Socialni demokrati smo predstavili kandidate za župana in županjo v Občinah Piran, Ljutomer in Rogatec

Kandidat Socialnih demokratov za župana Pirana bo Bojan Drevenšek, gospodarstvenik, ki se je ob najavi kandidature zavzel za transparentno, gospodarno in zeleno občino. Dejal je, da je dolgo premišljal o kandidaturi, a je sedaj prepričan, da je bila odločitev pravilna. Med prvimi projekti, ki bi se jih lotil po izvolitvi navaja investicijo v garažo za občane starega mestnega jedra Pirana. Podporo Drevenšku je izrazil tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, aktualni župan Občine Piran in predsednik Občinske organizacije SD Peter Bossman ter ekipa, ki se bo potegovala za izvolitev v občinski svet. Nosilka liste v Portorožu bo Vojka Štular, nekdanja županja Občine Piran, Alen Radojkovič v četrti volilni enoti in Meira Hot, poslanka SD, pa v Piranu.

V Občini Rogatec bo kandidatka SD za županjo Brigita Vodušek, ki sta jo na uvodni predstavitvi podprla predsednik SD Dejan Židan ter poslanec SD Milan Brglez. ”Med ljudmi čutim željo po spremembah in želim biti del teh sprememb,” je o razlogih za kandidaturo povedala Vodoškova. ”Brigita je skupaj z ekipo pripravila ambiciozni program, ki je osnova za hitrejši razvoj občine,” je na predstavitvi izpostavil predsednik SD Dejan Židan.

Dejan Karba, nekdanji novinar, bo v Občini Ljutomer kandidat Socialnih demokratov za župana. Ob najavi kandidature je poudaril, da se mora Ljutomer dvigniti iz povprečja. ”Solidarnost, pripravljenost, iznajdljivost, požrtvovalnost, dobra omreženost in informiranost morajo biti, poleg logično pričakovane strokovnosti, ključne lastnosti ljudi iz občinske uprave in županske funkcije, kar se mora odražati tudi po krajevnih skupnostih,” je izpostavil Karba. Na predstavitvi mu je podporo kandidaturi v imenu vodstva Socialnih demokratov izrazil dr. Jernej Štromajer, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Nacionalna predstavitev vseh kandidatk in kandidatov za županje ter župane Socialnih demokratov na letošnjih lokalnih volitvah bo potekala na ustanovni seji Konference SD v sredo, 17. oktobra 2018, s pričetkom ob 18. uri, v dvorani Prešernovega gledališča na Glavnem trgu 6 v Kranju. Na 1. seji Konference SD bodo članice in člani sprejemali tudi Manifest “Slovenija enakih možnosti” za lokalne volitve.

Kandidat SD za župana Kranja Matjaž Rakovec želi povečati število delovnih mest, stanovanj in evropskih sredstev

Matjaž Rakovec, kandidat Socialnih demokratov za kranjskega župana, je ob predstavitvi programa največji poudarek dal povečanju prihodkov občine, s čimer bi polepšali mesto in prebivalcem izboljšali kakovost življenja. Ob tem se Rakovec osredotoča na nova delovna mesta, nova stanovanja in na pridobivanje evropskih sredstev.

Kot je pojasnil, si prebivalci, kot kaže tudi opravljena anketa, v Kranju želijo ne le živeti temveč tudi delati. Zato je ključno vzpostaviti nova delovna mesta z dodano vrednostjo. “Ko je bilo objavljeno, da bo Gorenje v Sloveniji delalo tovarno za izdelavo televizorjev s 1500 zaposlenimi, sem takoj stopil v akcijo in začel pogovore z Gorenjem in kranjskim Iskratelom, da bi to tovarno postavili v Kranju. Tu imamo namreč izjemne možnosti,” je izpostavil Rakovec.

Če bi Kranj dobil takšno tovarno, bi to pomenilo eksponentno rast tudi na drugih področjih. Pri stanovanjski politiki bi se Rakovec zgledoval po Dunaju. Dodatne prihodke pa bi občini zagotovil tudi s povečanjem evropskih sredstev, za pridobitev katerih je treba biti prodoren z idejami in intenziven z obiski ministrstev, je prepričan.

