Poslovno-stanovanjski objekt Gorica v Velenju

Župan Kontič podelil prve ključe stanovalcem novega objekta Gorica v Velenju

Po vrsti zapletov so v Velenju zaključili z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Gorica, ki so ga slovesno odprli, v torek, 29. septembra. Celotna naložba je vredna okoli 24 milijonov evrov in prinaša skupno 147 stanovanj, od tega 132 neprofitnih, trgovskega in poslovne prostore ter veliko parkirnih mest. Prvi stanovalci so ključe že dobili. Pet let po podpisu soinvestitorske pogodbe ter leto in pol kasneje, kot so sprva predvideli, so v Velenju zaključili z gradnjo objekta Gorica, katerega soinvestitorja sta Mestna občina Velenje in podjetje Igem.

Najpomembneje je, da je objekt končan, je na novinarski konferenci v Velenju pred podelitvijo ključev za okoli sto neprofitnih najemnih stanovanj poudaril velenjski župan Bojan Kontič. Projekt je bil namreč v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, je opozoril Kontič, saj je soinvestitor, podjetje Igem, kljub dogovorom imelo težave s kupci tržnega dela projekta, hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale tudi banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja.

Velenjska občina je z naložbo, ki se je naposled vendarle zaključila, pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega je 65 skladovih, in 198 pripadajočih pokritih parkirnih mest. Za zdaj so oziroma bodo razdelili ključe za blizu sto stanovanj, za katera so stanovalce izbrali v okviru zadnjega razpisa, ki ga s tem zaključujejo. Nov razpis za najem neprofitnih stanovanj občina načrtuje konec oktobra, tako da bi lahko še preostala neprofitna stanovanja v objektu Gorica razdelili spomladi prihodnje leto.

Glede na povpraševanje na občini v okviru novega razpisa pričakujejo okoli 300 prijav, skupno pa je občina letos do konca septembra skupaj s stanovanji na Gorici rešila 150 stanovanjskih primerov, je še povedal Kontič. Vrednost deleža občine pri projektu Gorica znaša dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis Stanovanjskega sklada RS pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini dobrih 5,4 milijona evrov ter posojilo v višini 2,3 milijona evrov.

To je zadnji projekt iz serije sofinanciranja izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj iz let 2008 oz. 2009, pa je povedal direktor republiškega stanovanjskega sklada. Skupno je bilo po njegovih besedah v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v tem projektu zgrajenih 544 neprofitnih stanovanj, od tega jih je v lasti sklada 190. V objektu Gorica je, kot omenjeno, skladovih 65 stanovanj, objekt pa je tudi energetsko učinkovit.

Podjetje Igem je v poslovno-stanovanjskem objektu Gorica financiralo gradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovskega centra z 62 zunanjimi parkirnimi mesti, poslovnih prostorov za prodajo na trgu in okoli 460 pokritih parkirnih mest, s katerimi bodo lahko v Velenju reševali težave s parkiranjem v krajevni skupnosti Gorica. Ta krajevna skupnost, ki je največja v velenjski občni, bo tudi sicer dobila prostore v novem objektu Gorica, s katerim po Kontičevih besedah krajevna skupnost dobiva tudi svoj center.

Delovno srečanje z župani SD v DZ

Vodstvo stranke in poslanci z župani iz vrst SD o proračunih 2016-2017 in davčni reformi

V torek, 29. septembra, je v Ljubljani potekalo 3. delovno srečanje vodstva in poslanske skupine SD z župani iz vrst Socialnih demokratov. Srečanje v Državnem zboru je bilo v prvi vrsti namenjeno seznanitvi s predlogom proračunov za leti 2016-2017, ki je bil prejšnji teden sprejet na vladi. V nadaljevanju sestanka so župani poslancem in ministrom predstavili lokalno problematiko, prav tako pa je bilo na srečanju govora o davčni reformi. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je zbranim pojasnil, da Socialni demokrati zagovarjamo potrebo po znižanju stroškov dela oz. znižanja razlike med bruto in neto plačo. Poleg tega tudi iz programa SD po njegovih besedah izhaja znižanje ali ukinitev obdavčitve 13. oz. 14. plače.

