Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Kandidat za kulturnega ministra Dejan Prešiček s podporo na odboru DZ

Odbor Državnega zbora za kulturo je predstavitev kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička ocenil kot ustrezno z 12 glasovi za in 1 proti. Prešiček je kot prioriteto izpostavil postopni dvig proračunskih sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP do leta 2020. To se mu zdi prepotrebno za ureditev številnih odprtih vprašanj na področju kulture.

Prešiček, ki ga je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi predlaga SD, prihaja iz glasbenega okolja, a kot je dejal na današnji predstavitvi, ima tudi več izkušenj z organizacijo in vodenjem. Od leta 2010 denimo vodi javni zavod z 250 zaposlenimi, ki organizira 200 prireditev na leto. Prav tako pa ima tudi izkušnje v svobodnem poklicu.

Prešičkova predstavitev je bila po kratkem uvodu zaznamovana z vprašanji članov odbora, v odgovorih pa je kandidat za ministra podal svojo vizijo vodenja resorja. Zdi se mu nedopustno, da v Sloveniji kulture ne podpiramo in ne financiramo, kot bi si zaslužila. Kot je poudaril, je poglaviten za spremembo aktualnega stanja postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi do leta 2020 za kulturo namenili vsaj 0,5 BDP in s tem prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Kandidat za ministra se bo zavzel, da bo dvig proračuna za kulturo na agendi takoj po njegovem morebitnem imenovanju. Po njegovih besedah je s sedanjimi sredstvi za kulturo področje težko strateško in razvojno urediti, “z njimi je mogoče zgolj ohranjati status quo”. Dodal je, da je treba tudi določiti, kateri so prednostni ukrepi v kulturi.

Prešiček si želi kulturo ponovno postaviti v središče javnega interesa. Zaveda se, da bo treba preurediti aktualni kulturni sistem. Med drugim se zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi zato, da bo v vladno proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru, ki je ob zadnjem poskusu predvideval, da bi država z njim zagotovila okoli 120 milijonov evrov.

S pomočjo kulturnega evra bi po Prešičkovih besedah lahko bolje podprli kulturno produkcijo na državni ravni, sanirali ogrožene enote kulturne dediščine, izboljšali infrastrukturo javnih zavodov ter uredili status samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, kar tudi sicer ocenjuje kot prednostno vprašanje.

Kandidat za ministra je dejal, da se bo zavzemal, da bi bila v proračunu tudi postavka, koliko sredstev nameniti nevladnikom. Meni, da bi bilo na trgu treba ustvariti pogoje, v katerih bi samozaposleni v kulturi imeli toliko priložnosti za delo, da bi zaslužili primerljivo s kulturniki, zaposlenimi v institucijah. Poudaril je, da je pri samozaposlenih kreativni moment večji kot pri tistih, ki delujejo v javnih zavodih. Prešiček si želi urediti tudi odprta socialna vprašanja, vezana na samozaposlene, denimo dostojen bolniški stalež.

Prav tako je kot pomembno izpostavil področje medijev. Poudaril je, da je treba medijem pustiti, da delujejo po svojih profesionalnih standardih in poudaril zagotavljanje njihove neodvisnosti. Želi pa si, da v medijih ne bi prevladale vsebine, ki jih plasira ena medijska hiša, ampak je za pluralnost v smislu, da so v poročanje zajeta mnenja vse populacije. “Samo s tem lahko kot družba rastemo,” je menil, hkrati pa dodal, da “v medijih sovražnega govora in lažnih novic nikakor ne smemo tolerirati”.

Med prioritetami je sicer navedel tudi decentralizacijo kulture, debirokratizacijo in reformo razpisnih postopkov, pripravo dolgoročnega načrta sofinanciranja in novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige ter njenega pomena za družbo. Velik potencial prepoznava tudi v medresorskem povezovanju kulture z drugimi sferami.

Prav tako se bo trudil za ureditev položaja likovne, plesne in slikarske umetnosti ter se zavzel za dodatno podporo digitalizaciji slovenske filmske, plesne ter glasbene dediščine, pa tudi za razvoj slovenske filmske produkcije. Pomembno se mu zdi tudi spodbujanje tuje filmske produkcije v Sloveniji.

V ospredje je postavil še pomen in ohranjanje kulturne dediščine za narod in njegovo zgodovino. Zavzemal bi se, da bi ustvarili prioritetno listo, kaj je treba na tem področju takoj urediti, predvsem pa bi želel, da bi po prenovi objektov kulturne dediščine vanje vnesli vsebine. Prepoznal je tudi pomen ohranjanja rokodelstva v današnjem digitaliziranem svetu.

Prešiček je v predstavitvi povzel besede nedavno preminulega pesnika Cirila Zlobca, da se bo zavzel, da “bo v kulturi čim manj politike in v politiki čim več kulture”. Če bo potrjen, upa na plodno sodelovanje z vsemi deležniki v kulturi.

Komentar dr. Ljubice Jelušič: Oboroženci Andreja Šiška se predstavijo pred oblikovanjem 13. Vlade Republike Slovenije

Še preden so v Državnem zboru začeli z zaslišanji kandidatov za ministre 13. slovenske vlade, so provokatorji poskrbeli za material, s katerim se sedaj ubada celotna slovenska javnost in tudi velik del odhajajočih in bodočih ministrov se bo moral glede posnetkov postroja oborožencev Andreja Šiška javno opredeliti.

Nekje v ljutomerskih gozdovih so se, oboroženi s puškami in sekirami, pokriti s črnimi maskami in v enotnih oblačilih, postavili pred svojega poveljnika, nekdanjega vodjo ene od navijaških skupin, nekdanjega kandidata za župana Maribora, za predsednika Republike Slovenije ter predsednika politične izvenparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija. S to stranko je kandidiral na parlamentarnih volitvah 2018.

Z obsodbami takega postroja so se najprej oglasili strokovnjaki s področja obramboslovja, nato politiki državnih in vladnih nacionalno-varnostnih struktur. Zelo hitro pa so se Šišku v bran postavili politiki in poslanci največje opozicijske stranke. Za zmanjševanje pomena postroja skrajnežev v ljutomerskih gozdovih so šli tako daleč, da so s seboj nosili slike veteranskih skupin, ki delujejo v okviru ZZB in se v partizanskih uniformah s starim nedelujočim orožjem udeležujejo partizanskih proslav.