“Moja prednost je v tem, da imam veliko izkušenj v gospodarstvu, športu, kulturi in socialnem udejstvovanju,” je ocenil Rakovec, ki je predsednik Hokejske zveze Slovenije, bil pa je tudi predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. “Imam neverjeten elan in energijo, da realiziram, kar sem si v načrtih zadal,” je izpostavil.

Med projekti izstopajo novi dom za starostnike, fakulteta za elektrotehniko, novi stadion in ostala infrastruktura za rekreacijo občanov, vključno s kranjsko plažo in ureditvijo kanjonov reke Kokre in Save, center mobilnosti z ureditvijo glavne avtobusne postaje ob železniški postaji, pionirski dom v Globusu s popoldanskimi aktivnostmi za otroke in medgeneracijsko dejavnostjo, kranjski stanovanjski sklad in participatorni proračun.

V načrtu ima tudi novo koncertno-kongresno dvorano, ki bi bila ključni projekt, če bi Kranj uspel s kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture, o čemer Rakovec v petek pripravlja tudi posvet, ki se ga bo udeležil kulturni minister iz vrst SD Dejan Prešiček.

Kot je povedal, je ideja o kandidaturi dozorevala več let. “Imam veliko energije, poznam Kranj in želim mu vrniti, kar mi je dajal od rojstva do izobrazbe, da sem postal, kar sem, z vsemi uspehi in značajem, ki ga imam,” je izpostavil kandidat SD Matjaž Rakovec in zavrnil očitke, da ni Kranjčan.

Alenka Iskra bo kandidatka Socialnih demokratov za županjo Maribora

Kandidatka Socialnih demokratov za županjo Mestne občine Maribor je Alenka Iskra. Za kandidaturo se je odločila, ker verjame, da lahko razmere v mestu obrne na bolje. “Ker mi je mar za naše mesto in si želim napredka za naše mesto,” je povedala na predstavitvi.

“V zadnjih letih smo bili priča ne ravno najuspešnejšemu vodenju mesta, kar vidimo skozi kar nekaj nerealiziranih ali neuspešno realiziranih projektov in obljub,” je povedala. S svojimi izkušnjami in ekipo SD, “s katero smo pripravili prebojni, razvojno in socialno podprti program”, verjame, da lahko popelje mesto “v pravo smer”. “Prvi korak je stabiliziranje razmer, potem pa odgovorno naprej proti sodobnemu, prijaznemu in po meri občanov urejenemu mestu,” je njeno vodilo.

“V Mariboru je treba prekiniti z nerealnimi in megalomanskimi projekti. Socialni demokrati bomo pripravili projekte, ki bodo dobri za mesto in podprti z realnimi in izvedljivimi resursi in možnostmi,” je dodala. Podrobnejši program bo predstavila v prihodnjih dneh, med drugim pa napoveduje celovito reševanje problemov in boljše upravljanje občinskih podjetij.

Po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka je 12 let vodila Terme Maribor, nato dve leti še Rimske terme, zdaj pa v Mariboru vodi socialno podjetje Kooperativa Dame. “Ima dolgoročne izkušnje na področju vodenja in verjamemo, da zna Maribor spremeniti na bolje,” je izpostavila poslanka SD Bojana Muršič.

Kandidat Socialnih demokratov za koprskega župana Marijan Križman

Kandidat Socialnih demokratov za župana Občine Koper bo predsednik lokalnega odbora stranke Marijan Križman, ki je prepričan, da je v Kopru čas za spremembe. Med ključnimi točkami programa je nekdanji poslanec na predstavitveni novinarski konferenci izpostavil skrb za ranljivejše družbene skupine, gradnjo varovanih stanovanj in povečanje pomoči pri samooskrbi ter sprejem občinskega prostorskega načrta, “da bodo vsi vedeli, kaj se bo v tej občini gradilo in kje se bo gradilo”.

Županski kandidat SD je izpostavil še skrb za prebivalstvo podeželja, revitalizacijo starega mestnega jedra Kopra prek nižjih cen najemnin in obnovo osnovne infrastrukture, soodločanje občanov o proračunu prek instrumenta participativnega proračuna, namenjanje več denarja humanitarnim društvom in organizacijam ter enakomerno podporo vsem lokalnim športnikom in športnim klubom.

Za Križmana je tudi pomembno ponovno omogočiti demokratične razprave, ustvariti primerne pogoje za razvoj obrtništva in podjetništva ter zmanjšanje ladijskega hrupa in emisij iz koprskega pristanišča.

