Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Židan in So

Minister Židan: Slovenija in Hongkong za tesnejše sodelovanje, podpisan tudi memorandum na področju vina

Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan je ob obisku v Sloveniji sprejel sekretarja za trgovino in gospodarsko sodelovanje LR Kitajske Hongkong Grega Soja. V dvostranskih pogovorih sta visoka predstavnika potrdila odlične odnose po prvem srečanju novembra 2016 v Hongkongu. Ob tej priložnosti je bil podpisan tudi Memorandum o soglasju glede sodelovanja na področju vina.

Obisk sekretarja za trgovino in gospodarsko sodelovanje Posebnega upravnega območja LRK Hongkonga Grega Soja pomeni povratni obisk na ravni ministra, po obisku ministra mag. Dejan Židana v Hongkongu novembra 2016. V okviru dvostranskih pogovorov sta minister in sekretar danes izrazila medsebojno naklonjenost in zanimanje obeh strani za poglabljanje sodelovanja na področju sektorja vina. Židan in So sta nakazala interes za krepitev dobrih odnosov tudi za sodelovanje na področju turizma, investicij, tehnološkega sodelovanja ter start-up podjetništva. Minister Židan je poudaril, da je kitajski trg za Slovenijo zelo pomemben, Hongkong pa vidimo kot pomembno vstopno točko na azijski trg. Sicer pa se velike možnosti odpirajo tudi na področju turizma, gospodarstva in investicij. Visoki gost iz Hongkonga je izpostavil, da ima Slovenija strateški položaj v Evropi in da bo njegov obisk zagotovo eden izmed mnogih, ki bodo še sledili.

Po srečanju je sledil podpis Memoranduma o soglasju glede sodelovanja na področju vina. Minister Dejan Židan je ob tej priložnosti dejal, da ga veseli, da bo sodelovanje na področju vina s Hongkongom po podpisu memoranduma še lažje, saj bosta sodelujoči strani krepili medsebojno sodelovanje, strokovne izmenjave, pospeševanje vinskega turizma, izmenjavo izkušenj ter sodelovanje pristojnih uprav v boju proti ponarejanju vina. Greg So je po podpisu izpostavil, da je Hongkong izjemno uspešen pri trgovini z vinom, obenem pa je drugo najpomembnejše središče vinskih dražb na svetu, takoj za New Yorkom. Delegacija iz Hongkonga si je ogledala še klet Vinakras v Sežani in se spoznala s proizvodnjo kraških vin.

Pravnica Eva Žunkovič

Komentar pravnice Eve Žunkovič: Politika, morala in pravo

Platon: »Politika je kot vodnjak. Nekateri vanjo nepričakovano padejo, drugi pa se vanjo spustijo po premisleku in tehtni odločitvi. Pomembno je, kako se spustiti v ta politični vodnjak, ne da bi uničili sebe ali pa povzročili škodo skupnosti.«

Živimo v časih, kjer je politika med ljudmi slabo zapisana, skorajda bi lahko rekli, da je v očeh ljudi čisto brez vrednosti. Propadanje podjetij, brezposelnost, revščina, izkoriščanje delavcev, nasilje v družini, utaje davkov in onesnaževanje okolja so le nekateri od problemov s katerimi se soočamo. Med vsakdanjim pogovorom ljudje tako radi rečejo: »Država je kriva za vse! Politika je kriva za vse!« Ampak kdo sploh je država? In kdo politika?

Živimo v svetu kapitalizma in materialnih dobrin, v svetu, kjer na najvišjih mestih kotirajo vrednote kot so vpliv, ugled in denar. Ljudje tekmujemo med seboj, kdo bo imel boljši avtomobil, telefon ali tablico. Kako ne bi, ko pa je okrog nas polno oglasov, izložb in medijev, ki ti dajejo občutek, da ti nekaj manjka, da je treba vedno znova in znova napolniti košarico. Zakaj si raje, namesto gonje po materialnih dobrinah in želje po močnejših bicepsih raje bolj ne prizadevamo za višjo kvaliteto naših odnosov, za večjo povezanost z ljudmi, za spoštovanje človekovega dostojanstva, kot ene izmed najbolj pomembnih človekovih pravic?!

Pravo je skupek nekih pravil in načel, ki urejajo odnose med ljudmi. Je instrument, ki varuje posameznike pred določenimi škodljivi ravnanji in kaznuje tiste, ki ne spoštujejo pravno urejenih odnosov. Problem današnjega prava je v poplavi in nasičenosti pravnih predpisov. Če smo včasih imeli za vsak problem svoj zakon, imamo danes za vsak problem tri različne zakone. Pravniki postajamo preveč »napiflani«. Zakone beremo od besede do besede, od črke do črke.

Pravo bi se moralo razlagati bolj življenjsko,  premalo se poudarja namen zakona, premalo se pravo uporablja skupaj z etiko in moralo, pravičnostjo ter filozofijo. Če smo mislili, da bo vedno večje število zakonov prineslo izboljšanje razmerij med ljudmi, smo sedaj ugotovili, da več zakonov, prinese le še več zmede, nejasnosti in problemov. Številčnost predpisov torej ni problem, problem je izvajanje in spoštovanje teh predpisov ter sankcije za neizvajanje.

Eno izmed najpomembnejših načel sodobne demokracije je delitev državne oblasti. Charles de Montesquieu je v svojem delu »O Duhu zakonov« oblast razdelil na tri veje – sodno, izvršilno in zakonodajno. Vse tri oblasti so relativno samostojne in neodvisne druga od druge, vendar je med njimi vzpostavljen odnos medsebojnega nadzora in omejevanja (t.i. »checks and balances«), tako, da nobena oblast ne more prevladati nad drugo.

