili tudi že dolgo znane težave z dobavo električne energije, saj elektro infrastruktura ne sledi potrebam podjetij predvsem v Mežiški dolini.

Židan na omizju z gospodarstveniki 1

NK SD Nova Gorica

SD Nova Gorica za oblikovanje vizije razvoja mesta na različnih področjih

V Mestni občini Nova Gorica bodo letos obeležili 70-letnico začetka gradnje mesta. “Zato bi morali izpostaviti priložnosti tega območja in pripraviti vizijo razvoja na različnih področjih,” je na srečanju z novinarji občinskega odbora Socialnih demokratov (SD) Nova Gorica dejal poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, ki je izpostavil še tri večje probleme, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem letu dni. O njih bodo spregovorili na seji sveta regije, ki se je bo 25. januarja v Novi Gorici udeležil tudi predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.

Prva tema seje bo problematika Biljenskih gričev, ki so kot največji vinogradniški kompleks na Goriškem v zadnjih letih propadali. Na kmetijskem ministrstvu so pripravili več možnih rešitev, po dogovoru z župani tistih občin, katerih skrb so Biljenski griči, pa bodo nato sprejeli in uresničili tisto, ki se bo županom zdela najboljša. Drugi in še nekoliko večji problem je sanacija zadrževalnika Vogršček.

Slednji namesto tega, da bi služil svojemu namenu, to je namakanju kmetijskih površin v sušnem obdobju, na pol prazen sameva. Ministrstvi za kmetijstvo ter za okolje in prostor kmetovalcem že leta obljubljajo rešitev, do katere pa ne pride. Kot tretjo težavo je Nemec izpostavil problem gradnje plinovoda po Vipavski dolini, o katerem bodo prav tako iskali skupno rešitev.

Zadovoljen pa je, da se bodo v letošnjem letu končno začeli uresničevati nekateri pomembni projekti, od začetka prenove hitre ceste in postavitve testnih polj protivetrne zaščite do dokončanja investicije v urgentnem centru šempetrske bolnišnice in novega bolnišničnega oddelka za invalidno mladino v Stari gori. Vse to so teme, o katerih bodo na Goriškem govorili tudi z ministri in predsednikom vlade. Slednja bo Goriško obiskala predvidoma 6. marca.

Vodja svetniške skupine v novogoriškem Mestnem svetu Valter Vodopivec je ob tem predstavil delo svetnikov SD. Čeprav je stranka na zadnjih volitvah dobila eno višjih podpor volivcev, je v Mestnem svetu Nova Gorica v opoziciji. Kljub temu želijo delovati konstruktivno, vendar vodstvo občine po mnenju Vodopivca njihovim predlogom ne prisluhne. “V naši občini naši predlogi niso sprejeti, zato pa jih uresničujejo v sosednjih občinah,” je dejal Vodopivec. Prepričan je, da bi morali z občinskimi subvencijami več narediti za privabljanje novih podjetij na Goriško ter z ustanovitvijo Zavoda za turizem s sosednjimi občinami več narediti na razvoju turizma.

Župan Aleksander Jevšek s kolesom

Murskosoboški župan Jevšek ob polovici mandata: “Zadovoljen sem z delom občine in izvedenimi projekti, zato bomo nadaljevali začrtano pot.”

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je na polovici mandata z dosežki občine zadovoljen, kljub blokadi pri imenovanju treh direktorjev občinskih zavodov. Prepričan je, da koalicijske krize ni in se njegov slogan Povezovanje za razvoj uresničuje. Najmanj zadovoljen je z državo, ki ni podprla nadaljnje oskrbe s pitno vodo v Pomurju. Dve leti Jevškovega županovanja sta tudi prvi dve leti aktivne politike nekdanjega prvega moža kriminalistične policije v državi. Meni, “da je kar zadel”, ko se je odločal, ali gre v politiko ali ne, v pozitivnem in negativnem, je povedal v pogovoru z novinarjem Marjanom Maučecem za STA.

“Priznati pa moram, da nisem navajen, da bi v politiki, ki sem si jo zastavil, sklepal kakšne kompromise, ki bi bili v nasprotju z mojimi vrednotami in moralnimi načeli. Takih poskusov pa je bilo nekaj in zato smo si včasih prišli navzkriž v teh dveh letih,” je ocenil župan iz vrst SD. Med dosežki je naštel, da je s svojo ekipo odprl županova vrata za pogovore z občani, delo v mestnem svetu je bolj strpno, konstruktivno, ter da so dveh letih praktično sprejeli vse odloke, ki so jih dali na dnevni red mestnega sveta – od prostorskih aktov, od katerih so odvisne industrijske naložbe, do komunale in razvojnega centra.

