Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Srečanje novega vodstva Socialnih demokratov z vodstvom Nove Slovenije

Srečanje-vodstev-SD-in-NSi-300x200

Na pobudo predsednika SD mag. Dejana Židana so se na sedežu stranke v Ljubljani srečali vodstvi Socialnih demokratov in stranke Nova Slovenija. Pogovori med SD in NSi so potekali o več aktualnih temah in nekaterih pripravljenih zakonih, ki čakajo na uveljavitev. Med zakoni, ki jih je izpostavil predsednik SD in kmetijski minister je tudi predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. Ministrstvo je predvidelo, da bodo za upravljanje z gozdovi v lasti države ustanovili gospodarsko družbo, ki bo v lasti države in svojega poslovnega deleža ne bo mogla deliti ali prenesti na drugo osebo. Dogovor med vodstvi je bil, da se izhodišča predstavijo tudi poslanski skupini Nove Slovenije.

Na drugi strani pa je predsednica NSi Ljudmila Novak vodstvu predstavila kolikšno podporo pridobiva predlog njihovega zakona o dostojnem pokopu. Na načelni ravni se v vseh poslanskih skupinah strinjajo, da je mrtve treba dostojno pokopati, niso pa si enotni, ali to doseči s spremembo obstoječega ali z novim zakonom. Tako kaže, da bo za širšo podporo predlogu potrebnih še kar nekaj usklajevanj.

Z vprašanjem, ali je treba to področje urejati z novim zakonom ali bi zadostovala izboljšava obstoječega, teče raprava tudi v SD. Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan po srečanju z vodstvom NSi, se strinjajo, da je mrtve treba dostojno pokopati. Na sestanku vodstev SD in NSi, sicer namenjenem predstavitvi v začetku januarja izvoljenega novega vodstva SD, so po Židanovih besedah razpravljali zlasti o preseganju delitev med koalicijo in opozicijo. Predsednica NSi Ljudmila Novak je ob tem potrdila, da bi si pri zakonu želeli doseči čim širše soglasje, zato jo veseli, da v SD niso vnaprej zavrnili njihovega predloga.

“Veseli nas, da Socialni demokrati niso apriori proti zakonu o dostojnem pokopu in bomo v prihodnje skušali pogledati, kje so resnične težave in kje lahko skupaj naredimo korak naprej, saj se strinjamo v točki, da je po sedmih desetletjih od konca 2. svetovne vojne že skrajni čas za pokop mrtvih in bi s tem dejanjem dosegli osnovno civilizacijsko normo,” je po sestanku vodstev NSi in SD v izjavi za medije dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. Dodala je še, da je pogovor v politiki izredno pomemben. “V NSi ne izključujemo nikogar, ki želi dobro državi,” je povedala predsednica NSi. Predsednica NSi Ljudmila Novak je tudi odgovorila na novinarsko vprašanje, ali bi NSi lahko sodelovala s SD. “Ugotovili smo, da imamo v določenih temah različna stališča, zlasti glede privatizacije in ločevanja, kaj je javno in kaj zasebno, pa tudi pri družinskem zakoniku. A obenem smo tudi ugotovili, da imamo veliko skupnega v smeri dobrega razvoja države,” je za medije dejala predsednica NSi.

Socialni demokrati na delovnem obisku v Posočju in na Tolminskem

Delovni-obisk-SD-v-Posočju-300x200

Socialni demokrati smo bili v ponedeljek, 2. februarja 2015, na delovnem obisku v Posočju in na Tolminskem. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan, podpredsednik SD in obrambni minister Janko Veber sta skupaj s poslanci SD Matjažem Hanom, Andrejo Katič, dr. Francem Križaničem in Matjažem Nemcem ter z glavnim tajnikom SD Dejanom Levaničem in člani vlade iz vrst SD, obiskala tri posoške občine, Bovec, Kobarid in Tolmin. Na sklepnem večernem srečanju v Tolminu so ga prisotni predstavniki lokalne skupnosti in gospodarstva med drugim opozorili na problematiko urgentne službe in cestnih povezav. Predsednik SD Židan je obljubil pomoč pri iskanju rešitev.