Koprski Socialni demokrati se na lokalne volitve podajajo pod geslom Koper enakih možnosti, na kandidatni listi za občinski svet bo 24 kandidatov, od tega 13 žensk. Križman je ob tem ocenil, da “imamo izkušene in mlade ljudi, s katerimi smo pripravljeni realizirati svoj program”.

Križman na novembrskih lokalnih volitvah za SD pričakuje “zmagoviti” rezultat oz. takšno število občinskih svetnikov, “da se bo v občinskem svetu Mestne občine Koper vzpostavila demokracija in odločanje s pogovorom, ne s tipkalnim orkestrom”. Je pa županski kandidat SD priznal, da je bilo težko najti kandidate, saj “se niso ljudje pripravljeni izpostaviti pod takimi pogoji, kot vladajo v Mestni občini Koper za časa volilne kampanje”.

Poslanci SD obiskali piransko občino

Poslanska skupina SD se je skupaj z vodstvom stranke SD mudila na delovnem obisku v občini Piran. Med obiskom so obiskali Padno, letališče Portorož ter se srečali z županom Občine Piran. Tako so se lahko seznanili s konkretnimi težavami v lokalni skupnosti, konkretno sta župan dr. Peter Bossman in predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan napovedala skorajšnji dogovor glede igrišča za golf pri Sečovljah. Župan Bossman, tudi sam iz vrst Socialnih demokratov, je v izjavi za medije ob robu obiska izpostavil, da so tovrstna srečanja zelo potrebna in dobrodošla.

V SD nadaljujemo tradicijo obiskov posameznih krajev po Sloveniji, je pojasnil predsednik Židan, za izbiro Pirana kot ene prvih lokacij pa je po njegovih besedah zaslužna domačinka, novoizvoljena poslanka SD mag. Meira Hot.

Sicer pa je Židan napovedal, da bo stranka “vedno več na terenu, zato ker je potrebno poznati posamezne težave, ki so jih deležni bodisi državljanke in državljani bodisi lokalne skupnosti, za to, da se lažje sprejemajo boljši zakonodajni predlogi v državnem zboru”. Ob tem se je Bossmanu zahvalil za uspehe pri razvoju občine v minulih dveh mandatih.

Poslanka SD Meira Hot je poudarila, da “občina Piran potrebuje močan glas v Ljubljani”. Kot je opozorila, je v novem sklicu DZ več poslancev iz slovenske Istre, pri čemer je sama pozvala k oblikovanju neke vrste nadstrankarske koalicije obalnih poslancev, ki bi se skupaj zavzemali za razvoj celotne regije. Za Bossmana pa je pomembno tudi dejstvo, da imajo prvič po dolgem času svojega poslanca iz piranske občine, pri čemer verjame, da bo poslanka Hot “marsikaj naredila”.

Tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je pozdravil obiske, kakršen je bil v piranski občini, saj dajejo uvide v probleme, ki so v državi prisotni. Ob tem je izrazil prepričanje, da bomo tudi v SD znali nekatere stvari premakniti na bolje, “da se bo Piran lahko še bolje in lepše razvil”.

V piranskem SD sicer še niso izbrali županskega kandidata. Kot je dejal Bossman, imajo kakovostne kandidate, zato “je treba res z nekaj preudarnosti pogledati, koga lahko prezentiramo kot kandidata”. O svoji izbiri bodo pravočasno obvestili javnost, je dodal župan iz vrst SD.

Sogovorniki so sicer medijem razkrili, da je pred vrati dogovor med občino, ministrstvo za kmetijstvo in skladom kmetijskih zemljišč glede umestitve igrišča za golf pri Sečovljah. Bossman je spomnil, da so že lani dosegli kompromis s skladom o spremembi namembnosti zemljišč, ki jih oddaja sklad, ko bodo parcele prešle nazaj na občino. “Prihodnji teden bo sledil sestanek, na katerem bodo zadevo tudi konkretizirali,” je napovedal župan.

Poslanka Meira Hot je dodatno pojasnila, da bodo zemljišča sklada v trenutku, ko bo občina sprejela občinski prostorski načrt, že po zakonu postala stavbna, najemne pogodbe pa bodo prenehale veljati. Židan pa je spomnil, da sta država in občina že pred časom našla konceptualno rešitev in “od takrat naprej v bistvu je samo stvar postopkov”. Predvidena rešitev po Židanovih besedah v največji možni meri tudi varuje kmetijska zemljišča.

