Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Minister Židan EU komisarju za zdravje in varno hrano Andriukaitisu opisal slovenske skrbi glede trgovinskega sporazuma z ZDA

Kmetijski ministri EU so na Svetu EU v Bruslju razpravljali o ekološki pridelavi, stanju na trgu mleka ter izvajanju in možnostih za poenostavitev skupne kmetijske politike. Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je ob robu zasedanja sestal z evropskim komisarjem za zdravje in varno hrano Vytenisom Andriukaitisom, s katerim je med drugim govoril o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), dveh konferencah, ki bosta konec meseca avgusta v Sloveniji, o zaščiti medonosnih čebel in spodbujanju beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru, ter o aktualnih dosjejih v obravnavi. “Opisal sem svoje in splošno razumevanje v Sloveniji, da je kmetijstvo v defenzivni vlogi, ne pričakujemo neke koristi od tega sporazuma, vidimo pa tveganja,” je povedal Židan o pogovoru s komisarjem o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, znanem po kratici TTIP.

Slovenija v razpravi o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA na področju kmetijstva in varne hrane izpostavlja, da se ne smejo zniževati standardi v EU glede varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov. Zavzema se tudi za ohranitev uporabe načela previdnosti pri dovoljevanju novih tehnologij in za takšno harmonizacijo zahtev, ki zagotavlja višjo raven zaščite potrošnikov, varovanja zdravja ljudi, živali in okolja, ter za upoštevanje drugih legitimnih dejavnikov, pomembnih pri sprejemanju odločitev.

Prav tako se Slovenija zavzema za to, da se ne bo omejevala možnost odločanja članic glede prepovedi ali omejevanja gojenja, dajanja v promet in označevanja gensko spremenjenih proizvodov, vključno s proizvodi iz kloniranih živali, uporabe rastnih hormonov ali prepovedi dekontaminacije mesa s klorovimi pripravki. Komisar Andriukaitis je dal po Židanovih besedah zelo trdno zavezo, da na teh področjih ne sme biti odstopanj od standardov EU. Minister ga je povabil na obisk v Slovenijo, saj želi, da enako zagotovi vsem, ki so v Sloveniji na tem področju zelo zaskrbljeni. “Moja izkušnja z EU je, da je bolje biti dvakrat zaskrbljen kot kakšnega področja ne opazovati,” je pri tem izpostavil minister Židan.

Po Židanovih besedah je jasno, da je glavni namen ZDA na področju kmetijstva pri pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu z EU zagotoviti izvoz koruze in soje ter mesa. EU je v pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu s Kanado dosegla, da nekateri kritični kmetijski proizvodi niso del sporazuma, za nekatere pa veljajo kvote. “Pričakujemo, da bo podobno, če sporazum sploh bo, tudi z Ameriko,” je poudaril Židan. Kmetijski minister je še pojasnil, da so določili osebo, ki bo operativno odgovorna za zaščito slovenskih kmetijskih interesov pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu z ZDA, ter napovedal pripravo zakona, ki bo omogočil izvzetje Slovenije že v fazi registracije.

Druga tema, o kateri sta razpravljala slovenski minister Židan in evropski komisar Andriukaitis, je bila biovarnost. Gre za uporabo ukrepov na področju živinoreje, ki zmanjšajo zmožnost prenosa bolezni. To sodi v sklop prizadevanj v Evropi, da se zmanjša uporaba protimikrobnih zdravil v živinoreji in tako zavaruje ta zdravila za ljudi, je pojasnil minister.

 

Kmetijski minister Židan je sicer ob zasedanju ministrov EU v Bruslju medijem pojasnil, da so Evropski komisiji posredovali več dokumentov v podporo svojim argumentom glede zaščite terana. Med njimi sta zakon o vinu iz leta 1970 in strokovna študija iz leta 2014, ki dokazuje, da so slovenske trditve strokovno argumentirane in povsem točne, je povedal Židan. Na formalni ravni se glede terana ne dogaja nič novega, na neformalni pa Slovenija vseskozi utemeljuje svoje stališče, da je teran zaščiten v evropskem pravnem redu, je pojasnil minister in znova izpostavil, da od Evropske komisije pričakuje zaščito. Slovenija je po njegovih besedah komisiji poslala zakon o vinu iz leta 1970, ki je slovenski, a je bil del jugoslovanskega pravnega reda, iz katerega se jasno vidi, kako je teran zaščiten v Sloveniji.