Srečanje vodstva in poslancev z župani SD

Obenem v SD menimo, da če se davki nekje znižajo, se morajo drugje izravnati, saj v nasprotnem primeru nastane javnofinančna luknja. Tako bi tudi morebiten poseg v dohodninske razrede po Židanovih besedah moral biti usklajen s celovito spremembo dohodninske lestice, v SD pa se zavzemamo za davčno reformo, ki bo primerljiva z avstrijsko, saj je njen učinek najbolj razbremenil srednji in nižji dohodkovni razred. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa ob tem verjame, da bomo Socialni demokrati v medstrankarski strokovni ekipi, ki pripravlja t.i. davčno reformo, znali predstaviti pogled stranke na reformo, ki bo razbremenila tudi gospodarstvo, a s tem ne bo škodovala majhnemu človeku.

Ekipa SD v Beli Krajini

Med delovnim obiskom SD v Beli Krajini predvsem o razvojnih možnostih Pokolpja

V ponedeljek, 28. septembra, je potekal celodnevni delovni obisk vodstva stranke in Poslanske skupine SD ter ministrov iz vrst SD v Beli Krajini. Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je sicer ob tokratnem obisku v izjavi za medije poudaril, da želimo Socialni demokrati neposredno na mestu spoznati težave, ki tarejo Belokranjce. Med glavnimi tamkajšnjimi težavi pa je posebej omenil logistične. Predvsem projekt gradnje ceste tretje razvoje osi, ki je po mnenju belokranjskih občin nujen za njihov razvoj in kot tak poteka prepočasi.

Obisk SD v Gospodarski coni Črnomelj

Kot je dodal Židan, bi morala država predstaviti točen načrt in način financiranja njene gradnje, sicer pa želimo v SD od županov slišati še mnenja glede davčne reforme, obdavčitve nepremičnin in prebivalstva. Vodja poslanke skupine SD Matjaž Han je ob robu obiska v izjavi za medije dejal, da so se vodstvo stranke, njeni poslanci in ministri na tokratnem obisku osredotočili na program pomoči Pokolpje in njegovemu izvajanju, ki ga je po mnenju SD potrebno podaljšati in v krajih ob Kolpi zagotoviti nova delovna mesta.

Obisk Vražjega kamna

Obisk se je pričel z ogledom Gospodarske cone Otovec v občini Črmomelj, kjer je županja Mojca Čemas Stjepanovič skupaj s podjetniki ministrici za obrambo Andreji Katič in poslancem SD predstavila razvojne možnosti cone. Ekipa SD je obisk nadaljevala pri PGD Črnomelj s srečanjem s predstavniki gasilcev v regiji, prav tako pa so pristojni obrambni ministrici Katič predstavili lokacijo sprejemnega centra za begunce v Vražjem kamnu, ki bo vzpostavljen, če se bo izkazala potreba po sprejemu beguncev v tem delu Slovenije. Obrambna ministrica Andreja Katič je med ogledom ocenila, da priprave povsod po državi potekajo dobro, težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le ob večjem prihodu od načrtovanega.

Srečanje SD z gasilci v Beli Krajini

Ministrica Katič je v izjavi za medije povedala, da Slovenska vojska pri pripravah na sprejem prebežnikov, ki jih vodi in usmerja ministrstvo za notranje zadeve, sodeluje s svojo logistično podporo predvsem pri vzpostavitvi in delovanju sprejemnih in nastanitvenih centrov. Težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le v primeru prihoda večjega števila prebežnikov, kot ga načrtujejo. Takrat bi lahko imeli v Slovenijo podobne težave kot v drugih državah, je še dejala obrambna ministrica iz vrst SD.