Branko Verdev kandidat SD za župana Mestne občine Celje

Kandidaturo za celjskega župana na letošnjih lokalnih volitvah napovedal Branko Verdev, ki je tudi celjski mestni svetnik. Zavzemal se bo za enakomeren razvoj celjske občine s poudarkom na uravnoteženem razvoju urbanega in podeželskega okolja. Prav tako se bo zavzemal za več sodelovanja med mestno upravo s krajevnimi in mestnimi četrtmi in za vzpostavitev participatornega proračuna za projekte občanov.

“Treba bo urediti gospodarski razvoj, investicije zelenih podjetij in razvoj podjetniške cone v Celju. Občina mora vzpostaviti tudi ugodne pogoje za nove investicije. S tem bi pridobili tudi nova delovna mesta,” je dejal Verdev. Meni tudi, da mora Celje postati zanimiva turistična destinacija, ki bo obdržala goste vsaj nekaj dni. Verdev bi podpiral tudi projekte področja kulture, športa, zdravja in podjetništva.

Po njegovih besedah Celje potrebuje občinski prostorski načrt s poudarkom na opredelitvi območij za razvoj gospodarstva na eni in območij, namenjenih zelenim površinam, na drugi strani. Od države pa pričakuje, da bo zagotovila strokovno izvedbo ekološke sanacije Celjske kotline. Dodal je še, da morajo v občini ohraniti visok standard celjskih vrtcev in osnovnih šol ter ob tem zagotoviti, da bodo otroci hodili v šolo v bližini svojega doma.

Funkcijo celjskega župana bi 63-letni Verdev, ki je po poklicu diplomirani inženir strojništva, opravljal poklicno. Kandidiral bo s podporo SD, ki mu jo je izrekel tudi predsednik Občinskega odbora SD Celje Stane Rozman. Ta je ob tem napovedal tudi prizadevanja SD za izboljšanje števila svetnikov v celjskem v mestnem svetu.

Kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek: »Povezani zmoremo več!«

Na prihajajočih lokalnih volitvah bo kandidatka Socialnih demokratov za županjo Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. V nagovoru občankam in občanom je izpostavila, da vedno prisega na dialog. ”Vem, da stvari niso nikoli črno-bele in da so iz različnih zornih kotov videti drugačne. Verjamem, da več glav, več ve. Kompromisi so nujni, zato da napredujemo. Da rastemo. Nujno je, da se spoznavamo; da sprejemamo to, da drugače mislimo, da drugače čutimo,” je uvodoma pojasnila ob najavi kandidature.

Nuška Gajšek, rojena Ptujčanka, je v nagovoru dejala, da jo mnogi poznajo po imenu, so o njej slišali, brali njene pobude iz mestnega sveta v Ptujčanu, saj je bila ena aktivnejših mestnih svetnic v zadnjem mandatu. ”Spremljala sem, kako delujejo strukture. Tiste, ki delajo za nas. Ali kot pogosto slišimo kritike v javnosti – ki bi naj delale za nas. Z načinom dela nisem bila zadovoljna. Verjamem, da se da delati drugače,” je pojasnila razloge za kandidaturo.

”Ponujam drugačen način delovanja – odprt, iskren, a odločen.”

”Župan je samo funkcija. A hkrati mnogo več kot le to. Tisti, ki jo zasede mora skupnost povezovati, ne izključevati. Mora poslušati. Mora slišati. Župan ni zato, da je sam sebi namen, ampak, da po svojih najboljših močeh in znanjih služi skupnosti. In seveda nihče ni vseveden. Zato se mora posvetovati,” je opisala, kako bi po njenem mnenju moral delovati županj ali županja.

Nuška je leta 2007 opravljala pripravništvo v Evropskem parlamentu v Bruslju, od leta 2008 pa je zaposlena v Državnem zboru Republike Slovenije, kot strokovna sodelavka v poslanski skupini SD. Poudarila je, da so v poslanski skupini SD zavezani politiki odprtih vrat, saj se odzovejo na vsako prošnjo za srečanje ali pogovor. ”Četudi se morda z njihovim videnjem ali predlogom, s katerim različne skupine prihajajo, ne strinjamo, jim vedno prisluhnemo. Tega sem se naučila in to me spremlja. In to prakso prenašam tudi v lokalno politiko. Vse moje pobude so rezultat točno take politike. Odprte in povezovalne.”

