Državni sekretar z MORS Bizjak skupaj z bovškim županom Mlekužem otvoril Dom za zaščito in reševanje ter heliport v Bovcu

V Bovcu so v soboto, 19. septembra, odprli nov dom za zaščito in reševanje ter heliport, ki so ga zgradili v okviru projekta “CAN” in je sofinanciran s strani Jadranskega čezmejnega programa IPA. Vrednost projekta v Bovcu je 1,3 milijona evrov od tega je 85% evropskih sredstev. Slovesnosti, ki je potekala pred novim domom so se udeležili tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak, ki bil tudi slavnostni govornik.

Gostje na odprtju heliporta Bovec

Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je povedal, da so ob takih priložnostih lahko odkrito ponosni vsi, ki se trudijo, da bi bil naš vsakdan čim bolj prijazen in bi bili pogoji za življenje za vse kar se da ugodni. “Odpiramo nov Dom zaščite in reševanja z vso pripadajočo infrastrukturo, ki je bila zgrajena v okviru projekta CAN, sofinanciranega s strani Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013. Občina Bovec je tako z evropskim denarjem zgradila večnamenski objekt za potrebe reševanja, zgrajeno je novo pristajališče za helikopterje, območje je komunalno urejeno z vso komunalno infrastrukturo, na novo so zgrajene in asfaltirane vse povezovalne ceste, urejena so nova asfaltirana parkirišča,” je poudaril župan Mlekuž. V novem Domu zaščite in reševanja bodo našle svoj prostor Prostovoljno gasilsko društvo Bovec, Gasilska zveza Bovec, Gorska reševalna služba Bovec, Občinski štab Civilne zaščite Bovec in tudi bovški radioamaterji. V starem delu pa še Župnijska Karitas in bovški Rdeči Križ.

Mlekuž in Bizjak

Državni sekretar na MORS Miloš Bizjak je povedal, da je izgradnja Doma zaščite in reševanja v Bovcu šolski primer, kako lahko občina črpa evropska sredstva. “To danes tu je dokaz vsem tistim, ki trdijo, da je črpanje evropskih sredstev zelo težavno in na občinskem nivoju skoraj nemogoče. Vi ste pokazali, da se z pravilno izbiro investicijo in pravilno prijavo in seveda s požrtvovalnim vodenjem projekta, da iztržiti 85% celotne investicije, ki ni majhna. Sam pogled na objekte na heliport in vso pripadajočo infrastrukturo je lep. Vendar zakriva najbistvenejše. Najbistvenejše v tem skupnem prostoru ste pa vi spoštovani reševalci, gasilci, policisti, vojaki, tehniki, piloti, zdravniki, medicinsko osebje vsi, ki tej tehniki, ki vam je dana na razpolago in je tu razstavljena date uporabno vrednost,” je še povedal Bizjak. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske so letos v reševalnih akcijah posredovali že 167-krat, od tega 108-krat pri reševanju v gorah, 59-krat pa so poskrbeli za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem so prepeljali 188 poškodovanih ali obolelih in naleteli 199 ur.

Delovna obiska Tanje Fajon v Prlekiji in na Koroškem

Evropska poslanka S&D in podpredsednica SD Tanja Fajon se je minuli konec tedna mudila na obisku v dveh slovenskih regijah. V petek, 4. septembra, je bila na povabilo župana slavnostna govornica na občinskem prazniku v Križevcih pri Ljutomeru. Na slavnostni seji, kjer so tudi podelili nagrade občanom, ki so najbolj prispevali k razvoju občine, so se spomnili dosežkov v preteklem letu in ravno tako izzivov in načrtov za naprej. Fajonova je v svojem nagovoru izpostavila kakovosten razvoj občine v skladu z naravnimi danostmi, poleg kmetijstva tudi razvoj turizma, občane pa je pozvala k človeškemu odnosu do beguncev, ki bežijo pred vojno in rešujejo svoja življenja in se bodo na svoji poti morda ustavili tudi pri nas, v Sloveniji.