Jevšek je kandidiral s sloganom “Povezani za razvoj” in vztraja, da ta še vedno drži. Ne zanika, da so imeli tudi “vroče debate”, kar pa se mu zdi za mestni svet normalno. V zadnjem času so v občini v ospredju težave pri imenovanju treh direktorjev občinskih zavodov, ki jih je morejo imenovati. Ustavili so se namreč ob vprašanju, ali lahko mestni svetniki glasujejo o samih sebi oziroma sorodnikih. To kaže, da koalicija ni (več) enotna. Jevšek ob tem pravi, da nekateri člani organov postavljajo osebni interes pred javnega in da tega ne bo odobraval, dokler bo župan. Vroče je tudi širše, med občinami, in sicer zaradi pomurskega vodovoda, kjer se ne morejo dogovoriti glede enotne cene. Soboška občina se je skupaj z beltinsko postavila nasproti preostalim desetim goričkim občinam in sprejela svojo ceno omrežnine. Kako se bo zaplet končal, še ni jasno.

“V Pomurju je preveč občin, 27. V preteklosti je to pomenilo razvoj, pri regijskih projektih pa se je pokazalo, da vsak ščiti svoj vrtiček. Vodovod je bil že narobe zastavljen, voden bi moral biti z enega konca za celo regijo. Merila niso bila natančno določena; tu je kriva država, ki je zdaj vse porinila na občine, češ zmenite se,” pravi soboški župan. A tega ne vidi kot razpad regije, ker da na drugih področjih, kot je Dogovor za razvoj regije, kljub zameram sodelujejo.

Ob dejstvu, da v državnem proračunu v prihodnjih dveh letih ni predviden nit cent za nadaljevanje gradnje pomurskega vodovoda in da vode tako ne bodo dobili tisti na obrobju, zaradi katerih so vodovod sploh gradili, pa pravi: “Tukaj protestiram tudi kot župan občine, ki ima vodo, ker si po načelu solidarnosti zaslužijo vodo vsi, Pomurje pa je bilo izločeno, kar je nesprejemljivo, čeprav je v Dogovoru za razvoj regije zapisano, da bomo skupaj gradili drugo etapo vodovoda.”

Kar zadeva obljube o spodbujanju podjetij, pridobivanju evropskega denarja in vračanju mladih Jevšek pojasnjuje, da je nekaj malih in srednjih podjetij zraslo, nekatera, kot Xal in GMT, pa so razširila dejavnost. Predvsem pa so spodbudni rezultati v pomurskem gospodarstvu, saj brezposelnost pada, BDP raste, izvoz pa raste, pravi Jevšek, ki sicer ne misli, da je to njegov uspeh. “Kot župan pa sem vedno takoj sprejel interesente za tuje naložbe, občina pa je v najkrajšem času pripravila potrebno dokumentacijo za naložbe in šla naproti pri ceni zemljišč in komunalnih prispevkov,” dodaja župan iz vrst SD.

Pri evropskem denarju občina v tem obdobju v okviru projekta trajnostne urbane strategije računa na 10,3 milijona evrov, k temu bo dodala svoje tri milijone. S tem bodo zgradili turistično, športno in gospodarsko infrastrukturo ob bakovski kamešnici, kjer so projekti zelo konkretni, prenovili mestno jedro in uredili Fazanerijo. V tem sklopu je tudi prometna strategija, ki daje prednost kolesarskim stezam, parkiriščem zunaj mesta, izposoji koles in s tem čim manj avtomobilom v mestu ter tako izboljšanju kakovosti zraka, dodaja Jevšek. Občina se je vključila tudi v lokalno akcijsko skupino Goričko, kjer je nekaj čez 2,5 milijona evrov namenjenih za razvoj podeželja oziroma primestnim naseljem.

V precejšnji meri je občini že uspelo “vrniti mestu dušo”, z novimi prireditvami je zaživelo mestno jedro. Na vprašanje, kakšni so odzivi na njegovo delo, pa soboški župan odgovarja, da se bo to pokazalo, če bo kandidiral na naslednjih volitvah. Ali torej bo? “Tega še ne morem povedati, pol mandata je še pred mano in s tem se ne obremenjujem, se pa s tem, da izpolnim obljube in da naredimo čim več ali skoraj vse, kar smo si zastavili,” je odgovoril murskosoboški župan Jevšek.