Te slike so uporabili kot argumente na sejah delovnih teles državnega zbora. Namen omenjenih veteranskih skupin je ohraniti spomin na partizanske uniforme poveljnikov, borcev, bolničark in drugih udeležencev izpred več kot 73 let. Ne urijo se za izvajanje nasilja, ne sporočajo, da bodo branili varnost države, ne zakrivajo si obrazov. Pa vendar so njihove slike opozicijski poslanci (in njihovi spletni portali) postavili poleg posnetkov iz urjenja Šiškovih oborožencev, ki povsem očitno nimajo nekega zgodovinskega motiva, da bi stali v postroju, ampak se, kot poroča njihov poveljnik, urijo za delovanje na področju državne varnosti, so oboroženi, za orožje nimajo dovoljenj, in se ne bodo pustili razorožiti.

Človek se nehote vpraša, čigavi pa so ti oboroženci? Ali so res Šiškovi, ali od tistih, ki so jih tako pohiteli braniti v javnosti s protinapadom na veterane?

Vsakršne oborožene grupacije, ki se zbirajo, urijo, nosijo orožje, se z njim usposabljajo z namenom opravljanja varnostnih in obrambnih nalog, ki jih je država namenila obrambnim silam, to je vojski in policiji, in ki nimajo nikakršne podlage za svoje delovanje v slovenskem pravnem redu, so protizakonite in nevarne za državo. Pripadnikom dajejo občutek, da lahko vzamejo red v državi v svoje roke. Kar ni dopustno. Drugim državljanom pa dajejo vtis, kot da država ni sposobna poskrbeti za varnost države, če se morajo organizirati takšne tolpe in ustvarjati vzporedne formacije.

Zato je vselej, ko kritiziramo Slovensko vojsko in trdimo, da ni pripravljena na z zakonom predpisane naloge, ali kritiziramo policijo in njeno delovanje, to lahko tudi voda na mlin takšnih skrajnežev, ki vidijo v slabostih državnih institucij primeren trenutek za svoje izkazovanje moči. Andrej Šiško sam po sebi ni nevaren, dokler ne začne s kaznivimi dejanji. Je pa dovolj inteligenten, da ve, da naša država v bistvu sploh nima niti institucij niti zakonodaje, ki bi skrajneže zelo hitro prepoznala in jih ustrezno pravno okvalificirala ter nato sankcionirala.

Celo več – skrajneži lahko uporabijo vse politične institucije za svoje zakonito delovanje, npr. v obliki politične stranke, ali v obliki kandidature za vse politične funkcije, vključno s funkcijo predsednika republike. Zaposleni so lahko v vseh državnih organih. To je zato, ker nimamo zakonodaje, ki bi jasno opredelila, da politični skrajneži, ki v imenu demokracije rušijo ustavni in pravni red v državi, ne morejo delati v državnih organih.

Šiško je doslej s svojimi kandidaturami uspel dokazati vse skrajne absurde našega demokratičnega ustroja. Pokazal je tudi na dejstvo, da so se vse dosedanje vlade in parlamenti otepali naloge, da bi v kazenski zakonik jasno in operativno izvedljivo zapisali definicijo skrajnežev ter skrajna dejanja. S svojimi napovedmi, da bodo njegovi oboroženci varovali državo, in da jih bo organiziral tudi drugod po Sloveniji, opozarja na nebogljenost institucij nacionalno-varnostnega sistema, ki bi morale takšne formacije poznati in imeti mandat za njihovo prepoved. Pa ga nimajo.

O tem bodo odločala sodišča. Če bo policija zbrala dovolj podatkov. Če bo tožilec presodil, da zbrani policijski podatki res kažejo na kazniva dejanja, ki jih bo mogoče dokazati tudi pred sodiščem. Navkljub besu javnosti in zaklinjanju politikov bodo Šiškovi oboroženci še dolgo brez skrbi objavljali svoje selfije z urjenj – naš pravni red je tak, da je skoraj imobiliziral policijo, obveščevalno-varnostne službe pa tako in tako ne smejo zbirati podatkov o lastnih državljanih, ki v svoji državi (brez povezave s tujino) ustanavljajo vzporedne oborožene formacije. SOVA lahko zbira podatke iz tujine ali pa o skupinah in osebah, ki v povezavi s tujino ogrožajo nacionalno varnost Slovenije (2. člen Zakona o SOVI).

Res je čas za spremembo zakonodaje na področju nacionalne varnosti, vendar se bojim, da bo soglasja o tem, kako zakonsko usmeriti varnostne institucije tudi v zaščito ustavnega in pravnega reda, v primerih, ko ga ogrožajo lastni državljani, bolj malo. Nekateri bodo tehtali med varnostjo in človekovimi pravicami, drugi bodo veterane druge svetovne vojne primerjali s sodobnimi oboroženci, da bi slednjim dali več legitimacije. Tretji bodo zbrali vse sile, da bi onemogočili delo 13. slovenske vlade. Tako gre to v naši državi – en korak naprej, dva koraka nazaj.

Dr. Ljubica Jelušič je nekdanja obrambna ministrica ter strokovnjakinja za obramboslovje

Ministrski kandidat Pikalo s podporo odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino

Pristojni odbor Državnega zbora je predstavitev kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala ocenil kot ustrezno. Pikalo je med prioritetami navedel analizo izvajanja strateških dokumentov, pripravo novih ter povečanje sredstev za izobraževanje. Odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati, ne bo pa to vprašanje prioriteta.

Kandidat za ministra Pikalo je uvodoma povedal, da se mu zdi resor, ki naj bi ga prevzel, najbolj perspektiven, saj brez vlaganja v izobraževanje ni razvoja družbe. Hkrati pa ga vidi kot najbolj občutljivega, zato sprememb v njem ne namerava izvajati revolucionarno, ampak postopoma.

Izpostavil je, da bodo v prihajajočem mandatu potekli nekateri ključni strateški dokumenti, med drugim bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, nacionalni program visokega šolstva ter resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Napovedal je analizo, kaj od predvidenega v dokumentih je bilo uresničenega, in pripravo novih strateških dokumentov.