Srečanje SD o socialnih temah v Črnomlju

Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič so prvi begunski tokovi Belo krajino obšli. Kljub temu je tamkajšnja civilna zaščita skupaj z domačimi gasilci in policijo pri policijski postaji v Lokvah pri Črnomlju postavila šotorišče z dvema večjima šotoroma, ki je pripravljeno za sprejem približno 50 prebežnikov. Metliški župan Darko Zevnik pa je dejal, da so tamkajšnjo policijsko postajo oskrbeli z začasnimi ležišči in pripravili zaloge pitne vode, njihove enote, ki so v stalni pripravljenosti, pa lahko v primeru prihoda večjega števila prebežnikov pomoč ponudijo tudi brežiškemu sprejemnemu centru. Zunanjih namestitvenih enot v Metliki niso postavljali, saj lahko v tamkajšnjih policijskih garažah začasno sprejmejo do 50 beguncev, je še pojasnil župan Zevnik iz vrst SD.

Ministrica Kopač Mrak v DSO Črnomelj

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je s poslanem Matjažem Nemcem nadaljevala sestanek s predstavniki CSD-jev in Zavodov za zaposlovanje Črnomelj in Metlika, treh županov belokranjskih občin in Domov za starejše občane, v nadaljevanju pa sta ministrica in poslanec obiska tudi Dom starejših občanov v Črnomlju. Ekipa ministrov in poslancev je obiskala tudi Javno podjetje Komunala Črnomelj, ki je med prvimi pristopilo k odpisu dolgov, projektu ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Sledilo je skupno srečanje z županjama občin Črnomelj in Semič, Mojco Čemas Stjepanovič in Polono Kambič ter županom občine Metlika Darkom Zevnikom, kjer je pogovor potekal o ključnih problematikah regije in novih priložnostih za razvoj regije.

Sestanek SD na JP Komunali Črnomelj

Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan je nato skupaj s poslansko ekipo obiskal podjetje Kolpa d.d. v Metliki, ki je uspešno slovensko izvozno podjetje in zaposluje večje število ljudi v regiji. Ministrica Anja Kopač Mrak se je v nadaljevanju udeležila prireditve ob 1. obletnici otvoritve dislocirane enote Doma starejših občanov Metlika, kjer je imela nagovor in ob tej priložnosti zasadila sadno drevo v parku doma. Predsednik SD Dejan Židan je v popoldanskem delu obiska na srečanju z vodstvom Razvojno-informacijskega centra Bela Krajina spregovoril o razvojnih možnostih regije in zakonu o Pokolpju, delovni obisk pa je ekipa SD zvečer zaključila na srečanju s članstvom in pogovorom o prihodnjih izzivih belokranjske regije.

Ministrica Kopač Mrak posadila drevo v DSO Metlika

Židan je na srečanju poudaril, da bi bilo brez Socialnih demokratov v naši državi življenje težje za marsikoga. “Po naši zaslugi smo privatizacijo nadomestili z odgovornim upravljanjem državnega premoženja, projekt odpisa dolga pa bo za najranljivejše skupine ljudi pomenil veliko razbremenitev,” je povedal predsednik SD in dodal, da se veliko od nas pričakuje in prav je tako, a smo navkljub temu, da imamo majhen odstotek z lanskoletnih državnozborskih volitev, smo SD vseeno uspeli zaustaviti prodajo Telekoma, saj bi bila prodaja strateška napaka za Slovenijo.

Srečanje SD v RIC Črnomelj

“Socialni demokrati se zavedamo, da je pri nas najbolj obremenjen človek, ki živi od svojega dela, na drugi strani pa imamo sramotno majhno obdavčitev premoženja,” je opozoril Židan. Po njegovih besedah bomo Socialni demokrati v prihodnje zato trd pogajalec, da se z davčno reformo razbremeni srednji razred ter se zmanjša razlika med bruto in neto plačo. “Ob davčni reformi pa je za Socialne demokrate nesprejemljivo, da bodo te reforme izgovor za spremembe, po katerih se bo lažje odpuščalo delavce,” je poudaril Židan. V zaključku pogovora je predsednik SD Dejan Židan še dodal, da se bomo Socialni demokrati zavzemali za podaljšanje zakona za Pokolpje, je pa ob tem tudi nujno zavedanje, da projekt Pokolpja ne more zaživeti v svoji polnosti brez tretje razvojne osi.