Župan MO Velenje Bojan Kontič

Velenjski župan Kontič ob polovici mandata: Izpeljali smo več velikih projektov

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob drugi obletnici lokalnih volitev v intervjuju za STA dejal, da so v prvi polovici mandata izpeljali kar nekaj velikih projektov. Tako so med drugim dokončali projekt vodooskrbe Šaleške doline, vreden 38 milijonov evrov, je poudaril župan iz vrst SD. Kontič, ki je bil za župana prvič izvoljen leta 2010, priznava, da projekta vodooskrbe, v okviru katerega so zgradili 42 kilometrov vodovoda in tri čistilne naprave, brez evropskih sredstev ne bi mogli uresničiti. Izpostavil je tudi ureditev Podjetniškega centra Velenje. Ta je po njegovih besedah poln, kar kaže na to, da se je velenjska občina prav odločila.

V velenjski občini so septembra lani zaključili tudi poslovno-stanovanjski objekt Gorica. Celotna naložba je bila vredna okoli 24 milijonov evrov, občina pa je z naložbo pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega jih je 65 v lasti Stanovanjskega sklada RS, s parkirnimi mesti. Stanovanja je razdelila prek razpisa za najem neprofitnih stanovanj. Vrednost deleža velenjske občine pri projektu Gorica je znašal dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis stanovanjskega sklada pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini 5,4 milijona evrov ter posojilo za 67 stanovanj s parkirišči v višini 2,3 milijona evrov.

Projekt je bil po Kontičevi oceni v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, saj je imel soinvestitor, podjetje Igem, težave s kupci tržnega dela projekta. Hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja. Podjetje Igem ni več moglo pridobiti kreditov, da bi gradnjo končali. Zato so h gradnji pritegnili HTZ, hčerinsko podjetje velenjskega premogovnika. Ker se je novogradnja začela posedati, je morala občina dodatno najeti podjetje Geokop, ki je gradbeno jamo stabiliziralo. Od Igema je Kontič pričakoval, da bo zagotovil dodatna sredstva, a, kot kaže, se to ni zgodilo, zato zdaj potekajo pogovori z Igemom. Če ne bodo uspešni, namerava občina podjetje tožiti.

Kontič je za še povedal, da občina zaključuje izgradnjo smučarsko-skakalnega centra v Velenju. Novembra bosta namreč dokončani novi skakalnici, ki bosta nasledili porušeno staro in bosta primerni za trening mlajših selekcij v ženski in moški konkurenci. V prvi polovici mandata so uredili tudi velenjsko plažo, zgradili čistilno napravo v Vinski Gori in se lotili urejanja plazov. “Veliko je bilo narejenega, čeprav nova finančna perspektiva še ni zaživela,” ocenjuje Kontič.

Na vprašanje, kako je z ureditvijo muslimanskega pokopališča, je Kontič odgovoril, da gre za željo islamske skupnosti, da bi del pokopališča v Podkraju uredili skladno z njihovimi verskimi obredi. Ker pa država na tem območju načrtuje izgradnjo hitre ceste, je zdaj vse odvisno od tega, kako bo ta umeščena v prostor. Kontič obljublja, da si bo občina pri nadaljnjem razvoju pokopališča prizadevala za ureditev muslimanskega pokopališča.

Za drugo polovico mandata Kontič napoveduje zelo ambiciozne projekte, pri katerih računa na 10 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Tako bi začeli revitalizacijo starega mestnega jedra, na velenjski plaži bi uredili prireditveni prostor in oder, v Stari vasi pa podjetniško-obrtno cono. Pri slednji želijo vzpostavitvi komunalno in prometno infrastrukturo za bodoče investitorje, ki že kažejo zanimanje za projekt.

Kontič pričakuje, da bo vlada do konca leta umestila v prostor hitro cesto Velenje-Šentrupert. “Odločitev vlade bo politične narave, z argumenti pa smo odločno podprli to traso hitre ceste, ki je tudi najhitreje izvedljiva”, meni velenjski župan. Glede očitkov Celjanov, da omenjena trasa hitre ceste ne povezuje Celja in Velenja, pa Kontič odgovarja, da je celjska občina s tremi avtocestnimi priključki zelo dobro poskrbela zase, medtem ko Velenje ima le en priključek v Arji vasi, ki pa je povsem neprimeren.