Posredovala je tudi strokovno študijo iz leta 2014, sicer pripravljeno v sodelovanju s Hrvaško, ki dokazuje, da so slovenske trditve glede terana strokovno argumentirane in povsem točne, je poudaril minister. Izpostavil je tudi, da je bil teran tema pogovorov ob njegovem nedavnem obisku v Parizu, pri čemer je Francija obljubila vso tehnično in politično podporo pri varovanju evropskega pravnega reda. Na vprašanje, kdaj je Slovenija posredovala te dokumente, je minister odgovoril, da se trudijo, da vsak teden pošljejo kakšen pomemben dokument Evropski komisiji, da ne pozabi, da je za Slovenijo teran zelo pomemben.

Obrambni minister Veber na uradnem obisku gostil azerbajdžanskega kolega Hasanova

Minister za obrambo Janko Veber na uradnem obisku v Sloveniji gostil azerbajdžanskega obrambnega ministra Zakirja Hasanova. Z Azerbajdžanom ima Slovenija zelo dobre gospodarske odnose, obojestranski interesi so glede razvoja transporta in logistike, med vojskama pa največ sodelujemo na področju izobraževanja in usposabljanja, predvsem glede gorskega bojevanja, vojaške zgodovine ter energetske in kibernetske varnosti, skupne aktivnosti pa bodo tudi ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Poleg tega imamo skupnega heroja, partizana Mihajla. Ministra sta precej pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju. Strinjala sta se, da je to sodelovanje odlično in bi ga bilo dobro še izboljšati. Teme pogovorov so bile tudi krepitev političnih stikov, procesi transformacije in razvoja obrambnega in vojaškega sistema v Azerbajdžanu ter oblike sodelovanja in partnerstva te države z integracijami v evroatlantskem prostoru, sodelovanje oboroženih sil obeh držav v mednarodnih operacijah in na misijah ter izmenjava pogledov na trenutne varnostne razmere v regiji in širše.

Dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Azerbajdžanom na obrambnem in vojaškem področju se vztrajno povečuje že od leta 2008. Dvostranski sporazum o obrambnem sodelovanju, ki je pravni temelj nadaljnjega sodelovanja, je bil podpisan marca 2011. Med glavnimi področji sodelovanja sta izobraževanje in usposabljanje, predvsem usposabljanje za gorsko bojevanje in jezikovno izobraževanje. Častniki azerbajdžanskih oboroženih sil so se že do zdaj usposabljali v 132. gorskem polku Slovenske vojske ter v Centru za jezikovno usposabljanje Ajševica. Sodelovanje poteka tudi na področjih vojaške zgodovine in kibernetske varnosti. Minister Veber je kot možnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja izpostavil obrambno industrijo, s čimer se je strinjal tudi azerbajdžanski minister, saj Azerbajdžan veliko vlaga v razvoj svoje vojske. Nekaj besed sta namenila tudi pomenu zagotavljanja energetske varnosti ter razvoju transporta in logistike, kjer so prav tako možnosti za sodelovanje med državama. Izpostavila pa sta tudi možnosti nadaljnjega sodelovanja z ITF.

 

Z Azerbajdžanom imamo skupnega heroja, to je azerbajdžanski narodni heroj in slovenski partizan Mehdi Husejnzadeh – Mihajlo, ki je padel v borbi med partizani in nemškimi silami leta 1944 v Vitovljah pri Šempasu, pokopali pa so ga v Čepovanu. Mihajlo je bil rojen 22. 12. 1918 v Novhani pri Bakuju, avgusta 1941 je bil vpoklican v Rdečo armado, po končanem šolanju na pehotni častniški šoli v Tbilisiju je bil 1942 kot poročnik poslan na fronto, sodeloval je tudi v bitki za Stalingrad, konec avgusta 1942 pa je bil pri Kalaču na Donu ranjen in ujet. V Berlinu je nato delal kot prevajalec in naslednje leto postal obveščevalec v azerbajdžanski diviziji nemške vojske, nato pa je s turkestansko divizijo nemške vojske prišel v Videm. Iz nemške vojske mu je uspelo pobegniti in se nato pridružiti italijanskim partizanom, borcem 9. korpusa. Padel je pod streli nemške vojske v Vitovljah pri Šempasu. Zato je delegacija, iz MORS je bil v njej generalni sekretar mag. Boris Balant, položila venca na njegovem grobu v Čepovanu in ob spomeniku v Šepasu, kjer ima naš partizan Mihajlo tudi spominsko sobo.