Vodstvo Socialnih demokratov, poslanska skupina SD in člani vlade iz vrst SD so začeli delovni obisk treh občin zgornjega Posočja v Bovcu, kjer jih je sprejel župan Valter Mlekuž s sodelavci, na javnem posvetu z domačini pa so nato spregovorili o evropski finančni perspektivi, problematiki gorskih kmetij, reševanje brezposelnosti in odliva mladih ter problemih turizma na Bovškem. V ospredju je bilo seveda reševanje usode smučišča na Kaninu. Kmetijski minister Dejan Židan se je srečal tudi s prebivalci, ki se na Bovškem ukvarjajo s kmetijstvom in pridelavo hrane, obrambni minister Janko Veber pa je obiskal letališče in gasilski dom v Bovcu, kjer je pogovor potekal o razvoju sistema zaščite in reševanja ter turizma. Kasneje so obiskali podjetje Letrika v Bovcu, ki je pridobilo novega lastnika v nemški Mahle group, mlekarno Planika v Kobaridu, ribogojnice v Kobaridu ter gradbišče nove ribogojnice ob reki Soči pri Tolminu. Ob obisku najbolj zahodne točke Slovenije, vasice Robidišče in nato tudi kraja Breginj, je pogovor z občankami in občani potekal o problemih in rešitvah ter priložnostih za razvoj turizma in kmetijstva, v Kulturnem domu Kobaridu in VDC Tolmin pa je bil čas tudi za pogovore o socialnih temah.

Ena osrednjih tem pogovora v Tolminu je bila problematika tamkajšnje urgentne službe, ki bo po izgradnji novega urgentnega centra ob šempetrski bolnišnici ukinjena. Kot je na pogovoru z vodstvom SD povedal direktor tolminskega zdravstvenega doma Dušan Taljat, so se doslej prav zaradi specifičnega delovanja, to je velike oddaljenosti od zdravstvenih centrov v Šempetru ali Ljubljani, doslej dobro opremili. “To, kar nam sedaj ponuja ministrstvo, še ni dorečeno. Obenem pa tega, kar smo nedavno slišali v pogovoru s predstavniki ministrstva za zdravje, nikakor ni mogoče kupiti,” je povedal Taljat. Prepričan je, da bi služba nujne medicinske pomoči, ki jo želi ministrstvo prenesti s primarnega na sekundarni nivo, dobro delovala, saj ob tem na ministrstvu niso upoštevali posebnosti posameznih območij v Sloveniji. “Tako zastavljen koncept pomeni siromašenje lokalnega okolja, odliv delovne sile in ponovno neenakost med ljudmi,” je še dejal Taljat.

Poslanec SD Matjaž Nemec je prisotnim obljubil, da se bo zavzel za to, da se bo vsak primer reševal ločeno in da bo pomagal tolminski ter ostalim primorskim občinam. Predstavniki tolminske občine so izpostavili predlog prometne strategije, kjer Tolminska ni omenjena. Poleg obvoznic Tolmina in Kanala, ki sta se že načrtovali, naj bi v strategiji pozabili na izredno pomembno cestno povezavo Posočja z regijskim središčem Novo Gorico, prav tako v strategiji ni omenjena železniška povezava ob reki Soči. Oglasili so se tudi predstavniki jadralnih padalcev v Posočju in vodstvo SD opozorili na neživljenjski pravilnik, po katerem bi morali registrirati svoja jadralna padala, kar bi jim v Posočju, ki ga obiskujejo tudi številni jadralci, lahko povzročilo veliko škodo.