Srečanje ekipe SD s članstvom v Beli Krajini

Galerija fotografij delovnega obiska SD v Beli Krajini: http://skrci.me/ZhMtN

Gasilci v Radljah ob Dravi

Ministrica Katič v Radljah ob Dravi: “Gasilke in gasilci ste člani naše najbolj množične splošnoreševalne službe.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 26. septembra, osrednja govornica na slovesnosti ob odprtju novega gasilskega doma in začetku praznovanja 140 – letnice gasilstva v Radljah ob Dravi. Slovesnost, ki je potekala pred novim gasilskim domom, se je začela z gasilsko parado. Ministrica Katič je v svojem govoru poudarila, da je 140-letnica delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi zelo visok in častitljiv jubilej v vseslovenskem merilu. Gasilkam in gasilcem je tudi čestitala ob odprtju novega gasilskega doma ter poudarila, da je to prelomen dogodek za mesto in občino Radlje ob Dravi ter velik uspeh za slovensko gasilstvo.

Poudarila je, da so bili gasilski domovi na Slovenskem vedno središča društvenega življenja, seveda pa so sodobni gasilski domovi danes nadvse potrebni za to, da lahko gasilke in gasilci čim učinkoviteje in v najkrajšem možnem času izvajajo vse svoje zahtevne naloge. “Če se ob tem ozremo v čase, ko so se ustanavljale požarne brambe, vidimo, da je slovensko gasilstvo naredilo ogromen napredek in se tehnološko izredno razvilo. Gasilke in gasilci ste članice in člani naše danes najbolj množične splošnoreševalne službe. Tisto, kar se je ohranilo in celo utrdilo v vseh teh letih, pa je pripravljenost, da sočloveku priskočite na pomoč, ne glede na vse,” je dodala ministrica.

V nadaljevanju je ministrica Andreja Katič dejala, da so prav naravne in druge nesreče ena največjih groženj za nacionalno varnost Republike Slovenije. Skrb za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed podsistemov nacionalne varnosti, je izpostavila kot eno prednostnih nalog na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. “Dosegli smo, da bo v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022 znova izpostavljen status gasilcev oziroma prostovoljnih reševalcev. Celostno si prizadevamo tudi zato, da bi se lahko uveljavile različne stimulativne rešitve. Tako za reševalce kot za delodajalce. In to predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju. Status vseh prostovoljcev, ki ste vključeni v različne reševalne sestave zaščite, reševanja in pomoči, želimo izboljšati tudi z dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,” je ministrica povzela že opravljeno delo in načrtovane naloge na tem področju.

Poudarila je tudi pomen izobraževanja v gasilstvu in pri tem pohvalila radeljske gasilke in gasilce, ki zavzeto organizirajo in se udeležujejo različnih oblik izobraževanja in usposabljanja.

V svojem govoru je spregovorila tudi o aktualnih izzivih s katerimi se sooča naša država in pri tem izpostavila migrantski val, s katerim se sooča dobršen del Evrope, ki pa ni obšel naše države. Kot je povedala ministrica smo priča množični selitvi ljudi, ki so se znašli v vrtincu vojn, nasilja in splošne bede ter v strahu za svoje življenje in življenje svojih otrok iščejo zatočišče v Evropi.

Tudi zaradi lastnih zgodovinskih izkušenj, ko so bili naši predniki večkrat izpostavljeni usodi beguncev in ekonomskih migrantov, moramo pokazati svojo človečnost in ter pomagati tem ljudem, ki potrebujejo našo pomoč na težki poti k boljšemu življenju. Po slovesnosti, so ministrica Andreja Katič, radeljski župan Alan Bukovnik iz vrst SD in predsednik PGD Radlje ob Davi Primož Ternik prerezali trak ob otvoritvi novega, sodobno opremljenega gasilskega doma.

Odprtje heliporta Bovec

Državni sekretar z MORS Bizjak skupaj z bovškim županom Mlekužem otvoril Dom za zaščito in reševanje ter heliport v Bovcu

V Bovcu so v soboto, 19. septembra, odprli nov dom za zaščito in reševanje ter heliport, ki so ga zgradili v okviru projekta “CAN” in je sofinanciran s strani Jadranskega čezmejnega programa IPA. Vrednost projekta v Bovcu je 1,3 milijona evrov od tega je 85% evropskih sredstev. Slovesnosti, ki je potekala pred novim domom so se udeležili tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak, ki bil tudi slavnostni govornik.