Po njegovi napovedi nameravajo sredstva za vzgojo in izobraževanje z zdajšnjih 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) dvigniti na šest odstotkov, sredstva za znanost pa na en odstotek BDP. Spremeniti nameravajo tudi dinamiko zviševanja sredstev za visoko šolstvo na en odstotek BDP, kar naj bi izvedli do leta 2025 in ne do 2032, kot je predvideno trenutno. Nasploh je obljubil, da na vlaganja ne bodo gledali kot na strošek, ampak kot naložbo.

Na področju vrtcev namerava vzpostaviti program brezplačnega vrtca, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi.

V osnovnih šolah se bo kot minister zavzel za spremljanje bralne pismenosti, ki naj bi bila ključni cilj prve triade, namerava tudi preveriti, ali so spremembe razširjenega programa dovolj premišljene. Bolje namerava urediti delo z nadarjenimi ter preveriti ustreznost sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. “V dobro otrok in staršev bi bilo, da skušamo tu stvari čim bolj poenostaviti,” je dejal Pikalo.

Kritičen je bil do sprememb v srednji šoli, po katerih si lahko polnoletni dijaki sami opravičijo odsotnost. “Možnih rešitev tu je več, med drugim uvedba starševske pravice v zakonodaji,” je napovedal Pikalo. Zavzel se bo tudi, da preverijo gimnazijske programe.

Na področju univerz namerava nadaljevati internacionalizacijo univerz in se zavzeti za rešitev vprašanja poučevanja v tujem jeziku. Na področju športa namerava spodbujati profesionalni šport in ustanovitev Nacionalnega centra za podporo športnikom.

Obljubil je, da namerava vse odločitve sprejemati v skladu s stroko in širšo razpravo vseh, ki so vpleti v to področje. Pri tem je ocenil, da bo potreboval dobro ekipo ter razumevanje predsednika vlade in preostalih ministrov.

Pri postavljanju vprašanj kandidatu je poslanca Levice zanimalo, kako namerava ravnati v pogajanjih za zvišanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter od kje bi jih bilo treba nadaljevati. Obe vprašanji sta po njegovem mnenju v domeni vlade, zato se do tega težko opredeljuje. Je pa Pikalo opozoril, da imajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaradi oteženega načina napredovanja nižje plače kot primerljivi poklici v preostalem javnem sektorju.

Glede koncesij zasebnim šolam je dejal, da jih je smiselno podeliti tam, kjer takšne šole prinašajo drugačne pedagoške pristope in programe, ne pa tam, kjer gre za podvajanje. Na vprašanje poslanke SDS, ali si je zato obetati revizije že podeljenih koncesij, je odgovoril, da so te stvar pogodbenega prava in da je treba pogledati, kako so pogodbe sestavljene. Odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati in to vprašanje tudi reševati, ni pa to “v koalicijski pogodbi opredeljeno kot prioriteta”, je dejal.

Glede novega zakona o visokem šolstvu je dejal, da je potreben in da se bo potrudil, da ga sprejmejo še v tem mandatu, a da se mora najprej seznaniti, kakšna so mnenja vseh vpletenih o tem.

Po koncu seje je Pikalo v izjavi za medije ocenil, da v predstavitvi ni bilo posebnih presenečenj in da je potekala tako, kot je pričakoval. Vprašanja poslancev so se mu zdela dobra, a na trenutke “preveč konkretna”, glede na to, da je šlo za vprašanja, v katera minister sam ne more posegati.

Židan za STA: Ob manjšinski vladi bo težišče sprejemanja odločitev v DZ

Predsednik Socialnih demokratov in novi predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) spregovoril o povezavi med parlamentom in bodočo manjšinsko vlado, o svojem delu na čelu DZ ter odnosu do opozicije pa tudi o usmeritvah in prihodnosti stranke SD, ki bo na jesenskem kongresu ponovno volila vodstvo.

Predsednik DZ Dejan Židan je v pogovoru z novinarkama Mojco Zorko in Sonjo Poznič Cvetko z jedrnatim “da” odgovoril na vprašanji, ali verjame, da bo vlada Marjana Šarca izvoljena, in ali bo dokončala štiriletni mandat. O tem, kakšen predsednik vlade bo Šarec, ne želi špekulirati, v pogajalskem procesu pa je bil po Židanovih ocenah učinkovit. Ceni tudi, da pogajanj ni vodil s pozicije moči.

Predsednik vlade je listo ministrskih kandidatov v DZ vložil minuli konec tedna, na njej so tudi tri imena, ki jih je v vladno ekipo predlagala SD in ki so ob razkritju v javnosti in v stranki sprožila nekaj polemik. Židana te niso zmotile: “Socialni demokrati ne dušimo razprave znotraj stranke.”

Pomisleki so med drugim leteli na kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička. Del kulturniških krogov mu je očital pomanjkanje političnih izkušenj in moči, v bolj zaprtih političnih krogih pa nekateri izpostavljajo njegovo sorodstveno povezavo z vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom. Kot je zatrdil Židan, Prešička za ministra znotraj stranke ni predlagal Han. Mu je pa povedal za omenjeno povezavo med njima, a šele po tistem, ko je Židan s Prešičkom že opravil pogovor in se odločil, da je kvalificiran kandidat. In pri tem je ostalo. “Če bi me to motilo, bi imeli vsi skupaj težavo, ker živimo v državi, kjer nas je samo dva milijona in hočeš-nočeš nekdo nekoga pozna,” je dejal in dodal, da bi ob izključevanju ljudi po tem ključu tako zelo zmanjšali kadrovski nabor, da bi težko kadrovali.

Šarec je po Židanovi oceni pogajalski proces o oblikovanju vlade vodil učinkovito, kar dokazujeta podpis koalicijske pogodbe in vložena lista ministrskih kandidatov. Ob tem je poudaril, da je Šarec kot prvi v Sloveniji uspel sestaviti manjšinsko vlado ob podpori opozicijske stranke.

“Kar cenim pri njem je, da pogajanja niso potekala s trona moči, ampak je pogosto celo naredil korak nazaj in poudarjal, da je enak med enakimi, kar je omogočilo, da smo se lažje pogovarjali. Med nami je bilo tako čutiti spoštljivost ob razumevanju različnosti in razumevanje, da je možno poiskati skupni imenovalec, ki bo dober za ljudi in državo,” je pojasnil.