Občinski praznik v Križevcih pri Ljutomerju

Dan kasneje, v soboto, je sodelovala na okrogli mizi z naslovom Razlike med lokalnimi volitvami in volitvami v Evropski parlament, ki jo je v okviru projekta Evropske komisije Evropa za državljane pripravila občina Radlje ob Dravi. Z župani iz vrst Socialnih demokratov (SD) mag. Alanom Bukovnikom (Radlje ob Dravi), Antonom Kovšetom (Podvelka) in Srečkom Gečem (Ribnica na Pohorju), predstavniki hrvaških občin Čazma in Biograd/na morju ter slovenskimi in hrvaškimi udeleženci tridnevnega projekta se je evropska poslanka pogovarjala o relativno nizki udeležbi na evropskih volitvah v Sloveniji. Poglavitna razloga za to sta pomanjkanje evropske identitete in občutek oddaljenosti Evrope. Nasprotno pa lokalne volitve državljani vidijo kot nekaj, kar jim je zelo blizu, kot neposredni vpliv na odločitve o tem, kako se bo občina razvijala. Sicer pa je občina Radlje ob Dravi, ki jo od leta 2002 vodi mag. Alan Bukovnik, odličen primer, kako uporabiti sredstva in programe, ki jih ponuja Evropska unija.

Župan Kontič pisal premierju Cerarju: Velenje pripravljeno pomagati beguncem

V Mestni občini Velenje so pripravljeni pomagati pri reševanju begunske problematike, s katero se sooča Evropa. Župan MO Velenje Bojan Kontič je o tem v sredo, 2. septembra, pisal predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju. V Velenju lahko po potrebi sprejmejo in nudijo pomoč desetim beguncem. Kot je v pismu predsedniku vlade zapisal župan Velenja Kontič je velenjska občina pripravljena sprejeti deset beguncev, za katere, kot navajajo na občini, bodo primerno poskrbeli glede bivanja, prehrane in oblačil. “V Mestni občini Velenje se namreč zavedamo kako pomembno je, da se ljudem v tako hudih stiskah ponudi pomoč in omogoči dostojno življenje,” je v pismu predsedniku vlade še zapisal župan Kontič iz vrst Socialnih demokratov.

Pismo župana Kontiča premierju Cerarju

Predsednik ptujske SD Levanič ob podpisu projektne koalicijske pogodbe: “Obljubljene spremembe na bolje želimo skozi programski sporazum končno tudi uresničevati.”

Predsednik ptujske Občinske organizacije Socialnih demokratov Dejan Levanič je s tamkajšnjim županom Mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem danes podpisal programsko koalicijsko pogodbo. Socialni demokrati imamo v 29-članskem Mestnem svetu Ptuj v tem mandatu tri svoje svetnike. Kot je po podpisu sporazuma povedal Levanič, Socialni demokrati na Ptuju želimo, da se vse obljube, ki so bile dane pred volitvami, začnejo s konkretnimi projekti dejansko tudi uresničevati. “Po oktobrskih lokalnih volitvah se ne moremo znebiti občutka, da so Ptujčanke in Ptujčani razdeljeni bolj kot kadarkoli prej, zato si želimo povezovanja in s tem razlogom tudi pristopamo h programski koalicijski pogodbi,” je dejal Levanič in dodal, da si želijo povezave vseh, ki Ptuju želijo dobro.

“Tudi od župana Mestne občine Ptuj pričakujemo, da bo pri vodenju občine presegel kakršnakoli izključevanja, ampak bo energijo vlagal v povezovanja vseh, ne glede na politično pripadnost,” je še dejal Levanič. Obenem obljublja, da bomo Socialni demokrati zanesljiv, vendar kritičen partner v koaliciji. Ptujski SD smo sicer namesto politične koalicijske pogodbe vztrajal pri programski. V programskem dokumentu smo določili 12 konkretnih prioritetnih projektov. Prav tako smo jasno opredelili, kaj želimo v občini doseči na področju gospodarstva, turizma, javnega sektorja in predvsem socialnih storitev.

“Želeli smo, da tisto, o čemer smo se velikokrat pogovarjali pred volitvami, na primer o ureditvi starega mestnega jedra, povezovanju gospodarstva, razvoju turizma, ureditvi Ptujskega jezera in skrbi za mlade, zapišemo in to smo sedaj tudi naredili. Zdaj pa bomo delali na tem, da se bo vse zapisano tudi kar najhitreje uresničilo,” je zaključil predsednik Občinske organizacije SD Dejan Levanič.