Srečanje SD v Žalcu

Židan na delovnem srečanju vodstva SD in županov v Žalcu: Socialni demokrati smo z argumenti za leto 2017 na vladi zagotovili 530 evrov povprečnine

V Žalcu je potekalo jesensko delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom, poslancev in ministrov ter županov iz vrst SD. Glavne teme sestanka so bile naše prioritete na lokalni in državni ravni, povprečnine in financiranje lokalnih skupnosti, priprava novele zakona o lokalni samoupravi in druge aktualne zadeve ter projekti, ki jih po Sloveniji trenutno vodijo županje in župani iz vrst SD. Gostitelj tokratnega delovnega srečanja je bil župan Občine Žalec in vodja Županskega foruma SD Janko Kos, ki je v nadaljevanju obiska predstavil še občinski projekt v žalskem mestnem parku – fontano Zeleno zlato, s katero so se v občini poklonili hmeljski dediščini.

“SD je na vladi zagovarjala dvig povprečnine in z argumenti nam je uspelo zagotoviti za leto 2017 530 evrov povprečnine na prebivalca,” je po srečanju vodstva stranke v Žalcu v izjavi za medije povedal predsednik SD Dejan Židan in dodal, da je občinam na voljo tudi investicijski denar. Na srečanju so se pogovarjali tudi o kohezijski politiki. Kot je dejal Židan, so se na srečanju dogovorili, da bodo pridobljene informacije, ki se nanašajo na kohezijsko politiko, predstavili ministrici za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenki Smerkolj.

“V SD se zavedamo, da se bo Slovenija hitreje razvijala, če se bodo tudi lokalne skupnosti hitreje razvijale. Lokalne skupnosti pa dokazujejo, da so neko gibalo razvoja tudi v času, ko je na državni ravni manj denarja za občinske naložbe,” je pojasnil Židan. Vodja županskega foruma SD Janko Kos pa je priznal, da župani so s stisnjenimi zobmi podprli predlog finančne ministrice Mateje Vraničar Erman o višini povprečnine za leto 2017, leta 2018 pa bo povprečnina znašala 536 evrov na prebivalca. “Povprečnina bi morala biti še višja, ampak se zavedamo aktualnega družbeno-ekonomskega trenutka,” je še dejal Kos.

Predsednik SD in kmetijski minister Židan se je v nadaljevanju v izjavi za medije v Žalcu odzval tudi na napoved interpelacije o delu vlade in zavrnil očitke opozicijske SDS. Po Židanovi oceni je aktualna vlada naredila zelo veliko in v tem trenutku zagotavlja varnost in stabilnost države. Židan verjame, da bo koalicija svojo funkcijo dobro opravljala do konca mandata. “Kmetijsko ministrstvo je uresničilo vseh 14 napovedanih ukrepov in še več. Najtežje je bilo Slovenijo prilagoditi evropski kmetijski politiki. Marsikdo misli, da je to samoumevno, pa ni. Uspešno smo prekinili 20-letno neracionalno delo z državnimi gozdovi, noben pred nami se ni upal tega lotiti”, je dejal Židan. Glede podpore 106 ukrepom, ki so jih predlagali slovenski obrtniki, je pojasnil, da “vlada na tem področju vodi socialni dialog skozi katerega išče konsenz”. “Da bi vsem ugodili, pa ne gre,” meni minister.

Ocenjuje tudi, da bi vlada lahko naredila še več, zato bodo v stranki še naprej spremljali izvajanje koalicijske pogodbe. Po Židanovih besedah je gospodarska rast posledica dela tudi te vlade. Število brezposelnih je letos padlo pod 100.000 in če se bo gospodarska rast nadaljevala, bomo v treh do štirih letih imeli naravno brezposelnost 50.000 do 60.000 nezaposlenih. Za Židana je napovedana interpelacija SDS legitimno sredstvo opozicije, njena naloga je, da kritizira. “Sam pa bi si želel, da bi opozicija razumela, da če je nekaj dobrega, da je to treba tudi pohvaliti. Tega pa opozicija v Sloveniji ne zmore”, je dejal prvak SD. Delo treh ministrov iz SD je Židan ocenil kot dobro, dodal je še, da je trenutna gospodarska rast posledica tudi dela vlad Boruta Pahorja in Alenke Bratušek.