”Ljudje nam zaupajo, da bomo v njihovem imenu delovali za skupno dobro. In v zdravi demokraciji ni mesta samovolji, grožnjam in deljenju ljudi na prave in neprave. To je enostavno nedopustno. Najslabša politika je tista, ki populistično manipulira z ljudmi in jim na koncu servira politiko izvršenih dejstev. Politika, ki namesto na moči argumentov temelji na argumentu moči. Take politike se ne grem,” je poudarila Gajškova, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana politologinja. Po njenem mnenju nobena funkcija ne more in ne sme biti zgolj okras pred ali za imenom nekoga, še posebej, ko gre za voljene in imenovane funkcije, katerim ljudje poverijo svoje usode z zaupanjem, da bo delovanje v njihovem interesu.

Ptujski socialni demokrati pilijo še zadnje podrobnosti programa za lokalne volitve. Upajo, da z njim uspejo prepričati občanke in občane Ptuja, da so prava izbira. Eno izmed pomembnejših rešitev vidijo v oblikovanju participatornega proračuna, kjer o porabi dela proračunskega denarja odločajo občanke in občani, ki s svojimi glasovi oblikujejo prednostno listo projektov, ki jih mora občina ter župan izvesti.

”Menim, da je naše delo v preteklem mandatu dobra popotnica za naprej in da je to tudi eden trdnejših argumentov za naše volivce, da nam zaupate svoj glas,” je poudarila kandidatka SD za županjo ptujske mestne občine Nuška Gajšek, ki je v preteklem mandatu vodila delovanje svetniške skupine SD, kar ji je dalo novih znanj, izkušenj in vpogleda v lokalno skupnost, kot pravi sama. Nuška ob tem poziva, da naj ljudje spremljajo kampanjo, postavljajo vprašanja in bodo kritični ter konstruktivni.

Župan Jevšek za STA: Zadovoljen sem z dosežki ob koncu prvega mandata na čelu murskosoboške občine

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je prepričan, da občani živijo bolje kot pred štirimi leti, za najpomembnejši dosežek pa šteje 10,3 milijona evropskih evrov, pridobljenih za celostne trajnostne naložbe. Z dosežki v mandatu je zadovoljen, očitke opozicije pa zavrača.

“Brezposelnost je v teh štirih letih padla za osem odstotkov, po podatkih, ki jih imam, je zaposlenih 524 ljudi več, naša podjetja v celotni regiji izvažajo za 2,8 milijarde letno, kar je za deset odstotkov več kot leta 2014, število gradbenih dovoljenj se povečuje, že v prvih šestih mesecih letos smo imeli toliko prihodov in nočitev turistov kot v celotnem letu 2015,” je dosežke občine v pogovoru z novinarjem Marjanom Maučecem za STA naštel župan Aleksander Jevšek.

Od omenjenih dobrih desetih milijonov pridobljenih evropskih sredstev občina črpa denar za obnovo oziroma revitalizacijo Soboškega jezera, v sklopu katere je projekt paviljona z milanskega Expa 2015, spreminjanje mestnega središča, kmalu bodo odprli prvo etapo soboške obvoznice.

Kot pomembno je izpostavil, da so v veliki meri tudi napolnili severno obrtno-industrijsko cono in da so v mestu zrasla nekatera nova podjetja oziroma so se obstoječa razširila. “Nismo pa uspeli pokriti bazena, kar sem obljubljal, vendar smo na poti k temu, da bomo to naredili, bazen smo letos prenovili in pripravili razmere za pokritje v prihodnosti,” pravi Jevšek.

Ob kritikah, da pri gospodarskem razvoju ni uresničil obljub, pojasnjuje, da so v občini ustvarjali primerne razmere, se potrudili za vsakega vlagatelja ter da nobeden od občinskih aktov ni v predalu čakal niti en dan, razen zakonskih pogojev. Pogovarjajo se tudi s potencialnimi japonskimi investitorji.