Kontič: Predstavniki občin in vlade nismo zbližali stališč glede višine povprečnine

Sestanek predstavnikov Ministrstva za finance, ministrstva za javno upravo in Združenj občin Slovenije je bil posvečen predvsem pregledu ocen finančnih učinkov posameznih ukrepov, ki naj bi učinkovali na stroške občin že v letošnjem letu. Pri posameznih ukrepih je bila pojasnjena metodologija, po kateri so bili finančni učinki posameznega ukrepa ocenjeni. O višini povprečnine za drugo polovico letošnjega leta po njihovih navedbah stališča niso bila zbližana. Kot je pojasnil predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije ter velenjski župan Bojan Kontič, se v bistvu niti niso dotaknili povprečnine.

Glede omenjene metodologije ukrepov je Kontič dejal, da so v občinah veliko večino teh izračunov zavrnili. “Vztrajamo, da v tem času niso bili sprejeti ukrepi, ki bi dali rezultate v drugem polletju in da je potrebno povprečnino ohraniti na 525 evrih,” je poudaril velenjski župan. Občine so namreč v januarskem dogovoru pristale na znižanje povprečnine, ki od 1. julija znaša okoli 500 evrov. A pogoj za to je bil, da vlada v prvem polletju pripravi ukrepe za znižanje stroškov občin za 22,8 milijona evrov. Toda pripravljeni ukrepi po ocenah vlade prinašajo nekaj več kot devet milijonov evrov prihrankov, čemur po vladnem predlogu ustreza tudi korigirana višina povprečnine, ki naj bi za drugo polletje znašala 514,22 milijona evrov.

Predlog v skladu s tem spremenjenega zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 bo DZ obravnaval na julijski seji, ki se začne v četrtek, še pred tem, in sicer v četrtek zjutraj, naj bi se na to temo sestal tudi matični parlamentarni odbor. Do takrat se bo, kot je dejal Kontič, vlada odločila glede višine povprečnine. “V tem trenutku ne vemo, kaj bo vlada predlagala. Osebno pričakujem, da bodo še nekoliko dvignili svoj prvotni predlog, vendar to ni in ne bo v soglasju z interesnimi združenji lokalnih skupnosti v Sloveniji,” je dejal Kontič.

Po njegovih pojasnilih so na srečanju ocenili, da pred sprejemom tega zakona v DZ “niti nima več smisla, da se sestajamo”. “Mi prihranke zavračamo, ocenjujemo, da niso pravi, še vedno predlagamo, da ohranimo povprečnino na 525 evrih, nato pa konec leta analiziramo prihranke in se potem dogovorimo za poračun. Verjetno to za vlado v tem trenutku še ni sprejemljivo, morda se bodo premislili do obravnave zakona v državnem zboru,” je pojasnil Kontič. Če vlada ne bo spremenila stališča, bodo po njegovih napovedih svoj interes poskušali uveljaviti preko poslancev, ki bi k zakonskem predlogu vložili dopolnilo in povprečnino ohranili na 525 evrih.

Velenjski župan Kontič: “V Šaleški dolini bomo pili boljšo vodo.”

V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so junija zaključili projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. V sklopu projekta so tako zgradili tri čistilne naprave, prek 43 kilometrov magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja in uredili daljinski nadzor s hidravlično analizo ter zasnovo za daljinsko odčitavanje števcev. S tem so zagotovili čisto in ustrezno pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doline ter za 1730 prebivalcev povečali število priključenih prebivalcev na omrežje za oskrbo z vodo v projektnem območju.

Po oceni župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča gre za zelo zahteven, obsežen in največji projekt na področju vlaganj v komunalno infrastrukturo v zadnjih 30 letih v Šaleški dolini. S stališča širšega pomena pa bo projekt po Kontičevih besedah prinesel dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo z vodo. Projekt je bil sicer prvotno ocenjen na dobrih 40 milijonov evrov, a jim ga je uspelo dokončati s precej manj sredstvi. Tako je bila vrednost projekta sedaj slabih 36 milijonov evrov. Od tega so šaleške občine zagotovile dobrih 18 odstotkov, preostanek pa so bila evropska sredstva.