Strniša v Trebnjem

Državna sekretarka Strniša nagovorila zbrane na svečani otvoritvi teden cvička v Trebnjem

V petek, 6. maja, se je v Trebnjem svečano začel 44. teden cvička, kjer je bila slavnostna govornica državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša. Slavnostna govornica Strniša se je dotaknila osrednje teme, to je vinogradništva in zaželela vinogradnikom uspešno vinarjenje ter dobro letino.

Ob tej priložnosti se je državna sekretarka Strniša srečala tudi s predstavniki razširjenega Občinskega odbora SD Trebnje, kjer so živahno izmenjali mišljenja in obravnavali aktualno problematiko, tako s področja projektov stranke in vlade kot s področja kmetijstva.

Trebanjski Socialni demokrati si želijo, da bi se podobni dogodki v Trebnjem odvijali pogosteje, saj je to priložnost, da se kraj prepozna kot zanimiva turistična destinacija in s tem se odpirajo tudi kot priložnosti za trebanjske podjetnike. Večji obseg poslovanja podjetnikov pa je seveda priložnost za izboljšanje položaja delavcev in kmetov.

Srečanje vodstva z župani v DZ

5. delovno srečanje vodstva stranke in Poslanske skupine SD z županjami in župani iz vrst Socialnih demokratov

V Državnem zboru je v torek, 3. maja, potekalo 5. delovno srečanje Poslanske skupine in vodstva SD z županjami in župani iz vrst Socialnih demokratov. Teme pogovora so bile nekateri aktualni projekti na ravni države, ki jih vodi stranka in tudi o razvojnih projektih lokalnih skupnosti v letu 2016. Župani so vodstvo SD zaprosili, da po svojih zmožnostih naredi vse znotraj vlade, da se pospeši črpanje evropskih sredstev, prav tako pa so župani soglasno podprli dobro delo ministrice dr. Anje Kopač Mrak in hkrati izrazili nestrinjanje z vloženo interpelacijo s strani opozicijske SDS zoper njo. Županje in župani iz vrst SD po temeljiti analizi učinkov uvedbe davčnih blagajn pričakujejo, da se na podlagi dejstev pripravijo ustrezne rešitve, katere bi olajšale poslovanje tistim zavezancem, ki so zaradi davčnih blagajn prekomerno obremenjeni.

Srečanje z župani SD Srečanje z župani

Katič in Kontič položila venec v Velenju

Ministrica Katič ob Dnevu upora proti okupatorju: “Upor je drža v slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej zgledovati.”

Mestna občina Velenje je v počastitev Dneva upora proti okupatorju, 25. aprila, v Domu kulture Velenje pripravila slovesnost, na kateri je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Pred prireditvijo je skupaj z županom MO Velenje Bojanom Kontičem položila venec k spomeniku padlim borcem NOB in žrtvam naci-fašizma, na trgu pred Kulturnim domom Velenje. Slovesnost on dnevu upora proti okupatorju so s kulturnim programom popestrili velenjski osnovnošolci.

Katičeva med govorom v Velenju

Govor ministrice za obrambo Andreje Katič na slovesnosti v Velenju:

“Spoštovani župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje, spoštovana poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, podžupana s soprogama, nekdanji župani, spoštovani župani sosednjih občin, častni občani s soprogami, svetnice in svetniki Mestne občine Velenje, borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, predstavniki veteranskih organizacij, Velenjčanke in Velenjčani!

Smo pred pomembnim praznikom – dnevom upora proti okupatorju. Praznikom, ko se spominjamo dogodka, ki je prelomno zaznamoval našo novejšo zgodovino. Prepričana sem, da tudi čeprav je od njega minilo že 75 let, pa ta dogodek osmišlja tudi aktualni trenutek. 27. april 1941 je bil dan, ko so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani bili postavljeni temelji organiziranega odpora slovenskih domoljubov proti okupatorjem. Proti okupatorjem, ki so razkosali našo domovino na zasedbena območja in jo imeli trden namen podjarmiti. In proti nacifašistični politiki, ki je nameravala zavojevati takratni svet. Če danes pogledamo na temeljne točke programa Osvobodilne fronte slovenskega naroda, nam je jasno, kakšni premočrtnost in vizija sta bili zajeti v njih. Te točke so izražale demokratične težnje slovenskega naroda in željo po državnosti. Šlo je za odločitev za boj, za oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, kar je bila edina prava odločitev.  Šlo je za združitev vseh Slovencev, kar je bilo veliko hrepenenje vseh domoljubov. Šlo je za pravico do samoodločbe pri urejanju notranjih zadev prihodnje Slovenije in njenih zunanjih odnosov. Šlo je za dosledno ljudsko demokracijo in prevzem oblasti. Šlo je za bolj socialno družbo. In seveda – šlo je za upor.