Predsednik SD in minister Dejan Židan je ob pogovoru v Tolminu povedal, da za marsikatero težavo ni vedel in da bo skupaj s poslanci poskušal pomagati tako, da se bodo težave tamkajšnjih prebivalcev zadovoljivo rešile. Glavni tajnik SD Dejan Levanič je zbranim na srečanju z občankami in občani predstavil delovanje stranke v prihodnje ter jim zagotovil več terenskega dela, tako vodstva, ministrov in poslancev SD, kjer bomo Socialni demokrati prisluhnili ljudem glede njihovih problemov in idej ter nato skupaj poskušali najti prave rešitve za boljši razvoj regij in zagotavljanja boljše kakovosti življenja za vse ljudi.

Foto-galerija delovnega obiska je na spletni povezavi: http://skrci.me/BDXb9

Tanja Fajon: “Sovražni govor je neprimeren odziv na novinarsko poročanje!”

Svoboda-medijem-300x200

Pozdravljam ustanovitev Sveta za odziv na sovražni govor. Verbalna diskreditacija novinarja Erika Valenčiča, ki je opravljal svoje novinarsko delo, kaže na ponavljajočo se strategijo, ki jo predsednik SDS Janez Janša uporablja, kadar mediji razkrivajo podrobnosti o njegovem in strankinem političnem delu. V interesu javnosti je, da ve za povezave političnih strank s kakršnimi koli skrajnimi organizacijami. In ko gre za informacije v javnem interesu, mora biti novinarjem zagotovljeno poročanje brez strahu pred kazenskim pregonom.

V Evropskem parlamentu bomo v delovni skupini za obravnavo ekstremizma, populizma, nacionalizma in ksenofobije, katere predsednica sem, izpeljali postopek posvetovanja o sovražnem govoru v EU. Člani naše delovne skupine bodo stopili v stik z organi, ki se ukvarjajo s to tematiko v vseh 28 državah članicah, tudi z novoustanovljenim Svetom za odziv na sovražni govor v Sloveniji. Pobudo za to je dala poslanka Cecile Kyenge, nekdanja italijanska ministrica za integracijo, ki je bil tudi sama tarča sovražnega govora.

Ohranjanje svobode izražanja je nenehna skrb demokratičnih družb. Obsojam politično vmešavanje, ki ogroža novinarsko neodvisnost in njegove etike. Take prakse je treba takoj ustaviti, da lahko mediji in politika ohranijo ugled in dostojanstvo.

mag. Tanja Fajon
evropska poslanka in podpredsednica SD

Sprejem rebalansa proračuna za 2015

Vlada RS je na 20. redni seji sprejela predlog Rebalansa proračuna RS za leto 2015 in ga bo posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Cilji javnofinančne politike Slovenije za leto 2015 sledijo zahtevam in priporočilom Evropskega sveta in zavezam Programa stabilnosti 2014 ter Osnutka proračunskega načrta za leto 2015. V letu 2015 je cilj doseči primanjkljaj sektorja država pod 3 % BDP. V predlogu rebalansa proračuna je skupaj načrtovanih 8.562,1 mio EUR prihodkov, kar je 64 mio EUR manj kot v sprejetem proračunu za leto 2015. Največji izpad prihodkov se ocenjuje na strani davčnih prihodkov, ki je posledica neuveljavitve zakona o davku na nepremičnine, vendar je vlada sprejela več ukrepov, ki bodo omilili ta izpad: ohranitev četrtega dohodninskega razreda, zvišanje stopnje davka na finančne storitve, zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, povišanje okoljskih dajatev zaradi emisij CO2 ter povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.

Predlog rebalansa določa odhodke v skupni višini 9.947,1 mio EUR, ki so za 461,8 mio EUR višji kot v sprejetem proračunu (in za 292,1 milijonov višji kot je znašala realizacija 2014). Predlog rebalansa je na odhodkovni strani usmerjen v zagotavljanje zakonskih obveznosti in v 100 % črpanje EU sredstev iz obdobja 2007-2013. Za zagotovitev prostora za to je vlada na seji 22. oktobra 2014 potrdila nabor ukrepov, ki bodo prispevali s k skupnem znižanju odhodkov na drugih področjih. Predlog rebalansa predvideva primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 1.385 milijonov evrov, kar znaša 3,62 % BDP.