Murskosoboški župan Jevšek ob razrešitvi podžupanje Opec: “Obljubil sem konec politike, ki je dobra zgolj za določene.”

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je z mesta podžupanje razrešil Jasmino Opec, ker na nedavnem glasovanju o soglasju k uveljavljanju odškodninske odgovornosti nekdanjih nadzornikov Komunale, ki so odobrili sporno posojilo nogometnemu klubu Mura, ni oddala glasovnice. Komunala zato proti nadzornikom ne more vložiti odškodninske tožbe. Župan Jevšek pravi, da je občankam in občanom obljubil drugačno politiko, ki bo dobra za vse, in konec politike, ki je dobra zgolj za določene, svojo odločitev, da je izgubil potrebno zaupanje v Jasmino Opec in po tehtnem razmisleku sprejel odločitev o njeni razrešitvi s funkcije podžupanje, pa sporočil v odprtem pismu.

“Politiki moramo prevzeti odgovornost za svoja ravnanja in če politik z javnim denarjem nerazumno tvega, potem mora biti ob oškodovanju javnih sredstev pripravljen tudi prevzeti odgovornost. Ni prav, da račun za nerazumna tveganja politike plačajo občani,” je sporočil Jevšek in nadaljeval, da “je nedopustno, da podžupanja ni podprla prizadevanja javnega podjetja pri poskusu povrnitve škode. Načelnost in integriteta v tem konkretnem primeru, drugega, kot glasovati ZA, preprosto nista dopuščali”, je zapisal Jevšek in dodal, da kompromisa tu ne more biti.

Murskosoboška Komunala je leta 2012 nogometnemu klubu Mura posodila 250.000 evrov, vendar najmanj 187.000 evrov ni dobila nazaj, ker jih klub nima, zato je novo vodstvo Komunale vložilo odškodninsko tožbo proti prejšnjemu direktorju Dragu Šiftarju in prejšnjemu županu Antonu Štihcu. Proti nadzornikom pa bi jo lahko le, če bi dal za to soglasje občinski svet. Na seji mestnega sveta je glasovalo 13 članov, za sklep jih je bilo 11, proti ni bil nihče, dva se o tem nista opredelila. Ker pa 13 svetnikov ni oddalo glasovnice, za glasovanje niso bili sklepčni, zato Komunala ni mogla vložiti tožbe. Glasovnice ni oddala tudi Jasmina Opec.

Ker župan Jevšek od podžupanje pričakuje, da bo vedno postavila javne interese na prvo mesto ter se z vsemi močmi borila za blaginjo vseh njenih občank in občanov, ne more biti več del njegove ekipe, je pojasnil v pismu občankam in občanom Mestne občine Murska Sobota. Meni namreč, da so svetniki, ki niso oddali glasovnice, “ravnali narobe, ker tokrat ni šlo zgolj za običajno glasovanje, pač pa tudi za glasovanje o drugačni politični kulturi, kjer se ne delimo na naše in vaše.”

Celotno pismo župana Jevška o razrešitvi podžupanje si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/3qXaR

Bojan Borovnik je novi župan Občine Mislinja

V Občini Mislinja so v nedeljo, 10. maja letos, potekale nadomestne županske volitve, potem ko je februarja letos veliko prezgodaj umrl dotedanji župan Franc Šilak iz vrst SD. Zmagovalec nadomestnih županskih volitev v Občini Mislinja je že v prvem krogu postal Bojan Borovnik, kandidat Socialnih demokratov. Prejel je 53,47-odstotka glasov, kažejo sicer še neuradni podatki občinske volilne komisije.

Na včerajšnjih volitvah je glasovalo 2141 volivcev, od tega je bilo veljavnih glasovnic 2130, 11 je bilo neveljavnih, je povedal predsednik občinske volilne komisije Občine Mislinja Tadej Poberžnik. “Čakamo še glasovnice, ki bodo prispele po pošti, ampak predvidevamo, da se rezultat ne bo spremenil,” je še dodal Pobrežnik. V 20 dneh po volitvah se bo sestal občinski svet Občine Mislinja, ki bo potrjeval mandat novemu županu. S potrditvijo bo dosedanji občinski svetnik Bojan Borovnik nastopil mandat župana, ki bo trajal slabe tri leta in pol, do novih rednih lokalnih volitev. Borovnik, ki je po smrti Šilaka v vmesnem času tudi začasno vodil občino, je sicer zaposlen v podjetju Gorenje IPC.