Gostje na odprtju heliporta Bovec

Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je povedal, da so ob takih priložnostih lahko odkrito ponosni vsi, ki se trudijo, da bi bil naš vsakdan čim bolj prijazen in bi bili pogoji za življenje za vse kar se da ugodni. “Odpiramo nov Dom zaščite in reševanja z vso pripadajočo infrastrukturo, ki je bila zgrajena v okviru projekta CAN, sofinanciranega s strani Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013. Občina Bovec je tako z evropskim denarjem zgradila večnamenski objekt za potrebe reševanja, zgrajeno je novo pristajališče za helikopterje, območje je komunalno urejeno z vso komunalno infrastrukturo, na novo so zgrajene in asfaltirane vse povezovalne ceste, urejena so nova asfaltirana parkirišča,” je poudaril župan Mlekuž. V novem Domu zaščite in reševanja bodo našle svoj prostor Prostovoljno gasilsko društvo Bovec, Gasilska zveza Bovec, Gorska reševalna služba Bovec, Občinski štab Civilne zaščite Bovec in tudi bovški radioamaterji. V starem delu pa še Župnijska Karitas in bovški Rdeči Križ.

Mlekuž in Bizjak

Državni sekretar na MORS Miloš Bizjak je povedal, da je izgradnja Doma zaščite in reševanja v Bovcu šolski primer, kako lahko občina črpa evropska sredstva. “To danes tu je dokaz vsem tistim, ki trdijo, da je črpanje evropskih sredstev zelo težavno in na občinskem nivoju skoraj nemogoče. Vi ste pokazali, da se z pravilno izbiro investicijo in pravilno prijavo in seveda s požrtvovalnim vodenjem projekta, da iztržiti 85% celotne investicije, ki ni majhna. Sam pogled na objekte na heliport in vso pripadajočo infrastrukturo je lep. Vendar zakriva najbistvenejše. Najbistvenejše v tem skupnem prostoru ste pa vi spoštovani reševalci, gasilci, policisti, vojaki, tehniki, piloti, zdravniki, medicinsko osebje vsi, ki tej tehniki, ki vam je dana na razpolago in je tu razstavljena date uporabno vrednost,” je še povedal Bizjak. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske so letos v reševalnih akcijah posredovali že 167-krat, od tega 108-krat pri reševanju v gorah, 59-krat pa so poskrbeli za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem so prepeljali 188 poškodovanih ali obolelih in naleteli 199 ur.

Omizje v Radljah ob Dravi

Delovna obiska Tanje Fajon v Prlekiji in na Koroškem

Evropska poslanka S&D in podpredsednica SD Tanja Fajon se je minuli konec tedna mudila na obisku v dveh slovenskih regijah. V petek, 4. septembra, je bila na povabilo župana slavnostna govornica na občinskem prazniku v Križevcih pri Ljutomeru. Na slavnostni seji, kjer so tudi podelili nagrade občanom, ki so najbolj prispevali k razvoju občine, so se spomnili dosežkov v preteklem letu in ravno tako izzivov in načrtov za naprej. Fajonova je v svojem nagovoru izpostavila kakovosten razvoj občine v skladu z naravnimi danostmi, poleg kmetijstva tudi razvoj turizma, občane pa je pozvala k človeškemu odnosu do beguncev, ki bežijo pred vojno in rešujejo svoja življenja in se bodo na svoji poti morda ustavili tudi pri nas, v Sloveniji.