Po popravku na obračunski tok (predvsem dela EU sredstev, ki jih bo EK zadržala do prejema končnega poročila o učinkovitosti črpanja EU sredstev v obdobju 2007-2013) in ob upoštevanju pričakovanih saldov drugih enot sektorja država pričakujemo, da bo primanjkljaj sektorja država po metodologiji ESA v letu 2015 nižji od 3% BDP. Vlada je določila tudi besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah  Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki bo uzakonil rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna države v letu 2015.

Mnenje dr. Anje Kopač Mrak, ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):

“MDDSZ ima v proračunu 2015 manj sredstev glede na realizacijo v preteklem letu, a to ne pomeni, da bo katera koli pravica kakor koli okrnjena. Zaradi boljših napovedi zaposlovanja bomo potrebovali manj sredstev za zagotavljanje denarnih nadomestil brezposelnim, boljša gospodarska situacija pa bo vplivala tudi na manjše izdateke drugih socialnih transferjev. Ne glede na vse pa sem na vladi zahtevala jasno zavezo, da v kolikor bi prišlo do drugačnih trendov, da se zagotovijo dodatna potrebna sredstva. To zagotovilo je bilo dano. Na žalost pa rebalans proračuna 2015 še nima razporejenih sredstev nove finančne perspektive, kar pomeni da MDDSZ razpolaga z manj sredstvi za aktivno politiko zaposlovanja kot v preteklem letu. Storili bomo vse, da se sredstva, ki so v pristojnosti SVRK razdelijo čim hitreje in da zagotovimo nove programe zaposlovanja. Zavedamo se namreč, da so programi zaposlovanja pomembni za lažje zaposlovanje ranljivih skupin.”

Mnenje mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP):

“MKGP ima proračun za leto 2015 sicer nižji, kakor smo želeli, bomo pa izvajali najbolj pomembne naloge za kmetijstvo, proizvodnjo hrane, gozdarstvo in ribištvo. Zagtovoljen je denar za tekoča izplačila v kmetijski prostor, ki jih je bilo v januarju več kot 50 milijonov evrov, v februarju jih pa bo že 100 milijonov evrov. MKGP bo tudi v letu 2015 financiral javne zavode, ki imajo pomembne naloge v kmetijstvu za koristi kmetovalcev, v ribištvu in gozdarstvu. Del denarja pa bodo javni zavodi sicer morali poiskati na trgu in na javnih razpisih, ki jih bo izvajalo tudi ministrstvo. Denar za strokovne naloge v rastlinski proizvodnji in živinoreji se ohranja. Zagotovljeno je primerno financiranje sistema varne hrane, ki varuje potrošnike. Nadaljevalo se bo informiranje o pomenu lokalne hrane. Zaradi zmanjšanja proračuna pa se žal zmanjšuje sofinanciranje zavarovalnih premij v kmetijstvi (iz 40% na 20%). Zato pozivamo kmetovalce, da se odločijo vsaj za zavarovanje velikih škod. Ta zavarovanja so cenejša in v primeru naravnih katastrof omogočajo ohranitev dejavnosti.”

Mnenje Janka Vebra, ministra za obrambo (MORS):

“Pri oblikovanju proračuna smo sledili prioriteti vlade, da zmanjšamo proračunski primanjkljaj, ki bo pod tremi odstotki BDP. V tem okviru smo tudi z lastnim angažiranjem v MORS zagotovili lastne vire za delovanje in pripravili program dela Slovenske vojske, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) ter upravnega dela. Ocenjujem, da bomo tudi s temi sredstvi ohranjali pripravljenost vojske in civilne zaščite na enaki ravni kot do sedaj. Opozarjam pa na dejstvo, da je bil proračun Ministrstva za obrambo v letih 2010 do 2015 zmanjšan za 40 odstotkov, kar se je najbolj poznalo na razvoju. V prihodnje bo zato potrebno premagovati ta razkorak, k čemur nas zavezuje zagotavljanje varnosti države, sodelovanje z drugimi državami in delovanje v okviru mednarodnih organizacij (OZN, NATO, EU) ter dejstvo, da je Republika Slovenija ogrožena zaradi vse pogostejših naravnih nesreč.”