Socialni demokrati iskreno čestitamo novoizvoljenemu županu Mislinje in mu želimo veliko uspeha pri njegovem nadaljenem delu ter vodenju občine. Prav tako pa se zahvaljujemo vsem občankam in občanom Mislinje za izkazano zaupanje Bojanu Borovniku.

Bojan Borovnik za župana Občine Mislinja na nedeljskih nadomestnih volitvah

Prihodnjo nedeljo, 10. maja, bodo v Občini Mislinja nadomestne županske volitve po žal prezgodnji smrti našega župana Franca Šilaka. Socialni demokrati za novega mislinjskega župana predlagamo našega občinskega svetnika Bojana Borovnika, ki je dolga leta sodeloval s Šilakom pri razvoju občine. Magister poslovnih ved Bojan Borovnik, sicer zaposlen v podjetju Gorenje IPC, po smrti župana Šilaka, od februarja letos vodi tudi Občino Mislinja.

Bojan Borovnik_1

Socialni demokrati zato vabimo vse občanke in občane Občine Mislinja, da se udeležite nadomestnih županskih volitev in zaupate svoj glas Bojanu Borovniku, saj bo ta zelo dobro nadaljeval delo pokojnega župana ter deloval v korist še hitrejšega razvoja občine in s tem dvigoval kvaliteto življenja za vse ljudi v občini Misinja.

Bojan Borovnik_2

Predstavitev Bojana Borovnika, županskega kandidata SD v Občini Mislinja:

“Rojen sem 29. 8. 1964 v Slovenj Gradcu. Živim in gospodarim na manjši kmetiji na Kozjaku. Sem oče hčere in dveh sinov. Po končanem srednjem izobraževanju na Šolskem centru v Velenju, kjer sem pridobil srednjo izobrazbo elektro smeri, sem se zaposlil v Gorenju v Velenju, kjer sem delal na področju vzdrževanja. Zaradi velike želje po pridobivanju novih znanj in doprinosu k uspešnosti podjetja sem šolanje nadaljeval ter pridobil naziv inženir elektronike. V letu 2010 sem z zagovorom magistrske naloge Pomen kakovosti poprodajnih storitev pri trženju gospodinjskih aparatov Gorenje pridobil naziv magistra poslovnih ved.

V času od 1987. leta dalje sem v podjetju opravljal različne vodstvene naloge. Tako sem tega leta prevzel vodenje vzdrževanja v programu HZA, v letu 2002 pa vodenje obrata vakuumiranje in ekstrudiranje v programu HZA. Kot vodja proizvodnje v programu Hladilno-zamrzovalni aparati sem želel v letu 2004 z izkušnjami prispevati k učinkovitejšemu ter rentabilnejšemu organiziranju proizvodnih procesov. Leta 2007 sem prevzel opravljanje nalog vodje logistike in skladiščenja rezervnih delov na Servisu Gorenje v Velenju. Od aprila 2015 pa opravljam naloge vodje programa storitev v IPC Gorenje v Velenju.

Aktiven sem tudi na področju družbenih dejavnosti v občini. V času obnove osnovne šole na Kozjaku kakor tudi izboljšanju cestne in vodovodne oskrbe na tem aktivno sodeloval pri vseh projektih, pomembnih za kraj. Leta 1998 sem bil soustanovitelj Kulturnega društva Paški Kozjak in prevzel njegovo predsedovanje. Naloge predsednika društva opravljam še danes. Društvo aktivno sodeluje na različnih prireditvah v občini in izven nje, posebej aktivna je dramska sekcija, kjer se kot amaterski igralci vsakoletno predstavimo z novo igralsko uprizoritvijo. Ker je moje življenje tesno povezano z naravo, sem tudi član lovske bratovščine, od 2012 dalje pa starešina Lovske družine Dolič. V Strelskem društvu Dolič pa mi je zaupano vodenje nadzornega odbora.