Občinski praznik v Križevcih pri Ljutomerju

Dan kasneje, v soboto, je sodelovala na okrogli mizi z naslovom Razlike med lokalnimi volitvami in volitvami v Evropski parlament, ki jo je v okviru projekta Evropske komisije Evropa za državljane pripravila občina Radlje ob Dravi. Z župani iz vrst Socialnih demokratov (SD) mag. Alanom Bukovnikom (Radlje ob Dravi), Antonom Kovšetom (Podvelka) in Srečkom Gečem (Ribnica na Pohorju), predstavniki hrvaških občin Čazma in Biograd/na morju ter slovenskimi in hrvaškimi udeleženci tridnevnega projekta se je evropska poslanka pogovarjala o relativno nizki udeležbi na evropskih volitvah v Sloveniji. Poglavitna razloga za to sta pomanjkanje evropske identitete in občutek oddaljenosti Evrope. Nasprotno pa lokalne volitve državljani vidijo kot nekaj, kar jim je zelo blizu, kot neposredni vpliv na odločitve o tem, kako se bo občina razvijala. Sicer pa je občina Radlje ob Dravi, ki jo od leta 2002 vodi mag. Alan Bukovnik, odličen primer, kako uporabiti sredstva in programe, ki jih ponuja Evropska unija.

Župan Velenja Bojan Kontič

Župan Kontič pisal premierju Cerarju: Velenje pripravljeno pomagati beguncem

V Mestni občini Velenje so pripravljeni pomagati pri reševanju begunske problematike, s katero se sooča Evropa. Župan MO Velenje Bojan Kontič je o tem v sredo, 2. septembra, pisal predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju. V Velenju lahko po potrebi sprejmejo in nudijo pomoč desetim beguncem. Kot je v pismu predsedniku vlade zapisal župan Velenja Kontič je velenjska občina pripravljena sprejeti deset beguncev, za katere, kot navajajo na občini, bodo primerno poskrbeli glede bivanja, prehrane in oblačil. “V Mestni občini Velenje se namreč zavedamo kako pomembno je, da se ljudem v tako hudih stiskah ponudi pomoč in omogoči dostojno življenje,” je v pismu predsedniku vlade še zapisal župan Kontič iz vrst Socialnih demokratov.

Pismo župana Kontiča premierju Cerarju

Dejan Levanič podpisal koalicijsko pogodbo SD za Ptuj

Predsednik ptujske SD Levanič ob podpisu projektne koalicijske pogodbe: “Obljubljene spremembe na bolje želimo skozi programski sporazum končno tudi uresničevati.”

Predsednik ptujske Občinske organizacije Socialnih demokratov Dejan Levanič je s tamkajšnjim županom Mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem danes podpisal programsko koalicijsko pogodbo. Socialni demokrati imamo v 29-članskem Mestnem svetu Ptuj v tem mandatu tri svoje svetnike. Kot je po podpisu sporazuma povedal Levanič, Socialni demokrati na Ptuju želimo, da se vse obljube, ki so bile dane pred volitvami, začnejo s konkretnimi projekti dejansko tudi uresničevati. “Po oktobrskih lokalnih volitvah se ne moremo znebiti občutka, da so Ptujčanke in Ptujčani razdeljeni bolj kot kadarkoli prej, zato si želimo povezovanja in s tem razlogom tudi pristopamo h programski koalicijski pogodbi,” je dejal Levanič in dodal, da si želijo povezave vseh, ki Ptuju želijo dobro.

“Tudi od župana Mestne občine Ptuj pričakujemo, da bo pri vodenju občine presegel kakršnakoli izključevanja, ampak bo energijo vlagal v povezovanja vseh, ne glede na politično pripadnost,” je še dejal Levanič. Obenem obljublja, da bomo Socialni demokrati zanesljiv, vendar kritičen partner v koaliciji. Ptujski SD smo sicer namesto politične koalicijske pogodbe vztrajal pri programski. V programskem dokumentu smo določili 12 konkretnih prioritetnih projektov. Prav tako smo jasno opredelili, kaj želimo v občini doseči na področju gospodarstva, turizma, javnega sektorja in predvsem socialnih storitev.

“Želeli smo, da tisto, o čemer smo se velikokrat pogovarjali pred volitvami, na primer o ureditvi starega mestnega jedra, povezovanju gospodarstva, razvoju turizma, ureditvi Ptujskega jezera in skrbi za mlade, zapišemo in to smo sedaj tudi naredili. Zdaj pa bomo delali na tem, da se bo vse zapisano tudi kar najhitreje uresničilo,” je zaključil predsednik Občinske organizacije SD Dejan Levanič.