Matjaž Nemec pisal vladi glede nezagotavljanja sredstev za vzdrževanje nezalitega dela Rudnika Idrija

Odprto pismo Vladi Republike Slovenije glede nezagotavljanja sredstev za vzdrževanje nezalitega dela Rudnika Idrija in odpravo posledic rudarske škode

Spoštovani,

vzdrževanje nezalitega dela Rudnika živega srebra Idrija se zdi, da postaja vprašanje, ki ga je po mnenju Vlade RS moč rešiti z nekaj kozmetičnimi popravki, nekje v lepši proračunski prihodnosti. Kako si lahko drugače razlagamo dejstvo, da vlade proračunsko postavko iz tega naslova izkoriščajo le še kot prvovrsten bonus, ki ga je moč vsakokrat, ko je treba klestiti proračun, izkoristiti med prvimi. Naivnost, nepoznavanje vsebine ali ignoranca češ, sanacijo lahko premaknemo nekam v prihodnost, pa Idrijo spreminjajo v tempirano bombo.

Skrajni čas je, da Vlada RS nemudoma prekine s tovrstnim škodljivim in skrajno neodgovornim tolmačenjem prepotrebne sanacije Rudnika ter k problemu pristopi z resnostjo, ki pritiče razmeram na Idrijskem. Namreč klestenje proračunskih izdatkov za sanacijo ni več vsebina, ki jo bo moč – ko bo se bo Vlada RS zavedala posledic svojih (ne)dejanj – popraviti ali odpraviti. Prav tako se ne gre več opirati na ozko razlago, da gre le še za eno od nešteto predvidenih sanacij, temveč za ogroženost celotnega območja ter navsezadnje življenja tamkajšnjih ljudi. Apeli, pozivi ter prošnje lokalne skupnosti, izsledki ekspertnih skupin pa ob vsakokratnem sprejemanju proračunskih dokumentov postajajo le še glas vpijajočega v puščavi.

Ob času sprejemanja proračunskih dokumentov so vsakršni predlogi vladi, po zagotovitvi proračunskih sredstev, posledica bolj ali manj upravičenih interesov. Presojanje kaj je bolj in kaj manj pomembno pa si je (žal) mnogokrat moč tolmačiti povsem različno. Ogrožena varnost mesta Idrija, njenih prebivalcev ter njihovega premoženja pa je posledica, zaradi katere si Vlada RS ne sme privoščiti niti najmanjšega manevrskega prostora v zagotavljanju sredstev. Navsezadnje pa ne gre pozabiti, da je z neodgovornim ravnanjem ogrožena tudi kulturna in naravna dediščina Unesca.

Zato Vlado RS pozivam k odgovornemu in edino sprejemljivemu dejanju, da v okviru Rebalansa proračuna za leto 2015 zagotovi sredstva za vzdrževanje nezalitega dela Rudnika Idrija in odpravo posledic rudarske škode.

Matjaž Nemec,
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru RS

Vlada sprejela Socialni sporazum za obdobje 2015-2016 in pooblastila ministrico dr. Kopač Mrak za podpis sporazuma

Vlada je na 20. redni seji sprejela Socialni sporazum za obdobje 2015-2016, ki je bil s strani strank sporazuma parafiran 20. januarja 2015, in pooblastila ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak za podpis socialnega sporazuma. Socialni sporazum je ključni element socialnega dialoga, katerega osnovni namen je doseči soglasje med socialnimi partnerji o temeljnih ciljih in rešitvah sistemskih sprememb, ki jih pokriva socialni sporazum. Besedilo socialnega sporazuma vsebuje Uvod s splošnimi cilji socialnega sporazuma, enajst vsebinskih podpoglavij, poglavje o socialnem dialogu ter spremljanju socialnega sporazuma in njegova veljavnost. V imenu vlade je dokument parafirala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki je ob tej priložnosti izrazila zadovoljstvo nad doseženim sporazumom.