Tudi v SD si po Židanovih besedah želimo prispevati k iskanju zmagovalnih rešitev za vse strani. “Zavzemamo se za čim manj bodic, saj te delajo politiko nervozno. Ko to gledajo ljudje, pa so nervozni tudi oni,” je dejal in ugotavljal, da volivci kreganja politikov ne nagradijo. “Zato se zna zgoditi, da se bo po štirih letih manjšinske vlade nekoliko korigirala politična kultura v Sloveniji,” je dodal.

Židan se tako v celoti strinja s premierjem v odhajanju Cerarjem, da so vsi partnerji dosedanje vlade na zadnjih volitvah izgubili zaradi medsebojnega metanja polen pod noge. “Čeprav se morda kdo, ki izreče trdo besedo, v tistem trenutku počuti bolje, te borbe vedno znova povzročajo, da se seštevek podpore vsem tem strankam niža,” je dejal.

Na vprašanje, ali bo v novem mandatu kaj drugače, je odgovoril, da si res želijo delovati strpno, zato iščejo skupne rešitve in glavne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, da ne dražijo ljudi. Je proti temu, da politiki po zaprtih sestankih preko svojih kanalov informirajo javnost, kajti “potem so pogajanja težja”. “Bistveno lažje je, da različna stališča soočimo, se o njih dogovorimo in potem rešitev predstavimo javnosti,” je prepričan Židan.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je na čelo DZ prišel po dogovoru o delitvi funkcij v novi koaliciji. Čeprav je bolj vajen operativnega dela v izvršilni veji oblasti, se veseli več stika z ljudmi. Njegova funkcija bo, kot pravi, toliko pomembnejša, ker bo zaradi manjšinske vlade več usklajevanja potekalo v DZ. Na veljavi pa dobiva tudi državni svet, meni novi predsednik DZ.

Svojo prvo izkušnjo vodenja seje DZ minuli teden je Židan v pogovoru za STA označil za pozitivno. Nasvete, tudi pikre, ki jih prejemal iz različnih poslanskih skupin, je “sprejel z nasmehom”. Je bil pa užaloščen, ker poslanci pri oblikovanju delovnih teles niso bili v celoti usklajeni. Kot predsednik DZ si želi namreč iskati čim širše soglasje za rešitve. “Le tako so te lahko trajnostne,” je poudaril.

Židan ne želi, da bi se ves mandat vlekla razprava o tem, kdo je opozicija in kdo koalicija, za kateri sicer v poslovniku ni jasno določenih kriterijev. Pojasnil je, da nastaja nova praksa in da v parlamentu iščejo “nov način življenja, ki do sedaj ni bil definiran”. Napovedal je, da bo pridobil več pravnih mnenj in izkušenj iz Evrope, da najdejo “konsenz o trenutnem stanju v DZ”. Ob tem je pozval h konstruktivnosti pri iskanju rešitve, ki bo v Sloveniji definirala gabarite manjšinske vlade.

V tej Židan kot edini od predsednikov koalicijskih strank ne bo sodeloval, a ga to ne skrbi. “Težišče sprejemanja odločitev bo še bolj v DZ, tako da ni strahu, da ne bom imel dovolj informacij,” je poudaril. Prav tako ga ne skrbi, da glas SD v vladi ne bi bil upoštevan. “Se pa zavedamo, da je naš glas le eden od petih,” je dejal.

“Sedaj tudi ni več možno, da bi vladna koalicija neko svojo rešitev enostavno peljala skozi Državni zbor, ker tam nima večine,” je poudaril Židan. Tako bo morala po njegovih besedah vladna peterica “vnaprej zelo načrtno, sistematično pa tudi vključujoče upoštevati čim več političnih strank v DZ”.

Prav tako po njegovem mnenju ob manjšinski vladi na veljavi pridobiva državni svet. V koalicijski pogodbi je sicer zapisano, da bodo partnerji razmislili o njegovi ukinitvi. “Moje mnenje o DS je pozitivno. Lahko se sicer pogovarjamo o ustreznosti njegove sestave ali možnosti, da bi DS lahko vplival na konkretne člene zakonov, a sam ga vidim kot potreben korektiv, kadar vladna večina preveč pogumno sprejema kakšne rešitve,” je dejal. To, da koalicija nima 46 glasov, ki so potrebni za vnovičen sprejem zakona po vetu, pa po Židanovihnavedbah “daje upanje, da bodo v DZ sprejeti boljši in bolj usklajeni predlogi”.

Za ukinitev DS bi bile nujne ustavne spremembe, a bo zaradi razdeljenosti DZ te možno sprejemati le ob soglasju koalicije in več opozicijskih strank. Židan je ob tem spomnil še na razmisleke o spremembi volilnega sistema. Glede sprememb financiranja zasebnega osnovnega šolstva pa pričakuje intenzivno iskanje rešitve, “v minulem mandatu se je rešitev že zelo nakazovala”.

Predsednik DZ je pozval k spoštljivim nastopom poslancev, tak bo poskušal biti tudi sam. Ob tem je napovedal, da bo “upošteval tudi in zlasti stališča opozicije, ker ima koalicija zaradi tega, ker je koalicija, včasih več besede”.

Razmišlja tudi, da bi nadaljeval s poskusi oblikovanja etičnega kodeksa. “Zavedam se, da gre za deklarativen dokument brez sankcij. Ampak že z odprto razpravo o kodeksu bi doprinesli nekaj h kulturi dialoga v političnem prostoru. Če bi nam uspelo doseči soglasje, pa bo to še en korak naprej,” je dejal.

Za danes je Židan napovedal obisk zaposlenih v DZ, da spozna način delovanja v ozadju. Od ljudi pričakuje predloge za izboljšave. Njegov predhodnik Matej Tonin je sicer pripravil predloge tudi za nekatere spremembe pri poslanskih plačah, med drugim je zagovarjal, da bi morali biti predsedniki bolj obremenjenih odborov bolj nagrajeni kot tisti, ki vodijo manj sej. Židan ocenjuje, da bi bilo to možno ob hkratnem zmanjšanju članstva v odborih, saj bi s tem prihranili nekaj denarja. Toda sam zagovarja, da je v odborih več članov, saj se tam opravijo najbolj vsebinske razprave.