Poslanec SD Nemec pozval predsednika Sveta za radiodifuzijo RS k ureditvi težave z nepokritostjo nacionalnega TV in radijskega signala v delih Slovenije

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je predsedniku Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije dr. Dejanu Jelovcu poslal odprto pismo, v katerem ga poziva k ureditvi težave z nepokritostjo nacionalnega televizijskega in radijskega signala na določenih območjih Slovenije, kot npr. Breginjski kot, kjer je bila v mesecu februarju na obisku Poslanska skupina SD in bila s strani tamkajšnjih prebivalcev zaprošena za pomoč pri reševanju tega problema.

Pismo poslanca SD predsedniku Sveta za radiodifuzijo RS:

Pismo Matjaža Nemca predsedniku Sveta za radiodifuzijo 13-03-2015

Predsednik SD na zboru članstva v Ljubljani

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na zboru članstva v Ljubljani poudaril vlogo stranke v vladi. Židan je tudi prepričan, da se socialna demokracija v Sloveniji ponovno prebuja, njeno srce pa naj “bije v Ljubljani”. Sicer pa je predsednik Židan na srečanju v kavarni SEM izpostavil vlogo Socialnih demokratov v vladi in ključne projekte v prihodnje. Še zlasti je poudaril vztrajanje pri jasni razmejitvi javnega in zasebnega ter zavzemanje za ljudi. Po njegovem prepričanju se je SD od vseh strank v koaliciji najbolj jasno opredelila do javnega in zasebnega. Spomnil je na izjavo ministra za finance dr. Dušana Mramorja, ki je v zvezi s prejemanjem honorarjev opozoril, da smo zdaj v tržni ekonomiji, ne več v komunizmu. A po Židanovem mnenju je težava, ker vsi ne razumejo, kaj je tržni sistem. “To v nobenem primeru ni to, da delaš v varnem naročju države. V naročju države se izšolaš, koristiš dopust, bolniško na račun države kot zaposlen v javnem sektorju, potem pa znanje, ki ga dobiš kot javni uslužbenec, prodajaš za svoj žep,” je ponazoril predsednik SD. Tako imajo po njegovih besedah pravico in dolžnost, da v praksi zahtevajo ločitev javnega in zasebnega tako v šolstvu kot v zdravstvu. Podprl je delo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc oz. njeno zagotavljanje denarja za zdravstvene ustanove ter ocenil, da je ministrica eden od branikov javnega zdravstva v Sloveniji.

FullSizeRender-4-590x332

 

Predsednik SD je izpostavil še ravnanje z državnim premoženjem, s katerim po njegovih besedah ne more upravljati nek finančni lobi. “Naša borba za to, da je upravljanje bolj pregledno, ni vedno vidna. Verjetno zato, ker smo kot partner vedno strašno pošteni,” je ocenil. Če ne bi bilo SD v tej vladi, po Židanovih besedah tudi ne bi bilo “ne duha ne sluha” o znižanju prejemkov na Družbi za upravljanje slabih terjatev. Tako vztrajajo tudi pri oceni pravilnega vrednotenja slabih terjatev.

Vloge SD v vladi se je dotaknila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Ljudem bo treba po njenem prepričanju povedati, kako močan blok je SD v vladi. “Nisem si mislila, da bo kdaj tako težko braniti pravice ljudi, kot je v tem trenutku s to vlado, če bi to vedela, morda ne bi prevzela te vloge, a morda tudi zato na ministrstvu trdo delamo in urejamo zadeve v korist ljudi, ki so v socialno najtežjih situacijah ter iščejo zaposlitev,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

Predsednik SD Dejan Židan se je med nagovorom članstvu ostro odzval na policijske preiskave, s katerimi smo se po njegovem mnenju približali policijski državi. Demokracija ima po Židanovih besedah svoja načela. “Nismo se odločili za samostojno Slovenijo zato, da bomo živeli v policijski državi,” je poudaril in se s tem odzval na sredine policijske preiskave poslanke in predsednice ZaAB mag. Alenke Bratušek zaradi njene kandidature za evropsko komisarko v času, ko je vodila vlado. V DZ so vstopili ljudje s pištolami in ovirali delo DZ, brez najave so vstopili tudi v prostore vlade, je spomnil Židan. V SD po njegovih besedah pričakujejo odziv pristojnih institucij, tudi vlade in DZ.