“Moramo pa se zavedati realnosti v tem prostoru, da uspe sprejeti investitorja, ki zaposluje od 100 do 200 ljudi, več od tega pa, mislim, da kadrovsko trenutno ni sposoben, ker imajo že zdaj družinska podjetja, uspešna v našem prostoru, problem pridobiti kadre”, je opozoril.

Občini ni uspel, čeprav to ni bilo v celoti odvisno od nje, prenos lastninske pravice stare ekonomske šole na mestno občino, da bi lahko zgradbo ali podrli ali jo prenovili, ugotavlja Jevšek. V celoti gledano pa vidi neuspeh lokalnih skupnosti tudi v tem, da se demografska slika še vedno slabša in da mladi še vedno odhajajo.

Glede odnosov v mestnem svetu je izpostavil, da je ta sprejel praktično vse odločitve, ki so jih dali na dnevni red, vključno z vsemi štirimi proračuni, in da nobena ni ostala nesprejeta zaradi takih ali drugačnih “razprtij”.

“Mislim tudi, da se je dialog v mestnem svetu popravil, z njim še nisem zadovoljen, ker so še vedno, čeprav sprejemam opozicijske kritike, te pogostokrat neutemeljene, ali pa so bile preveč strankarsko obarvane,” nadaljuje Jevšek.

Županov najostrejši kritik je njegov predhodnik na položaju Anton Štihec, ki mu v imenu svoje liste med drugim očita “nevzdržne stroške za paviljon”, da so na Center za ravnanje z odpadki “prisesani nekateri svetniki Jevškovih socialnih demokratov”, da je “vodstvo občine oddalo, spet brez javnega razpisa, občinsko zemljo pri gramoznici ob Bakovski cesti”, da si “bomo mandat zapomnili po jemanju denarja iz naših denarnic, betoniranju vsega mogočega in raznoraznih omejitvah”.

“Prepričan sem, da so vsi posli narejeni transparentno, sem mu pa že nekajkrat povedal, ko smo bili deležni nekih očitkov, da če misli, da je karkoli narobe, naj se obrne na pristojne institucije, ki preverjajo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, prekršek ali gospodarski prestopek,” na očitke odgovarja Jevšek.

O paviljonu, ki so ga poimenovali Expano, pravi, da so 80 odstotkov denarja, za katerega se strinja, da ni majhen, pridobili iz evropskih sredstev, milijon iz t. i. pomurskega zakona, občina pa vlaga 700.000 evrov.

“Ta projekt bo bistveno spremenil ne samo videz, ampak tudi uporabnost tega degradiranega območja ob Soboškem jezeru, za katerega se že 30 let govori, da bomo nekaj naredili, pa se ni nič naredilo,” je dejal Jevšek. Prepričan je, da bo paviljon postal uspešna zgodba.

Na vprašanje, zakaj – ob tem, da je v občinskem glasilu zapisal, da je vse življenje branil zakon, pravico in red, kar da je njegovo poklicno in človeško poslanstvo – ne upošteva ugotovitve ministrstva za kulturo, da je poimenovanje paviljona z imenom Expano nezakonito, Jevšek odgovarja: “Jaz določbe ministrstva za kulturo nisem dobil na mizo, kot pa veste, ima inšpektorat, ki je pristojen, drugačno mnenje.”

Ob opozorilu, da inšpektorat ob ugotovitvi ministrstva iz neznanih razlogov ni ukrepal proti imenu, ampak proti sloganu Experience Pannonia, ki pa sploh ni bil izbran (izbran je bil slogan Doživite Pomurje), občina pa zdaj dela obvod in bo ime zaščitila kot blagovno znamko, Jevšek dodaja: “Jaz v nobeni odločbi od katerekoli državne institucije nisem prebral, da je to ime nezakonito, predvsem pa mislim, da je pomembnejša vsebina kot pa ime.”

O morebitni ponovni kandidaturi ne novembrskih volitvah se Jevšek še ni odločil. Prednost ima po njegovih besedah dokončanje omenjenih projektov, odločitev pa bo sprejel v pogovorih z ljudmi.

Župan Kontič v pogovoru za STA: Podoba Velenja se je v zadnjih letih močno spremenila

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je že napovedal, da se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za tretji županski mandat, meni, da je občina Velenje v zadnjih letih močno spremenila svojo podobo. V tem mandatu je bil največji projekt vodooskrba Šaleške doline, vreden 37 milijonov evrov, s katerim so regiji zagotovili oskrbo s pitno vodo za nadaljnjih 30 do 40 let.