Podpis Socialnega sporazum za obdobje 2015-2016 s strani strank sporazuma bo 5. 2. 2015. Podpisnice tega socialnega sporazuma so lahko organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta, ki so sodelovale v celotnih pogajanjih za sklenitev sporazuma. K sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi druge organizacije članice Ekonomsko-socialnega sveta, ki niso sodelovale v pogajanjih.

Skladnost teksta s pogajanji so parafirali člani pogajalskih skupin Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Trgovinske zbornica Slovenije, Združenja svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacij sindikatov 90 Slovenije, Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Slovenske zveze sindikatov Alternativa, Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost in Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.

Vlada Republike Slovenije je na isti seji sprejela tudi mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslanke in poslancev. Vlada predlaganim spremembam in dopolnitvam ureditve zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ne nasprotuje.

Srečanje novega vodstva SD z vodstvom stranke ZaAB za krepitev sodelovanja

Na prvem pokongresnem srečanju novega vodstva Socialnih demokratov z vodstvi vseh parlamentarnih strank sta se na tovrstnem srečanju v Ljubljani sešla predsednik SD mag. Dejan Židan in predsednica ZaAB mag. Alenka Bratušek s svojimi sodelavci. Vodstvi obeh strank sta se pogovarjali zlasti o skupnih točkah, pri katerih bi stranki lahko sodelovali v prihodnje, in že našla skupni jezik pri spremembah ustave s področja javnega šolstva, ki jih predlagajo v SD.

Predsednik SD Židan je v izjavi za medije po sestanku napovedal, da bodo vodstvu ZaAB predstavili tudi nekatere druge zakone, ki jih pripravljajo ministri iz vrst SD. Prvi takšen bo zakon o državnem podjetju, ki bi gospodarilo z državnim gozdom, je pojasnil. Prav tako je izrazil zadovoljstvo nad podporo ZaAB pobudi SD za spremembo ustave na področju vode kot javne dobrine. Predsednica ZaAB Bratušek je potrdila, da je pogovor tekel zlasti o tem, kje lahko najdejo skupne točke. “Mislim, da je prav, da se znamo pogovarjati tudi preko meje koalicija – opozicija,” je poudarila predsednica ZaAB.

Oba sta ob tej priložnosti komentirala predlog rebalansa proračuna, ki ga je danes sprejela vlada. Židan je poudaril, da je bilo vsem ministrstvom odvzetega kar nekaj denarja. Nekaterim pravicam, ki so jih imeli državljani doslej, se bo treba odreči, najbolj nujne pa je vendarle treba ohraniti, je pojasnil predsednik SD. Bratuškova je dodala, da rebalansa sicer še niso prejeli. Bo pa po njenih besedah “zanimivo videti, kako se vse te številke seštejejo”, glede na to, da je vlada pri pogajanjih na kar nekaj segmentih popustila.

Sicer pa je bil namen sestanka vodstev strank zlasti predstaviti novo vodstvo SD in njegov način razmišljanja, ki po Židanovih besedah “ni znotraj okvirov koalicije, ampak je širši”. Kot je pojasnil, je potrebno sodelovanje vseh parlamentarnih pa tudi zunajparlamentarnih strank. Srečanje je bilo sicer prvo v vrsti sestankov SD s parlamentarnimi strankami, ki jih je predsednik Židan napovedal, ko je 10. januarja na kongresu SD tudi uradno prevzel vajeti stranke. “V prihodnjih dneh se bomo sešli še s parlamentarnimi strankami ZL, DeSUS, SMC, NSi in SDS,” je še napovedal predsednik SD Židan.

Zvesta članica Socialnih demokratov tovarišica Vida Mravlja praznovala 90 let

Dolgoletna aktivna članica Socialnih demokratov Vida Mravlja je praznovala 90. letnico. Ob tej priložnosti ji je svetnik Socialnih demokratov v svetu Četrtne skupnosti Šiška mag. Marko Lemaić v imenu stranke čestital za visoki jubilej in ji podaril knjigo nekdanjega poslanca SD Mirana Potrča.