Židanu se jeseni izteče mandat na čelu stranke SD. O tem, ali bo znova kandidiral, se morajo po njegovih besedah v stranki še pogovoriti, od oktobrskega kongresa pa pričakuje analizo zadnjih štirih let. “Definitivno je jasno, da smo po štirih letih drugačna stranka,” je priznal. Kot je navedel, so na letošnjih volitvah v primerjavi z letom 2014 zrasli za 70 odstotkov, “sedaj pa je treba začrtati pot, da bomo podobno ambiciozni tudi naslednja štiri leta”.

Analitiki so sicer pred volitvami ocenili, da je SD izgubila svojo identiteto – pri zavzemanju za socialna vprašanja se je bolj kot SD izpostavljala Levica, SD pa je z Židanom kot kmetijskim ministrom na čelu krepila odnose s kmeti, ki nikoli niso bili njihova volilna baza.

Židan je pojasnil, da socialna demokracija izvira iz delavstva in je zato tudi bolj prisotna v urbanih središčih, kar kažejo tudi zadnje volitve. Hkrati pa se tudi kot dosedanji kmetijski minister zaveda, da je večina geografskega prostora v Sloveniji podeželje. V dosedanji vladi so pokrivali tudi področje sociale in “marsikateri skupini ljudi se je status izboljšal”. “Toda vladna stran večinoma ni pohvaljena, če si v opoziciji, pa si včasih bolj opažen, ker lahko govoriš tudi stvari, ki jih je v tistem trenutku težje izpeljati,” je odvrnil.

“Naši volivci so dejansko vse državljanke in državljani, ki vedo, da je na prvem mestu zavzemanje za pravičnost in pomoč tistim, ki jim je težko, ter da so nekatere dobrine tako pomembne, da so javne,” je poudaril Židan.

Vztraja torej, da SD ostaja na levem polu, kjer pa v Levici vidijo tako konkurenta kot partnerja. “Mislim, da smo se do neke mere naučili živeti skupaj, nenazadnje je na to kazala tudi odkrita želja SD, da pride do koalicije z Levico. Žal do tega ni prišlo,” je dejal in dodal, da se veseli sodelovanja z Levico.

Poslanska skupina SD je na volitvah dobila deset poslanskih mandatov, je pa k njim iz SMC prestopil še nekdanji predsednik DZ dr. Milan Brglez. “Njegova stališča o solidarnosti, enakosti so stališča, ki so temelj socialne demokracije. Hkrati pa ima velike kompetence na področju zunanje politike in bo okrepil moč socialne demokracije na tem področju,” je dejal Židan in poudaril pomen aktivne vloge Slovenije v mednarodnih povezavah. Brglez bo opravljal funkcijo podpredsednika odbora za zadeve EU.

Novi predsednik DZ sicer napoveduje, da si tudi na novi funkciji ne bo pustil vzeti skoraj vsakodnevne športne aktivnosti, ki ji je zavezan, saj mu, kot pravi, ravno ta daje kondicijo. Na nordijsko hojo, katere velik ljubitelj je, se okoli Murske Sobote z ženo odpravita tudi ob pozni vrnitvi iz Ljubljane, na dan intervjuja pa je bil s sinom dogovorjen za plavanje. Redno rekreacijo priporoča vsem, saj, kot pravi, je “tudi za lastno zdravje najprej odgovoren vsak sam”.

Župan Jevšek za STA: Zadovoljen sem z dosežki ob koncu prvega mandata na čelu murskosoboške občine

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je prepričan, da občani živijo bolje kot pred štirimi leti, za najpomembnejši dosežek pa šteje 10,3 milijona evropskih evrov, pridobljenih za celostne trajnostne naložbe. Z dosežki v mandatu je zadovoljen, očitke opozicije pa zavrača.

“Brezposelnost je v teh štirih letih padla za osem odstotkov, po podatkih, ki jih imam, je zaposlenih 524 ljudi več, naša podjetja v celotni regiji izvažajo za 2,8 milijarde letno, kar je za deset odstotkov več kot leta 2014, število gradbenih dovoljenj se povečuje, že v prvih šestih mesecih letos smo imeli toliko prihodov in nočitev turistov kot v celotnem letu 2015,” je dosežke občine v pogovoru z novinarjem Marjanom Maučecem za STA naštel župan Aleksander Jevšek.

Od omenjenih dobrih desetih milijonov pridobljenih evropskih sredstev občina črpa denar za obnovo oziroma revitalizacijo Soboškega jezera, v sklopu katere je projekt paviljona z milanskega Expa 2015, spreminjanje mestnega središča, kmalu bodo odprli prvo etapo soboške obvoznice.

Kot pomembno je izpostavil, da so v veliki meri tudi napolnili severno obrtno-industrijsko cono in da so v mestu zrasla nekatera nova podjetja oziroma so se obstoječa razširila. “Nismo pa uspeli pokriti bazena, kar sem obljubljal, vendar smo na poti k temu, da bomo to naredili, bazen smo letos prenovili in pripravili razmere za pokritje v prihodnosti,” pravi Jevšek.

Ob kritikah, da pri gospodarskem razvoju ni uresničil obljub, pojasnjuje, da so v občini ustvarjali primerne razmere, se potrudili za vsakega vlagatelja ter da nobeden od občinskih aktov ni v predalu čakal niti en dan, razen zakonskih pogojev. Pogovarjajo se tudi s potencialnimi japonskimi investitorji.

“Moramo pa se zavedati realnosti v tem prostoru, da uspe sprejeti investitorja, ki zaposluje od 100 do 200 ljudi, več od tega pa, mislim, da kadrovsko trenutno ni sposoben, ker imajo že zdaj družinska podjetja, uspešna v našem prostoru, problem pridobiti kadre”, je opozoril.

Občini ni uspel, čeprav to ni bilo v celoti odvisno od nje, prenos lastninske pravice stare ekonomske šole na mestno občino, da bi lahko zgradbo ali podrli ali jo prenovili, ugotavlja Jevšek. V celoti gledano pa vidi neuspeh lokalnih skupnosti tudi v tem, da se demografska slika še vedno slabša in da mladi še vedno odhajajo.