Tanja Fajon: Razumevanje evropskih gostov o nujnosti, da Luka Koper ostane v lasti države

“Pristanišča po Evropi se soočajo z različnimi problemi. V Evropskem parlamentu bomo kmalu nadaljevali obravnavo predloga uredbe o organizaciji dela evropskih pristanišč, ki naj bi izboljšala konkurenčnost, a obenem zagotovila boljše delovne pogoje zaposlenih,” je na konferenci v Kopru dejala evropska poslanka mag. Tanja Fajon (S&D/SD). Slednje je bilo tudi povod za današnje delovno srečanje s predstavniki sindikatov štirih evropskih pristanišč v Luki Koper.

“Luka Koper je za Slovenijo strateškega pomena, beleži dobre rezultate in ima jasno izdelano vizijo. Drugi tir je in mora biti zato prioriteta naše države. Pričakujem, da ga bomo uresničili in da model javno-zasebnega partnerstva, ki je potreben za financiranje izgradnje drugega tira, ne bo posegel v lastniški delež naše države. Škodljivo bi bilo razmišljati o kakršnikoli možnosti prodaje. Luka Koper je in mora ostati v lasti države,” je dejala Fajonova.

S tem se je strinjal tudi poročevalec Evropskega parlamenta o uredbi o evropskih pristaniščih Nemec Knut Fleckenstein (S&D/SD), pobudnik današnjega srečanja. Med že tretjim obiskom Luke Koper je poudaril izjemne dosežke in razvojne načrte pristanišča. “Nujno je okrepiti čezmejno sodelovanje za zaščito in izboljšanje pogojev zaposlenih v pristaniščih, pa je poročevalec odločno podprl pozive sindikatov.

“Ohraniti je potrebno visoke standarde zaščite zdravja in varnosti. Razumem in polno podpiram skrbi in prizadevanja zaposlenih po nujnosti preprečevanja socialnega dumpinga in potrebi po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. V pristanišču Koper so razmere danes veliko boljše, zaposleni so izurjeni za različna opravila, a strmeti moramo, da te še izboljšamo,” pa je še dejala evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon.

Poročevalec Evropskega parlamenta Nemec Knut Fleckenstein je k današnjemu pogovoru s predstavniki sindikatov iz pristanišč Koper, Reka, Trst in Hamburg danes v Kopru pritegnil še poslanska kolega Tonina Piculo (Hrvaška) in Isabello de Monte (Italija). Skupni dogovor je bil, da bodo tovrstno sodelovanje nadaljevali in prihodnje srečanje organizirali v kakem od sosednjih severno jadranskih pristanišč.

Andreja Katič: Stališče SD o priporočilu glede vloge Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finančnih instrumentov

Spoštovane in spoštovani,

ni ravno pogosto, da se poslanke in poslanci poenotimo ter podamo skupno zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. A v primeru javno objavljenih očitkov na račun Banke Slovenije je bilo drugače. Tokrat je moralo biti drugače. Očitki, ki so bili izraženi na račun centralne banke v zvezi z njeno vlogo pri sanaciji bančnega sistema v letih 2013 in 2014 so bili namreč tako hudi, da niso nikomur dali možnost skrivanja za floskulami o neodvisnosti institucije ali tako imenovanih bančnih tajnostih.

Bolj kot enotnost pa skupen nastop poslank in poslancev izraža zadrego in nemoč političnih odločevalcev. Zadrego nas vseh, ki smo soodločali v postopkih sanacije bančnega sistema, potisnjeni ob zid z opozorili vsakokratnega finančnega ministra ter domačih in mednarodnih finančnih institucij, da druge možnosti ni. Obstajale naj bi zgolj drage in še dražje. Odločitve so bile tako pogosto sprejete v časovni stiski, temeljile pa so pretežno na zaupanju v presojo tistih, za katere naj bi veljala dogma o nezmotljivosti na finančnem področju. A zmoto je nedavno ugotovilo računsko sodišče, ko je kot enega izmed večjih grehov opredelilo delovanje DUTB, očitki Banki Slovenije pa so omajali zaupanje tudi v preteklo delovanje osrednje finančne institucije.