Prav upor je gotovo drža v našem slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej zgledovati. Razmeroma majhni narodi, kot je naš, so morali v to, da so se ohranili, vložiti ogromno truda. V to, da so se postavili nasproti vsem imperialističnim težnjam velikih narodov, da bi nas dokončno pokorili in izbrisali naš obstoj. Da so se postavili proti tistim, ki so hoteli uničili vse, kar nas dela edinstvene. Kar nas dela Slovenke in Slovence. Upor je bil nujen za naš narod, ki je dolgo, predolgo živel pod tujo oblastjo. Ko Slovenci nismo mogli biti gospodarji na svoji zemlji. Ko naši ljudje niso mogli posegati po vodilnih položajih v družbi. In ko so na žuljih njihovega dela lagodno živeli tuji oblastniki. Naš rojak, pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh je v svoji pesmi Kralj Matjaž zapisal: »Bradati kralj Matjaž le spi, spi in bo še dalje spal, njega sploh ni, samo naš strah ga za rešnika je izbral. /…/ Matjaž sem jaz, Matjaž si ti, smo mi in ste vi vsi, kar nas malih je, zatiranih ljudi. Matjaž je zagorski rudar, Matjaž je dolenjski drvar in ljubljanski cestar, iz Krope žebljar je Matjaž. Vsak delavec, ki na njegov se rovaš pitajo troti, vsak tak je Matjaž. /…/ In Kajuh je na koncu dodal: »Naš kralj, naš bradati Matjaž pa le spi in bo spal. Toda naš človek, naš človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal!« Kako prav je imel Kajuh. Naši predniki so bili zravnani. Dokazov za to je veliko. Zravnani so bili v kmečkih puntih in v gibanjih za pravice  delavstva. In takrat, ko je šlo za slovenstvo in za ohranitev domovine.

General Maister je s svojimi borci po koncu prve svetovne vojne pogumno obranil našo severno mejo. Ko je čez dvajset let svet pretresala nova vojna grozovitih razsežnosti, so se domoljubni Slovenci vseh stanov s pomočjo Osvobodilne fronte organizirali v oborožen boj proti okupatorju. Zmaga nad njim, skupaj z zavezniki, je leta 1945 prinesla težko pričakovano svobodo in boljše življenje, utemeljeno na večji socialni pravičnosti. Ta zmaga je tudi tlakovala pot do samostojne in suverene države, kar smo uresničili leta 1991. V osamosvojitvenem obdobju je slovenski narod izkazal veliko enotnost. V vojni za samostojno Slovenijo pa so se na bojnem polju izkazali naši borci iz vrst Teritorialne obrambe in slovenske policije. Skupaj! Danes, 75 let po ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte in ko že skoraj 25 let živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji, je trenutek, ko se moramo s ponosom zazreti na našo pot. Je pa tudi čas, ko moramo razmisliti, kje je naša zravnanost. Smo danes tudi mi tisti, ki kljubujemo vsemu, kar nas ogroža? Smo tisti, ki se upremo vsemu, kar ni prav in načenja našo družbo? Ali smo dovolj ponosni nase? Ali nismo preveč skromni ob zavedanju lastnih uspehov? Naši športniki se dvigajo na najvišje svetovne zmagovalne odre, tudi naši znanstveniki dosegajo uspehe, po katerih se zgleduje ves svet. Si zaupamo dovolj, da znamo svoje ljudi postaviti na vodilna mesta v gospodarstvu? Ali znamo tuje nasvete sprejemati s premislekom in ne za vsako ceno ter ravnati tako, kot je v našem interesu? Ali zgolj čakamo, da nas bo rešil nekdo drug – da nas bo rešil kralj Matjaž?