Glede odnosov v mestnem svetu je izpostavil, da je ta sprejel praktično vse odločitve, ki so jih dali na dnevni red, vključno z vsemi štirimi proračuni, in da nobena ni ostala nesprejeta zaradi takih ali drugačnih “razprtij”.

“Mislim tudi, da se je dialog v mestnem svetu popravil, z njim še nisem zadovoljen, ker so še vedno, čeprav sprejemam opozicijske kritike, te pogostokrat neutemeljene, ali pa so bile preveč strankarsko obarvane,” nadaljuje Jevšek.

Županov najostrejši kritik je njegov predhodnik na položaju Anton Štihec, ki mu v imenu svoje liste med drugim očita “nevzdržne stroške za paviljon”, da so na Center za ravnanje z odpadki “prisesani nekateri svetniki Jevškovih socialnih demokratov”, da je “vodstvo občine oddalo, spet brez javnega razpisa, občinsko zemljo pri gramoznici ob Bakovski cesti”, da si “bomo mandat zapomnili po jemanju denarja iz naših denarnic, betoniranju vsega mogočega in raznoraznih omejitvah”.

“Prepričan sem, da so vsi posli narejeni transparentno, sem mu pa že nekajkrat povedal, ko smo bili deležni nekih očitkov, da če misli, da je karkoli narobe, naj se obrne na pristojne institucije, ki preverjajo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, prekršek ali gospodarski prestopek,” na očitke odgovarja Jevšek.

O paviljonu, ki so ga poimenovali Expano, pravi, da so 80 odstotkov denarja, za katerega se strinja, da ni majhen, pridobili iz evropskih sredstev, milijon iz t. i. pomurskega zakona, občina pa vlaga 700.000 evrov.

“Ta projekt bo bistveno spremenil ne samo videz, ampak tudi uporabnost tega degradiranega območja ob Soboškem jezeru, za katerega se že 30 let govori, da bomo nekaj naredili, pa se ni nič naredilo,” je dejal Jevšek. Prepričan je, da bo paviljon postal uspešna zgodba.

Na vprašanje, zakaj – ob tem, da je v občinskem glasilu zapisal, da je vse življenje branil zakon, pravico in red, kar da je njegovo poklicno in človeško poslanstvo – ne upošteva ugotovitve ministrstva za kulturo, da je poimenovanje paviljona z imenom Expano nezakonito, Jevšek odgovarja: “Jaz določbe ministrstva za kulturo nisem dobil na mizo, kot pa veste, ima inšpektorat, ki je pristojen, drugačno mnenje.”

Ob opozorilu, da inšpektorat ob ugotovitvi ministrstva iz neznanih razlogov ni ukrepal proti imenu, ampak proti sloganu Experience Pannonia, ki pa sploh ni bil izbran (izbran je bil slogan Doživite Pomurje), občina pa zdaj dela obvod in bo ime zaščitila kot blagovno znamko, Jevšek dodaja: “Jaz v nobeni odločbi od katerekoli državne institucije nisem prebral, da je to ime nezakonito, predvsem pa mislim, da je pomembnejša vsebina kot pa ime.”

O morebitni ponovni kandidaturi ne novembrskih volitvah se Jevšek še ni odločil. Prednost ima po njegovih besedah dokončanje omenjenih projektov, odločitev pa bo sprejel v pogovorih z ljudmi.

Župan Kontič v pogovoru za STA: Podoba Velenja se je v zadnjih letih močno spremenila

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je že napovedal, da se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za tretji županski mandat, meni, da je občina Velenje v zadnjih letih močno spremenila svojo podobo. V tem mandatu je bil največji projekt vodooskrba Šaleške doline, vreden 37 milijonov evrov, s katerim so regiji zagotovili oskrbo s pitno vodo za nadaljnjih 30 do 40 let.

Kot je v pogovoru z novinarko Lili Pušnik za STA povedal Bojan Kontič, je bil projekt vodooskrbe največji kohezijski projekt, ki so ga izpeljali za nižjo ceno od tiste, predvidene s projekti. Brez evropskega in državnega denarja pa po Kontičevem mnenju projekta zagotovo ne bi mogli izpeljati.

Sicer pa je Velenje v zadnjih letih dobilo novo podobo, je dejal. Nekaj objektov so obnovili in energetsko sanirali, preplastili so precej občinskih cest, zgradili precej novih stanovanj, samo v soseski Gorica npr. več kot 100. Od leta 2011 do letos je tako velenjska občina, ki ima v lasti 900 stanovanj, rešila 700 stanovanjskih vprašanj. Trenutno pa imajo na seznamu okrog 400 ljudi, ki potrebujejo stanovanja.

Kontič je tudi dejal, da so v tem mandatu uredili šaleški podjetniški inkubator, občina pa se ponaša tudi z brezplačnim mestnim prometom. Postregel je še s podatkom, da so v zadnjih štirih letih pridobili okrog 29 milijonov evrov evropskih sredstev, za naložbe pa so tudi sami prispevali 10 milijonov evrov.

“To pomeni, da smo za naložbe namenili enoletni proračun občine,” je dejal župan in dodal, da so premoženje občine v zadnjih letih povečali za 60 milijonov evrov.

Po njegovi oceni je velenjska občina povprečno zadolžena; med mestnimi občinami je po zadolženosti na tretjem mestu. V prvi polovici tega leta je občina zadolženost zmanjšala za milijon evrov, v zadnjih osmih letih pa so se zadolžili za osem milijonov evrov, predvsem zaradi novih naložb, pravi.

V osmih letih so za naložbe tako namenili 120 milijonov evrov. Sicer pa se velenjska občina lahko zadolži do osem odstotkov letnih prihodkov, trenutna zadolženost pa je pri 5,7 odstotka.

Na vprašanje, kako je z ureditvijo azilnega doma, je Kontič pojasnil, da nikdar niso govorili o tem, da bi v Velenju zgradili azilni dom za 150 beguncev. “Na seji mestnega sveta smo sprejeli sklep, da lahko država s soglasjem občine v Velenju namesti do 30 beguncev. Kasneje se je pokazalo, da takšnih potreb ni, pokazala pa se je potreba po integracijski hiši,” je dejal in ocenil, da so to problematiko predvsem akterji desne politične opcije izkoristili priložnost za lastno promocijo in za nabiranje poceni političnih točk.