Politična nemoč pa izvira iz razmerij med Banko Slovenije ter zakonodajalno in izvršilno oblastjo. Položaj centralne banke je utemeljen na 152. členu Ustave, ki določa njeno samostojnost, a jo hkrati uokviri z neposredno odgovornostjo državnemu zboru. Dokaj natančna razmejitev med samostojnostjo in odgovornostjo je v področnem zakonu o Banki Slovenije ohlapnejša. Definicijo, da so banka in njeni organi neodvisni in pri opravljanju nalog niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve, bi tako veljalo vnovič proučiti, tudi iz vidika ustreznosti nadzorstvenih mehanizmov nad njenim delovanjem.

V preteklih dneh smo bili od visokih predstavnikov Evropske komisije deležni klicev k obrambi neodvisnosti Banke Slovenije. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo jim prisluhnili, a jih ne razumemo kot zahtevo po odstopu od namer po razčiščenju vseh okoliščin v zvezi s sanacijo bančnega sistema. To bi moralo biti tudi v interesu Evropske komisije, ki je imela pri izvajanju stresnih testov več kot le opazovalno vlogo. Ne nazadnje, ne glede na to, da na prenekatero vprašanje, na katero bomo opozorili v razpravi, Banka Slovenije do sedaj ni podala ustreznih pojasnil, vendarle velja ugotoviti, da v dosedanjem poteku procesa konstruktivno sodeluje.

A skrb bruseljskega citya je v določeni meri mogoče pojasniti z učinki razkritja vseh okoliščin na postopke prodaje državnega premoženja, ki so v teku. Eno izmed bolj zaželenih podjetij je NKBM, ki jo je država dokapitalizirala s preko 800 mio €, s prodajo pa naj bi prejela slabih 200 mio €. V čigavem interesu je danes, ko so banke prekapitalizirane, ko sedijo na denarju, nastopati z argumenti, da je sanacija bančnega sistema dokaz nujnosti takojšnje prodaje sedaj nadvse dobro stoječih bank?

Spoštovane in spoštovani,

Socialni demokrati smo v mesecih pred medijskim razkritjem nepravilnosti v zvezi s sanacijo bančnega sistema opozarjali na čudna naključja, povezana z opravljenimi stres testi, ki so bili podlaga za dokapitalizacijo bančnega sistema. A so bili empirični dokazi o ustvarjanju doktrine šoka, v kateri so bili pripravljeni nastavki za privatizacijski cunami poslednjega državnega premoženja, pospremljeni zgolj s ciničnimi nasmeški in poslani v ropotarnico teorij zarot. Spomnimo zgolj na napačne makroekonomske predpostavke. Zgrešenost napovedi Evropske komisije in izvajalcev stres testov zlasti v zvezi z gospodarsko rastjo ni primerljiva niti s tisto, ljudskemu vedenju bolj poznano, o snežnem metežu stoletja, ki naj bi zajel Slovenijo skoraj usodnega petka, sicer 6. februarja. Upamo, da smo se iz neposrečene metode napovedovanja prihodnosti vendarle kaj naučili in bomo ta nauk na napakah koristno, v prid nas vseh, obrnili že pri omejitvi vpliva vedeževalskih tehnik na zakon o fiskalnem pravilu.

Spoštovane in spoštovani,

bančna sanacija ima svojo ceno, ki jo plačujejo državljanke in državljani te države. Zloraba finančnih mehanizmov, ko se je skrb za družbeno odgovornost umikala sli po brezsramnem bogatenju posameznic in posameznikov, je na rob in čez njega pahnila množico ljudi. Ti nosijo imena in priimke, po zaslugi medijev je drobec njihovih zgodb predstavljen nam vsem. V poslanski skupini Socialnih demokratov pa pričakujemo, da bodo za to pristojni organi postregli tudi z imeni in priimki vseh tistih, ki so se predajali hedonskemu užitkarstvu ob zavedanju, da zanj na oltarju egoistično žrtvujejo usodo celotne nacije.

Ta teden smo se lahko seznanili z informacijo o nepreklicnem koncu komunizma. Brezrazredne gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah, kot komunizem opredeljuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, res že dolgo ni več. Nasledila ga je namreč tržna ekonomija, kjer samopoklicana elita kuje dobičke na račun siromašenja vsega, kar je javno, družbeno, le-to nato opredeli kot neučinkovito, kot rešitev pa ponudi razprodajo.