Na pobudo krajanov sem v letu 2010 kandidiral za člana Občinskega sveta Občine Mislinja in bil tudi izvoljen. V preteklem mandatu sem opravljal različne naloge, ki so mi bile zaupane s področja lokalne samouprave. Z zavzetim delom sem želel čim več prispevati k hitrejšemu in enakomernemu razvoju vseh zaselkov v občini, posebno pozornost pa sem namenjal področju družbenih dejavnosti, saj sem kot predstavnik občine opravljal naloge člana Sveta Zdravstvenega doma Slovenj Gradec in Sveta Osnovne šole Mislinja. Na lokalnih volitvah 2014 sem bil ponovno izvoljen v Občinski svet Občine Mislinja ter prevzel predsedovanje Odboru za gospodarstvo in gospodarsko infrastrukturo. Poznam pričakovanja Mislinjčank in Mislinjčanov, zato nadaljujem začrtano pot.”

Bojan Borovnik_3

Žalski župan Janko Kos izvoljen za novega predsednika Županskega foruma SD

Danes so županje in župani iz vrst Socialnih demokratov na svojem srečanju Županskega foruma SD v Žalcu za novega predsednika foruma izvolili Janka Kosa, župana Občine Žalec. Kos je bil na lanskih lokalnih volitvah z veliko večino volivk in volivcev že drugič zapored izvoljen za žalskega župana.

Kot je povedal dosedanji predsednik Županskega foruma in velenjski župan Bojan Kontič, bo njegov kolega Janko Kos nadaljeval dobro začrtano pot delovanja foruma županj in županov iz vrst Socialnih demokratov, ki je namenjeno predvsem izmenjavi idej in širjenju primerov dobrih praks iz različnih lokalnih okolij po Sloveniji ter boljšemu delovanju županov v posameznih občinah. Prav tako je Kontič izpostavil, da so ravno dobro organizirani in med seboj povezani župani in županje tista garancija za kvalitetnejšo izvedbo projektov v svojih lokalnih okoljih ter lahko tako z dobrim delom največ prispevajo za svoje občanke in občane in boljši razvoj občin, ki jih vodijo.

Janko Kos se je najprej zahvalil svojemu predhodniku Bojanu Kontiču za njegovo odlično vodenje foruma županov in županj v vseh letih od njegove ustanovitve. Hkrati se je zahvalil tudi vsem članicam in članom foruma za izkazano zaupanje ter izpostavil, da bodo njegove ključne prioritete kot novega predsednik Županskega foruma SD, da bodo vsi župani in županje še bolj povezani, zato da bodo lažje reševali nekatere težave, ki jih srečujejo pri delovanju v svojih občinah, prav tako pa si želi okrepiti jasno zavezo Socialnih demokratov, da so županje in župani tisti, ki krepijo delovanje lokalne samouprave ter hitrejšega razvoja občin, kakršnega želijo ljudje po vsej Sloveniji.

Predsednik SD Dejan Židan, ki se je prav tako udeležil srečanja v Žalcu, je ob izvolitvi Janka Kosa za novega predsednika Županskega foruma SD, prav tako poudaril, da smo Socialni demokrati zelo ponosni na odlično delovanje vseh naših županov. Ob tem je ponovno spomnil, da smo Socialni demokrati na lanskih lokalnih volitvah dosegli zavidljivo dober rezultat ter ob dvajsetih izvoljenih županjah in županih po vsej Sloveniji dokazali, da smo tista politična sila, ki imamo kvalitetne ljudi, ki jim ljudstvo tudi v lokalnih okoljih zaupa, da bomo skupaj še naprej delovali v korist ljudi in njihovih potreb po razvoju občin.

Predsednik Židan se je županu Kontiču prav tako zahvalil za njegov dosedanji doprinos k delovanju foruma ter dodal, da je ravno Bojan Kontič v zadnjih letih dokazal, kako se z dobrim delom v občini dosega odlične rezultate tako za ljudi kot za močno socialno demokracijo. Novi predsednik Županskega foruma SD Janko Kos pa bo po mnenju predsednika SD Dejana Židana prav tako dobro vodil forum, saj se je kot župan izkazal pri svojem delu ter v Žalcu naredil velike premike pri razvoju občine.