Zato je velenjski mestni svet nedavno sprejel sklep o namestitvi 30 oseb iz družin iz Sirije. Ne gre torej za posameznike in samske moške, kar se nam pogosto očita, pravi Kontič, ki pričakuje, da bodo v integracijsko hišo kmalu prišle tri družine iz Turčije. Večjih težav pri njihovi namestitvi pa ne pričakuje.

Za Kontiča je največja težava pri integraciji tujih državljanov nepoznavanje slovenskega jezika. Meni, da bo treba v prihodnosti poskrbeti, da se prišleki naučijo slovenščine. Od države, ki da ni poskrbela za njihovo integracijo, pa pričakuje ustrezne ukrepe.

Na področju ekologije je Velenje po županovih besedah prehodilo pot, kot je ni nobena lokalna skupnost v državi. Šaleška dolina je bila namreč degradirana in onesnažena, imeli so tudi slab zrak, mrtva jezera in onesnaženo zemljo. Skupaj z energetskimi podjetji v dolini pa so uspeli to sanirati.

Po Kontičevih besedah se Velenje danes sooča s trdimi delci zaradi povečanega prometa, na srečo pa imajo v občini daljinsko ogrevanje, ki je pripomoglo k temu, da imajo čistejši zrak.

Glede tretje razvojne osi je Kontič dejal, da podpira hitro cesto Velenje-Šentrupert, saj je po njegovem mnenju edina realno izvedljiva. “Če se pristojni odločijo, da bodo nekaj spreminjali, pa to pomeni ponovitev postopkov in odmik gradnje ceste za pet do 10 let, kar bi povzročilo gospodarski infarkt,” meni župan, ki pa ga veseli, da tudi nova vladna koalicijska pogodba predvideva, da se bo gradnja ceste začela v mandatu vlade Marjana Šarca.

Kontič pričakuje, da bo občina uspela s tožbo zoper Termoelektrarno Šoštanj, ki jo je vložila zaradi podražitve cene toplotnega ogrevanja. Spora ni bilo moč rešiti z dogovorom, saj je elektrarna vztrajala pri svoji ceni. Občina pa je želela priti do podatkov, na podlagi katerih je bila izračunana nova cena, a ji to ni uspelo.

Velenje sicer čaka še nekaj projektov – od energetske sanacije objektov, ureditve prireditvenega odra ob Velenjskem jezeru, revitalizacije mestnega jedra do izgradnje kolesarskega omrežja. V ta namen, tako Kontič, naj bi pridobili od 15 do 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Za vnovično kandidaturo se je Kontič odločil, ker želi nadaljevati projekte, ki so jih na občini že zastavili. Kandidiral bo kot član SD, podporo mu je izrekla tudi DeSUS, za tretji mandat pa bo zbiral tudi podpise podpore.

Zanikal pa je informacijo, da namerava na oktobrskem Kongresu Socialnih demokratov kandidirati za predsednika stranke. “Teh ambicij nisem nikoli imel, če bi želel kandidirati, bi se za kandidaturo odločil takrat, ko sva se z Dejanom Židanom odločila, da on prevzame vodenje stranke. Bil sem eden tistih, ki je Židana nagovarjal k prevzemu vodenja SD. Predsednik Židan v meni nima konkurence,” je še dejal Kontič.

Predsedniki in predsednica strank bodoče koalicije podpisali koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi RS

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je skupaj s predsedniki LMŠ, SMC, SAB in DeSUS podpisal koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi v mandatu 2018-2022 pod vodstvom Marjana Šarca. Predsednik SD in predsednik Državnega zbora Dejan Židan je ob tem bodoči vladi zaželel uspešno spoprijemanje z izzivi in reševanje problemov. Kot je dejal Židan v SD cenimo resorje, ki jih bodo vodili ministri iz vrst SD in kot pozitivno ocenjujemo koalicijsko pogodbo petih strank, ki omogoča, da bodo realizirane za SD pomembne vsebine, kar bo doprineslo boljšo kvaliteto življenja ljudi v Sloveniji.

Koalicijska pogodba omogoča, da bodo realizirane pomembne vsebine socialnodemokratske vizije. “Zato bomo s strpnostjo, sodelovanjem in tudi toleranco naredili vse, da bo prihodnja vlada učinkovito delovala štiri leta,” je zatrdil Židan. Ob tem je Židan dodal, da je pogodba za SD sprejemljiva v celoti, saj so v njej dogovorili glavne ideje in predvolilne obljube Socialnih demokratov. Prav tako se bomo v SD trudili, da bo pogodba realizirana na področjih, na katerih nimamo naših ministrov.

Predsednik Židan je v odgovoru na vprašanje glede arbitraže in prihodnjih odnosov s sosednjo Hrvaško poudaril, da se bo Slovenija še naprej zavzemala za prijateljske odnose s Hrvaško, a hkrati vztrajala pri spoštovanju vladavine prava oz. mednarodnega prava.

Predsednik vlade Marjan Šarec je po podpisu spomnil na naporna pogajanja in usklajevanja o koalicijski pogodbi in sestavi bodoče vlade in izrazil zadovoljstvo, da so ta pripeljala do današnjega podpisa. Ob tem se je partnerjem zahvalil za konstruktivno držo, trud in iskanje skupnih rešitev.

 

Koalicijski sporazum za sodelovanje v vladi v mandatnem obdobju 2018-2022 by SocialniDemokrati on Scribd

Kandidat SD za novogoriškega župana Sebastjan Komel

Območna organizacija Socialnih demokratov Nova Gorica je predstavila kandidata za župana Mestne občine Nova Gorica Sebastjana Komela. Diplomirani ekonomist, ki prihaja iz gospodarstva, Sebastjan Komel med svojimi ključnimi prioritetami vidi zlasti spodbujanje gospodarskega razvoja novogoriške občine, saj meni, “da na tem področju v zadnjem desetletju ni bilo skoraj nič narejenega”.

“Kot občani imamo le dve možnosti – da le opazujemo dogajanje in smo ob tem pasivni, ali pa aktivno sodelujemo k razvoju občine. Za slednje sem se odločil tudi sam,” je svojo odločitev na novinarski konferenci pojasnil Komel. Gospodarski razvoj je po njegovem mnenju osnova, temelj za razvoj vseh ostalih področij.