Zato je edino prav, da smo tudi, kar zadeva izzive, ki so še pred nami, pogumni in samozavestni. V prepričanosti v lastne sposobnosti nas morata krepiti spomin in ponos na vsa junaška dejanja v naši vojaški in državotvorni zgodovini. Pogumna težnja po osvoboditvi izpod okupatorjevega jarma in slovenski partizanski narodnooosvobodilni boj sta gotovo prelomni dejanji, ki nas tudi danes opogumljata v prizadevanju za dobrobit naše države. Države, v kateri bo vsem lepo živeti. In ki bo še bolj uspešna v mednarodnem merilu. Tudi pri nas, v Šaleški dolini smo upravičeno ponosni na uporništvo in domoljubje naših ljudi. Ponosni na trd in neizprosen boj, v katerega so šli naši narodnoosvobodilni borci. Ponosni na Šaleško partizansko skupino, ki je z oboroženim bojem proti okupatorju začela že poleti 1941. Ponosni na vse, ki so se hrabro uprli ponemčevanju. Naši kraji so kraji legendarnega pohoda na Štajersko slavne 14. divizije in njenih težkih bojev. To so kraji bitk, trpljenja in tudi upanja – kajti blizu nas, v Topolšici, se je zgodilo tudi eno najpomembnejših sklepnih dejanj v drugi svetovni vojni. 9. maja 1945 je namreč nemški generalpolkovnik Alexander Löhr podpisal kapitulacijo skupine armad E. To je pomenilo konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi.

Maja 1945 je torej prišla težko pričakovana svoboda. Naš rojak, pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh tega dne žal ni dočakal. Čeprav je po njem hrepenel in o njem v pesmi Na oknu zapisal: »Ni več daleč tisti dan, ko okupator bo pregnan, takrat se bo vrnil še tvoj partizan, junak bo, nič več tlačan.«

Spoštovani,

danes je popolnoma jasno, da je bil narodnoosvobodilni partizanski boj tisti, ki je preprečil, da bi nas okupator uničil in izkoreninil identiteto našega naroda. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte, ki je ta boj utemeljil, je zato dogodek v slovenski zgodovini, vreden vsega spoštovanja. Kmalu bomo praznovali 25. obletnico, od kar živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji. Ponosni smo nanjo in na našo osamosvojitev leta 1991, kar je bila velika zmaga. Pot do nje je pomembno tlakovala skupna zmaga z zavezniki leta 1945. Kajti jasno je, da brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve. Dan upora proti okupatorju pa nam tudi v današnjem času prinaša pomembno sporočilo. In sicer, da se je treba upreti vsemu tistemu, kar ogroža naš narod in našo družbo na nadaljnji poti! Verjamem, da bomo zmogli!

Lep praznik želim vsem skupaj! Srečno!”

Katičeva in Jevšek

Ministrica Katič izročila MO Murska Sobota certifikat Združenih narodov »Mesto in občina, odporna proti nesrečam«

Ministrica za obrambo Andreja Katič in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But sta v ponedeljek, 25. aprila, na slovesnosti v prostorih obrambnega ministrstva županu Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandru Jevšku izročila certifikat Združenih narodov »Mesto in občina, odporna proti nesrečam«.
 
Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob tem povedala, da je vesela, da se je po Kamniku v kampanjo Združenih narodov »Odporni na nesreče, moje mesto se pripravlja« vključila tudi Murska Sobota in uspela pridobiti certifikat ter se s tem zavezala k nadaljevanju organiziranega in strukturiranega dela na področju zmanjšanja tveganj nesreč.

“Kot ministrica, pristojna za področje zaščite in reševanja, vidim možnosti za izboljšanje pripravljenosti države na nesreče tudi v tesnejšem sodelovanju z drugimi resorji, zelo pomemben korak pa smo naredili konec lanskega leta z ustanovitvijo Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami kot nacionalne platforme za zmanjšanje tveganja nesreč,” je poudarila ministrica Katič. Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But je dodal, da je smisel tega certifikata vlaganje v preventivo.

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je na podelitvi povedal, da je pridobljen certifikat rezultat dela vseh gasilcev, pripadnikov Civilne zaščite in ostalih. “Zavedamo se, da je varnost kot vrednota vse bolj cenjena. Prekmurje je regija, ki vse več vlaga v turizem in tudi zato je varnost za nas zelo pomembna, v ta projekt pa želimo privabiti tudi sosednje države,” je povedal soboški župan Jevšek iz vrst SD in dodal, da je Murska Sobota tako danes med 3.100 mesti po svetu, ki se zavedajo pomena dobre pripravljenosti ob nesrečah.