Kot je v pogovoru z novinarko Lili Pušnik za STA povedal Bojan Kontič, je bil projekt vodooskrbe največji kohezijski projekt, ki so ga izpeljali za nižjo ceno od tiste, predvidene s projekti. Brez evropskega in državnega denarja pa po Kontičevem mnenju projekta zagotovo ne bi mogli izpeljati.

Sicer pa je Velenje v zadnjih letih dobilo novo podobo, je dejal. Nekaj objektov so obnovili in energetsko sanirali, preplastili so precej občinskih cest, zgradili precej novih stanovanj, samo v soseski Gorica npr. več kot 100. Od leta 2011 do letos je tako velenjska občina, ki ima v lasti 900 stanovanj, rešila 700 stanovanjskih vprašanj. Trenutno pa imajo na seznamu okrog 400 ljudi, ki potrebujejo stanovanja.

Kontič je tudi dejal, da so v tem mandatu uredili šaleški podjetniški inkubator, občina pa se ponaša tudi z brezplačnim mestnim prometom. Postregel je še s podatkom, da so v zadnjih štirih letih pridobili okrog 29 milijonov evrov evropskih sredstev, za naložbe pa so tudi sami prispevali 10 milijonov evrov.

“To pomeni, da smo za naložbe namenili enoletni proračun občine,” je dejal župan in dodal, da so premoženje občine v zadnjih letih povečali za 60 milijonov evrov.

Po njegovi oceni je velenjska občina povprečno zadolžena; med mestnimi občinami je po zadolženosti na tretjem mestu. V prvi polovici tega leta je občina zadolženost zmanjšala za milijon evrov, v zadnjih osmih letih pa so se zadolžili za osem milijonov evrov, predvsem zaradi novih naložb, pravi.

V osmih letih so za naložbe tako namenili 120 milijonov evrov. Sicer pa se velenjska občina lahko zadolži do osem odstotkov letnih prihodkov, trenutna zadolženost pa je pri 5,7 odstotka.

Na vprašanje, kako je z ureditvijo azilnega doma, je Kontič pojasnil, da nikdar niso govorili o tem, da bi v Velenju zgradili azilni dom za 150 beguncev. “Na seji mestnega sveta smo sprejeli sklep, da lahko država s soglasjem občine v Velenju namesti do 30 beguncev. Kasneje se je pokazalo, da takšnih potreb ni, pokazala pa se je potreba po integracijski hiši,” je dejal in ocenil, da so to problematiko predvsem akterji desne politične opcije izkoristili priložnost za lastno promocijo in za nabiranje poceni političnih točk.

Zato je velenjski mestni svet nedavno sprejel sklep o namestitvi 30 oseb iz družin iz Sirije. Ne gre torej za posameznike in samske moške, kar se nam pogosto očita, pravi Kontič, ki pričakuje, da bodo v integracijsko hišo kmalu prišle tri družine iz Turčije. Večjih težav pri njihovi namestitvi pa ne pričakuje.

Za Kontiča je največja težava pri integraciji tujih državljanov nepoznavanje slovenskega jezika. Meni, da bo treba v prihodnosti poskrbeti, da se prišleki naučijo slovenščine. Od države, ki da ni poskrbela za njihovo integracijo, pa pričakuje ustrezne ukrepe.

Na področju ekologije je Velenje po županovih besedah prehodilo pot, kot je ni nobena lokalna skupnost v državi. Šaleška dolina je bila namreč degradirana in onesnažena, imeli so tudi slab zrak, mrtva jezera in onesnaženo zemljo. Skupaj z energetskimi podjetji v dolini pa so uspeli to sanirati.

Po Kontičevih besedah se Velenje danes sooča s trdimi delci zaradi povečanega prometa, na srečo pa imajo v občini daljinsko ogrevanje, ki je pripomoglo k temu, da imajo čistejši zrak.