Spoštovane in spoštovani, slej ko prej bo tudi takšno miselnost povozil čas.

Minister Veber zadovoljen z delovanjem mobilne vojaške bolnišnice Role 2 na Jesenicah

Minister za obrambo Janko Veber si je skupaj z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc ogledal potek gradnje novega urgentnega centra jeseniške bolnišnice in oskrbo bolnikov v mobilni vojaški bolnišnici Role 2. Oba sta zelo zadovoljna z njenim delovanjem. Kot je že javnosti znano kohezijska sredstva pokrijejo 85 odstotkov investicije v nov urgentni center. A se je pokazalo, da so potrebna nekatera dodatna dela, ki veljajo za tako imenovane neupravičene stroške. Teh je nekaj čez milijon evrov in jih je treba zagotoviti iz državnega proračuna. Ministrica je obljubila, da se bo zanje maksimalno potrudila in da bo nov urgentni center odprt najkasneje 1. novembra. Dotlej pa bo urgenca Splošne bolnišnice Jesenice potekala v mobilni vojaški bolnišnici Role 2.

Obrambni minister Janko Veber je navdušen nad strokovnostjo osebja, ki je z veliko vnemo vključilo Role 2 v sistem zdravljenja. “Gre za zelo zahtevno medicinsko opremo, ki je kot kaže primerna in ustreza vsem standardom. Za nas je to dobra preizkušnja, da lahko tudi v izrednih razmerah, ki bi se lahko zgodile v Sloveniji, odpravimo težave oziroma rešujemo življenja,” je poudaril. Izpostavil je dobro sodelovanje med vojsko in javnim zdravstvom, ki se kaže tudi pri helikopterski nujni medicinski pomoči. Prepričan je, da ta deluje zelo dobro. Denarja zanjo, kot zagotavlja, ne bo zmanjkalo.

Aktiven je dogovor z zavarovalnico, potekajo pa tudi dogovori o dolgoročnem financiranju prek državnega proračuna. “Slovenija je ujela rok, da lahko tudi po direktivi EU izvajamo to dejavnost z javnimi zrakoplovi, želimo pa jo še naprej razvijati,” je dejal Veber in dodal, da je usmeritev ministrstva za obrambo zagotavljanje dvonamenskosti opreme, ki je najracionalnejša in najučinkovitejša.

Židan po srečanju vodstev SD in ZDUS: “Krepimo sodelovanje pri medgeneracijskih temah in smo braniki javnega zdravstva v korist ljudi.”

V četrtek, 12. marca, sta se na sedežu stranke v Ljubljani srečali vodstvi Socialnih demokratov in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Vodstvo SD je predstavilo svoje prioritete delovanja, ZDUS pa projekte, kjer je pomembno sodelovanje. Predsednik SD mag. Dejan Židan in predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak sta v izjavi medijem po srečanju povedala, da je bil delovni sestanek namenjen predvsem krepitvi sodelovanja obeh organizacij pri medgeneracijskih temah ter se ob tem strinjala, da je potrebno v Sloveniji okrepiti javno zdravstvo in podprla zdravstveno ministrico pri pripravi reform zdravstva. “Socialni demokrati podpiramo delo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc oz. njeno zagotavljanje denarja za zdravstvene ustanove,” je poudaril Židan ter ocenil, “da je ministrica eden od branikov javnega zdravstva v Sloveniji.”

Celotno izjavo predsednika SD in predsednice ZDUS si lahko ogledate v videoposnetku:

Manjka posnetek

Predsednik SD mag. Dejan Židan in predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak – izjava po srečanju vodstev from Socialni demokrati on Vimeo.

Minister Veber: “Slovenska vojska in športna prireditev Planica z roko v roki.”

Slovenski minister za obrambo Janko Veber in direktor Smučarske zveze Slovenije (SZS) dr. Jurij Žurej sta na ministrstvu za obrambo podpisala pogodbo o sodelovanju pri izvedbi finala svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica 2015. Pri izvedbi finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici bo sodelovalo do 50 slovenskih vojakov. Pogodba s SZS zavezuje obrambno ministrstvo, da bo pri izvedbi tekmovanja Planica 2015 zagotavljalo ustrezno materialno, zdravstveno, transportno in kadrovsko podporo ter pripravo in vzdrževanje zvez in telekomunikacij.