Drugi pomemben poudarek Komelovega programa so mladi. Na Goriškem bi rad ustvaril razmere, da mladi ne bi več odhajali, pač pa bi se začeli celo vračati. Novogoriška občina bi jim morala zagotoviti, da bi tisti, ki bi to želeli, lahko začeli z lastno gospodarsko dejavnostjo. Predvsem pa bi potrebovali več novih stanovanj.

“Občina bi morala podjetnikom ponuditi spodbude za nove investicije in s tem tudi nova delovna mesta. To pomeni urejanje novih poslovnih con, kjer bi lahko podjetniki in obrtniki kupili zemljišče in gradili pod ugodnimi pogoji,” je poudaril Komel.

Pomembna bi bila tudi infrastruktura. Komel si želi izgradnje novega priključka na hitro cesto, zaključek gradnje vodovodnega omrežja do vseh občanov v novogoriški občini in boljše ravnanje z odpadki na Goriškem.

Posebno pozornost bi namenil tudi področju športa. Razmišlja, da bi bilo treba vso športno infrastrukturo umakniti iz centra mesta na obrobje. Tam bi uredili velik športni park z vso potrebno infrastrukturo za športe, ki so razviti v občini. Občinska sredstva pa bi med športna društva razdelil na boljši način od dosedanjega, je zagotovil kandidat SD za župana Nove Gorice.

“Predvsem si želim tako občino, v kateri bi ljudje radi živeli, se počutili dobro in varno. Zato nameravam odpreti vrata občine, da bodo občani lahko neposredno zaupali potrebe in želje ter jim tako približati delovanje občine,” je še dejal član Socialnih demokratov Sebastjan Komel.

Konferenca Socialnih demokratov potrdila vstop stranke v levo-sredinsko vladno koalicijo 

Članice in člani Konference SD so soglasno potrdili odločitev za vstop stranke v levosredinsko koalicijo in Vlado RS pod vodstvom Marjana Šarca, kar je s skoraj 99 odstotki minuli teden podprlo tudi članstvo na zborih 35-ih Območnih organizacij SD. Razprava na Konferenci je pokazala, da so v koalicijsko pogodbo petih strank, s podporo stranke Levica, po zaslugi Socialnih demokratov vključeni bistveni elementi programa Samozavestna Slovenija, s katerim je stranka nastopila na junijskih državnozborskih volitvah.

Glavni pogajalec iz vrst SD dr. Jernej Pikalo je ob tem poudaril, da koalicijska pogodba vsebuje poglavitne ukrepe na področju zdravstva kot ključne prioritete nastajajoče vlade; zmanjševanje čakalnih dob v zdravstvu, podpora javnemu zdravstvu pred zasebnim, dobro vodnje javnih zdravstvenih ustanov, pa tudi krepitev znanosti in razvoja, z večjim vložkom sredstev v raziskave in razvoj, dodatne ukrepe v prid dostojnemu življenju starostnikov, ukrepe za krepitev socialne države in pravičnejše družbe, odprave prekarnega dela in še več drugih ukrepov v korist ljudi.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril, da bo vstop Socialnih demokratov v vlado dobra popotnica za delovanje koalicije in da bosta razvojna ter socialna dimenzija v prihodnji vladi hodile z roko v roki. Ob tem je Židan povedal, da v SD ne pristajamo na pavšalne ocene bolj ali manj pomembnih resorjev, saj je zmotno mišljenje, da so npr. kultura, izobraževanje, znanost, šport ter pravosodje področja, manj pomembna kot ostala, ampak je ravno obratno.

“Kot narod smo in bomo obstali prav zaradi vlaganja v kulturo, jezik, znanje, šport, znanost in tehnološki razvoj, prav tako pa tudi, če bomo zagotovili največjo mero enakosti državljanov pred roko pravice,” je povedal predsednik SD in dodal, “da smo Socialni demokrati šli na volitve z obljubo o zmanjševanju neenakosti v družbi, zato bomo z veliko odgovornostjo prevzeli vodenje teh resorjev”.

Pred sejo Konference SD je predsedstvo stranke soglasno potrdilo predlog liste kandidatov za ministre iz kvote Socialnih demokratov in sicer Andrejo Katič kot kandidatko za ministrico za pravosodje,  dr. Jerneja Pikala kot kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Dejana Prešička kot kandidata za vodenje ministrstva za kulturo. Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je prepričan, “da so naši kandidati strokovni in dovolj izkušeni, zato verjame, da bodo zastavljene cilje, zapisane v koalicijski pogodbi na področjih, ki jih bodo vodili, tudi v največji meri uresničili”.

Poslanec dr. Milan Brglez se pridružuje Poslanski skupini SD

Nekdanji predsednik DZ in poslanec dr. Milan Brglez je obvestil pristojne v DZ, da zapušča Poslansko skupino SMC in bo vstopil v Poslansko skupino Socialnih demokratov v Državnem zboru. “To je plod tehtnega razmisleka in spoznanja, da lahko skupaj naredimo več dobrega za državo in državljane, da delimo številne vrednote in stališča socialdemokracije,” je v izjavi v DZ dejal Brglez. “Jaz imam to socialno občutljivost in želim na tem področju narediti več, skupaj lahko naredimo več,” je Brglez medijem pojasnil svojo odločitev, da se pridruži Poslanski skupini SD.

“Gre za spoznanje, da lahko skupaj naredimo več za vrednote socialne demokracije na Slovenskem in posledično več za ljudi,” je o bodočem sodelovanju z Milanom Brglezom povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.  Ob tem je poudaril, da smo imeli v prejšnjem mandatu, ko je bil Brglez predsednik DZ, velikokrat ista stališča, vrednote in načela.

“Ta prestop je predvsem vsebinski in ima bistveno manj političnega predznaka. Tu ni nobene teorije zarote, gre za to, da bomo z Brglezom dobili izvrstnega poslanca, strokovnjaka in človeka, ki lahko veliko naredi za socialno demokracijo, državo in deli naša stališča,” je dejal Han.

Več podrobnosti Han ob prestopu ni razkril, zaenkrat tudi še ni jasno, katere naloge bo novi poslanec SD Brglez prevzel v okviru Poslanske skupine SD.