Glede tretje razvojne osi je Kontič dejal, da podpira hitro cesto Velenje-Šentrupert, saj je po njegovem mnenju edina realno izvedljiva. “Če se pristojni odločijo, da bodo nekaj spreminjali, pa to pomeni ponovitev postopkov in odmik gradnje ceste za pet do 10 let, kar bi povzročilo gospodarski infarkt,” meni župan, ki pa ga veseli, da tudi nova vladna koalicijska pogodba predvideva, da se bo gradnja ceste začela v mandatu vlade Marjana Šarca.

Kontič pričakuje, da bo občina uspela s tožbo zoper Termoelektrarno Šoštanj, ki jo je vložila zaradi podražitve cene toplotnega ogrevanja. Spora ni bilo moč rešiti z dogovorom, saj je elektrarna vztrajala pri svoji ceni. Občina pa je želela priti do podatkov, na podlagi katerih je bila izračunana nova cena, a ji to ni uspelo.

Velenje sicer čaka še nekaj projektov – od energetske sanacije objektov, ureditve prireditvenega odra ob Velenjskem jezeru, revitalizacije mestnega jedra do izgradnje kolesarskega omrežja. V ta namen, tako Kontič, naj bi pridobili od 15 do 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Za vnovično kandidaturo se je Kontič odločil, ker želi nadaljevati projekte, ki so jih na občini že zastavili. Kandidiral bo kot član SD, podporo mu je izrekla tudi DeSUS, za tretji mandat pa bo zbiral tudi podpise podpore.

Zanikal pa je informacijo, da namerava na oktobrskem Kongresu Socialnih demokratov kandidirati za predsednika stranke. “Teh ambicij nisem nikoli imel, če bi želel kandidirati, bi se za kandidaturo odločil takrat, ko sva se z Dejanom Židanom odločila, da on prevzame vodenje stranke. Bil sem eden tistih, ki je Židana nagovarjal k prevzemu vodenja SD. Predsednik Židan v meni nima konkurence,” je še dejal Kontič.

Kandidat SD za novogoriškega župana Sebastjan Komel

Območna organizacija Socialnih demokratov Nova Gorica je predstavila kandidata za župana Mestne občine Nova Gorica Sebastjana Komela. Diplomirani ekonomist, ki prihaja iz gospodarstva, Sebastjan Komel med svojimi ključnimi prioritetami vidi zlasti spodbujanje gospodarskega razvoja novogoriške občine, saj meni, “da na tem področju v zadnjem desetletju ni bilo skoraj nič narejenega”.

“Kot občani imamo le dve možnosti – da le opazujemo dogajanje in smo ob tem pasivni, ali pa aktivno sodelujemo k razvoju občine. Za slednje sem se odločil tudi sam,” je svojo odločitev na novinarski konferenci pojasnil Komel. Gospodarski razvoj je po njegovem mnenju osnova, temelj za razvoj vseh ostalih področij.

Drugi pomemben poudarek Komelovega programa so mladi. Na Goriškem bi rad ustvaril razmere, da mladi ne bi več odhajali, pač pa bi se začeli celo vračati. Novogoriška občina bi jim morala zagotoviti, da bi tisti, ki bi to želeli, lahko začeli z lastno gospodarsko dejavnostjo. Predvsem pa bi potrebovali več novih stanovanj.

“Občina bi morala podjetnikom ponuditi spodbude za nove investicije in s tem tudi nova delovna mesta. To pomeni urejanje novih poslovnih con, kjer bi lahko podjetniki in obrtniki kupili zemljišče in gradili pod ugodnimi pogoji,” je poudaril Komel.

Pomembna bi bila tudi infrastruktura. Komel si želi izgradnje novega priključka na hitro cesto, zaključek gradnje vodovodnega omrežja do vseh občanov v novogoriški občini in boljše ravnanje z odpadki na Goriškem.

Posebno pozornost bi namenil tudi področju športa. Razmišlja, da bi bilo treba vso športno infrastrukturo umakniti iz centra mesta na obrobje. Tam bi uredili velik športni park z vso potrebno infrastrukturo za športe, ki so razviti v občini. Občinska sredstva pa bi med športna društva razdelil na boljši način od dosedanjega, je zagotovil kandidat SD za župana Nove Gorice.

“Predvsem si želim tako občino, v kateri bi ljudje radi živeli, se počutili dobro in varno. Zato nameravam odpreti vrata občine, da bodo občani lahko neposredno zaupali potrebe in želje ter jim tako približati delovanje občine,” je še dejal član Socialnih demokratov Sebastjan Komel.