Bojan Kontič o občinskih povprečninah

Kontič: Predstavniki občin in vlade nismo zbližali stališč glede višine povprečnine

Sestanek predstavnikov Ministrstva za finance, ministrstva za javno upravo in Združenj občin Slovenije je bil posvečen predvsem pregledu ocen finančnih učinkov posameznih ukrepov, ki naj bi učinkovali na stroške občin že v letošnjem letu. Pri posameznih ukrepih je bila pojasnjena metodologija, po kateri so bili finančni učinki posameznega ukrepa ocenjeni. O višini povprečnine za drugo polovico letošnjega leta po njihovih navedbah stališča niso bila zbližana. Kot je pojasnil predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije ter velenjski župan Bojan Kontič, se v bistvu niti niso dotaknili povprečnine.

Glede omenjene metodologije ukrepov je Kontič dejal, da so v občinah veliko večino teh izračunov zavrnili. “Vztrajamo, da v tem času niso bili sprejeti ukrepi, ki bi dali rezultate v drugem polletju in da je potrebno povprečnino ohraniti na 525 evrih,” je poudaril velenjski župan. Občine so namreč v januarskem dogovoru pristale na znižanje povprečnine, ki od 1. julija znaša okoli 500 evrov. A pogoj za to je bil, da vlada v prvem polletju pripravi ukrepe za znižanje stroškov občin za 22,8 milijona evrov. Toda pripravljeni ukrepi po ocenah vlade prinašajo nekaj več kot devet milijonov evrov prihrankov, čemur po vladnem predlogu ustreza tudi korigirana višina povprečnine, ki naj bi za drugo polletje znašala 514,22 milijona evrov.

Predlog v skladu s tem spremenjenega zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 bo DZ obravnaval na julijski seji, ki se začne v četrtek, še pred tem, in sicer v četrtek zjutraj, naj bi se na to temo sestal tudi matični parlamentarni odbor. Do takrat se bo, kot je dejal Kontič, vlada odločila glede višine povprečnine. “V tem trenutku ne vemo, kaj bo vlada predlagala. Osebno pričakujem, da bodo še nekoliko dvignili svoj prvotni predlog, vendar to ni in ne bo v soglasju z interesnimi združenji lokalnih skupnosti v Sloveniji,” je dejal Kontič.

Po njegovih pojasnilih so na srečanju ocenili, da pred sprejemom tega zakona v DZ “niti nima več smisla, da se sestajamo”. “Mi prihranke zavračamo, ocenjujemo, da niso pravi, še vedno predlagamo, da ohranimo povprečnino na 525 evrih, nato pa konec leta analiziramo prihranke in se potem dogovorimo za poračun. Verjetno to za vlado v tem trenutku še ni sprejemljivo, morda se bodo premislili do obravnave zakona v državnem zboru,” je pojasnil Kontič. Če vlada ne bo spremenila stališča, bodo po njegovih napovedih svoj interes poskušali uveljaviti preko poslancev, ki bi k zakonskem predlogu vložili dopolnilo in povprečnino ohranili na 525 evrih.

Voda iz pipe

Velenjski župan Kontič: “V Šaleški dolini bomo pili boljšo vodo.”

V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so junija zaključili projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. V sklopu projekta so tako zgradili tri čistilne naprave, prek 43 kilometrov magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja in uredili daljinski nadzor s hidravlično analizo ter zasnovo za daljinsko odčitavanje števcev. S tem so zagotovili čisto in ustrezno pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doline ter za 1730 prebivalcev povečali število priključenih prebivalcev na omrežje za oskrbo z vodo v projektnem območju.

Po oceni župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča gre za zelo zahteven, obsežen in največji projekt na področju vlaganj v komunalno infrastrukturo v zadnjih 30 letih v Šaleški dolini. S stališča širšega pomena pa bo projekt po Kontičevih besedah prinesel dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo z vodo. Projekt je bil sicer prvotno ocenjen na dobrih 40 milijonov evrov, a jim ga je uspelo dokončati s precej manj sredstvi. Tako je bila vrednost projekta sedaj slabih 36 milijonov evrov. Od tega so šaleške občine zagotovile dobrih 18 odstotkov, preostanek pa so bila evropska sredstva.