Minister Janko Veber je ob podpisu pogodbe najprej poudaril pomen tekmovanja v Planici, ki je skozi svojo zgodovino zaznamovalo razvoj slovenskega športa. Dejal je tudi, da bo letošnja Planica zagotovo poseben dogodek, saj bo prenovljena velikanka s tem, ko se bodo po njej spustili smučarski letalci, resnično zaživela. Poudaril je še, da se je stroka, ki jo Slovenija premore pri konstruiranju letalnic, znova izkazala. Sporazum je bil po ministrovih besedah podpisan z namenom, da bo ta velik športni dogodek potekal uspešno in predvsem varno.

Na podlagi sporazuma bo slovenska vojska zagotovila blizu 50 pripadnikov, ki bodo sodelovali pri urejanju postopkov, in naprave, da bo tekma varno potekala. Poleg pomoči ob morebitnem urejanju tekmovalnega prizorišča bo slovenska vojska nudila tudi podporo s sredstvi zvez, dve zdravstveni ekipi z vozilom in medicinskim tehnikom, dva kompleta šotorov za prvo zdravstveno oskrbo, ves čas pa bo dežuren tudi helikopter za nujno medicinsko pomoč. Splošni bolnišnici Jesenici za potrebe urgence že nekaj časa nudi tudi mobilno vojaško bolnišnico Role 2. Veber je ob koncu poudaril, da sta razvoj športa ter zagotavljanje varnosti in pomoči področji, katerima na ministrstvu za obrambo in vojski namenjajo veliko pozornost. Izrazil je tudi zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem s SZS in namero po uspešnem sodelovanju tudi v prihodnje.

Direktor SZS Žurej se je ministru Vebru in Slovenski vojski zahvalil za partnerstvo in vso pomoč. Ob tem je omenil, da ministrstvo za obrambo in SZS poleg Planice sodelujeta na številnih tekmovanjih skozi vse leto. Poudaril je tudi vzajemnost sodelovanja, saj so številni slovenski vrhunski športniki zaposleni v vojski, učitelji SZS pa z učenjem veščin pomagajo pri usposabljanju vojakov. Tekmovanje v Planici bo potekalo med 20. in 22. marcem.

Han: “Za SD so sprejemljivi vsi trije kandidati za slovenskega sodnika oz. sodnico na Sodišču EU, ki jih je predlagal Sodni svet.”

Predsednik republike Borut Pahor danes nadaljuje posvetovanja s predsedniki in vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank v zvezi z izbiro kandidata za slovenskega sodnika na sodišču EU. Že v torek je pogovore opravil s predstavniki SMC in SDS, danes pa z vodstvi poslanskih skupin DeSUS, SD, ZL in NSi, ZaAB in s poslancema narodnih skupnosti. Razpis za slovenskega sodnika na Sodišču EU je ministrstvo za pravosodje objavilo konec oktobra lani, sodnika pa izvoli Državni zbor, in sicer na predlog predsednika republike po predhodnem mnenju vlade in Sodnega sveta. Poleg dr. Marko Ilešiča, ki sedaj zastopa Slovenijo na Sodišču EU v Luksemburgu, in dr. Verice Trstenjak, so na seznamu kandidatov še dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Slobodan Dujić, dr. Marko Bošnjak in Lucijan Bembič.

Vlada je že ocenila, da so vsi kandidati primerni za opravljanje predlagane funkcije. Podobno je ocenil tudi Sodni svet, ki je predsedniku republike predlagal, naj da prednost Ilešiču pred Zupančičem, temu pa pred Trstenjakovo. V uradu predsednika republike pa so dopustili možnost, da Pahor DZ predlaga več kandidatov. Sodišče EU sestavlja 27 sodnikov, in to po en iz vsake države članice in osem pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Mandat sodnikov traja šest let.

Za Socialne demokrate so sprejemljivi vsi trije kandidati za slovenskega sodnika oz. sodnico na Sodišču EU, ki jih je predlagal Sodni svet, saj po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana izpolnjujejo pogoje za to pomembno funkcijo. “Ko bo predsednik Pahor predlagal kandidata ali kandidatko, se bodo poslanci SD z njim ali z njo še pogovorili in se nato odločili o podpori,” je po današnjem posvetu povedal Han.