Tovarišica Vida Mravlja se je rodila leta 1925 v vasi Gojače v občini Ajdovščina v družini s petimi otroki. Kot narodnozavedna Slovenka se je že v zgodnji mladosti vključila v narodnozavedna gibanja, ki so se upirala fašističnemu teptanju slovenskega naroda. V času 2. svetovne vojne je vstopila v mladinsko organizacijo Osvobodilne fronte, postala kurirka in okrožna aktivistka srednjeprimorskega okraja. Skupaj s partizanskim 9. korpusom je vstopila v svobodno Gorico. Po vojni je delala na Občini Ajdovščina, svoj delovni vek pa je zaključila v podjetju Adria Airways, kjer je bila vodja telegrafa in ustanoviteljica sindikata delavcev. Vida Mravlja je sodelovala tudi pri ustanovitvi organizacije TIGR-ovcev v Ljubljani.

Ko se je tovarišica Vida s kančkom nostalgije zazrla v kipec Ikarusa, ki jo spominja na delo v Adria Airways, je o bodočnosti stranke SD, v kateri je že od vsega začetka, povedala, da bi se stranka morala še bolj odločno boriti za pravice delavcev in zaposlenih ter da bi stranka morala spodbujati rast zasebnih malih in srednjih podjetij. Tovarišica Vida je odločno proti prodaji uspešnih državnih podjetij in si želi, da bi država morala pomagala odpirati nova podjetja, saj bi tako več mladih delavcev in delavk pridobilo delo.

Intervju s predsednikom SD mag. Dejanom Židanom na TV SLO 3

Intervju s predsednikom Socialnih demokratov mag. Dejanom Židanom na 3. programu TV Slovenija, ki ga je v sredo, 28. jauarja 2015, vodila novinarka Katarina Golob. V pogovoru je predsednik SD Židan spregovoril o krepitvi stranke po kongresu z novim vodstvom, privatizaciji državnega premoženja, projektih vlade ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odgovarjal na številna druga vprašanja o aktualnih zadevah.

Priporočamo ogled na spletnem naslovu: http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174316830

“Holokavsta, tega nesrečnega poglavja človeške zgodovine, se moramo ves čas spominjati, da se kaj takega nikoli več ne ponovi!”

Leta 2005 je bil 27. januar z resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) razglašen za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na pobudo Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije ter koordinacijskega odbora žrtev nacifašističnega nasilja je Poslanska skupina Socialnih demokratov, s prvopodpisanim nekdanjim poslancem SD dr. Markom Pavliho, 12. septembra 2007 podala predlog vladi za razglasitev 27. januarja za dan spomina na slovenske žrtve nacifašizma. Vlada RS je leta 2007 sledila tej pobudi in v Sloveniji ta spominski dan uradno obeležujemo od leta 2008.

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta je namenjen poklonitvi vsem žrtvam holokavsta in drugih genocidov, ki so posegli v temeljne vrednote človeške civilizacije in po koncu druge svetovne vojne privedli narode do zaobljube, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ponoviti. Na današnji dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1,5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Romov, Sintov, Slovanov in pripadnikov drugih narodov ter političnih nasprotnikov nacizma in fašizma, istospolno usmerjenih, vojnih ujetnikov, telesno slabotnih in duševno prizadetih ljudi. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo je bilo deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v Auschwitzu umrlo 1351. Ko je 27. januarja 1945 taborišče osvobodila ruska Rdeča armada, so lahko rešili le 7.650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.

Socialni demokrati ob letošnji 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz in ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izražamo upanje, da se kaj podobnega holokavstu v prihodnosti ne bo nikoli več zgodilo. Zato verjamemo v modrost in odgovornost vseh voditeljev po svetu, da takšnih grozot ne bodo nikoli več dopustili in ob tem citiramo nekdanjega generalnega sekretarja OZN Kofi Annana: “Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih židov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.”