Ne glede na to, pa vse tri veje oblasti med seboj sodelujejo. Zakoni se ustvarjajo skozi politiko, saj jih sprejema Državni zbor, ki je najvišji politični organ v Sloveniji. Po drugi strani pa so politični procesi v državi podvrženi, oz. podrejeni pravnim pravilom – ustavi, zakonom. V antičnih časih je politično udejstvovanje veljalo za eno izmed najvišjih oblik človekovega delovanja, ukvarjanje s politiko je bila božanska naloga. V zadnjih nekaj letih je politika prevečkrat padla na izpitu. Afere s kupčkanjem in preračunavanjem, zaposlovanjem »po vezah«, protipravna ravnanja zaradi neizmerne želje po kopičenju zasebnega premoženja in podobne nečednosti. Vse to je povzročilo, da so ljudje začeli politiko dojemati kot najhujšega sovražnika.

Vsak politik si mora, oz. bi si moral prizadevati za krepitev prava in pravne države. Politika mora stremeti k temu, da bodo ljudje boljše živeli, s svojimi potezami in dejanji pa mora  biti vzgled. Odmik posameznika od politike, pasivnost in vdanost v usodo je nekaj najhujšega, kar lahko družbo doleti. Nujno je, da politiko spremljamo in jo kritično ocenjujemo skozi moralni vidik. Kritično pa moramo ocenjevati tudi sebe in svoja dejanja.

Naučiti se moramo zakone spoštovati ne le zato, ker bi drugače bili kaznovani, ampak zato, ker čutimo, da je tako prav in pošteno. In še več, ni nujno, da nekaj ni slabo, če ni v zakonu izrecno prepovedano, oz. sankcionirano. Moralne vrednote niso dane od rojstva, ampak se jih je potrebno naučiti in skozi življenje tudi uporabljati. Ponovno se je potrebno vrniti k vzgoji, ki bo učila tudi o pomembnosti moralnih vrednot. V današnjem sistemu kapitalizma in materializma je to še toliko bolj pomembno. Vzgojiti dobre politike, dobre pravnike, dobre ljudi.

Vsak sleherni posameznik je del sistema. Je del države. In navsezadnje tudi del politike. Miselnost ljudi in celotne družbe kot sistema je pomembna. Država smo mi vsi. In vsi »mi« si moramo prizadevati za dobro. Čut in spoštovanje do sočloveka, humanost, srčnost, poštenost, dobri poslovni običaji, solidarnost. Kvalitetni odnosi in zaupanje med ljudmi. Tega noben predpis, nobena institucija, nobena politika ne more v celoti zagotoviti. Pa naj se sliši še tako naivno, ampak le, če bomo kot družba, kot celota delovali na tak način, takrat bomo lahko zagotovili boljši jutri. Pravo in politika pa morata dati ljudem upanje, da se to lahko zgodi.

Eva Žunkovič, uni. dipl. pravnica

Židan na konferenci o čebelah v Berlinu

Židan v Berlinu: “Trdno verjamem, da bomo 20. maja 2018 proslavili svetovni dan, praznik, ki si ga čebele in čebelarji zaslužijo.”

V Berlinu je potekala prva mednarodna konferenca o čebelah, na kateri je imela Slovenija posebno mesto. Udeleženci konference nam priznavajo odlično organiziranost čebelarstva in močno znanje na tem področju. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je kot častni govornik izpostavil pomen čebelarstva za Slovenijo. Židan je predstavil, kako daleč je projekt razglasitve svetovnega dneva čebel, kar bodo predvidoma decembra obravnavali Združeni narodi. Izpostavil je tudi način organiziranosti čebelarstva v Sloveniji, saj veljamo za najbolj organizirano državo EU na tem področju.

Ob robu konference sta se slovenski in nemški minister, Dejan Židan in Christian Schmidt, srečala na dvostranskem srečanju. Minister Židan je nemškemu kolegu predstavil aktivnosti in potek postopkov za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Ob tem mu je podal pobudo, da bi se Nemčija v projekt vključila kot sopokrovitelj tega svetovnega projekta. Nemški minister je pobudo z veseljem sprejel in pozorno prisluhnil, katere vse aktivnosti bodo sledile v prihodnjih mesecih in predvideni dogodki ob praznovanju 1. svetovnega dne čebel, 20. maja naslednje leto. Nemški minister je sicer Slovenijo označil kot evropsko moč s pionirsko vlogo na področju čebelarstva.

Židan in nemški kolega minister

Na mednarodni konferenci, ki jo je organizirala nemška čebelarska zveza in ministrstvo za hrano in kmetijstvo, so bili prisotni strokovnjaki z vsega sveta ter predstavniki najpomembnejših čebelarskih institucij. Največ vprašanj je bilo izpostavljenih na tematiko, kaj narediti, da bi opraševalci in čebele preživeli v časih, ko je nanje velik pritisk. “Razpravljali smo tudi o vprašanjih tehnologije, vplivov podnebnih sprememb in vpliva uporabe zaščitnih sredstev v kmetijstvu,” je pojasnil Židan.

“Veseli me, da tudi nekatere države izven EU razmišljajo, da bi šle po poti Slovenije, ki je leta 2011 prepovedala nekatera zaščitna sredstva iz skupine neokotinoidov, saj predstavljajo veliko tveganje za čebele,” je povedal Židan. Na konferenci prisotne države je posebej zanimala organiziranost slovenske veterinarske službe, ki je za čebelarje brezplačna, kar je po Židanovem mnenju unikum ali vsaj velika redkost v svetu. Židan je spomnil, da je vsak dvestoti državljan Slovenije čebelar, saj jih je okrog 10.000.

Židan na NK v Berlinu

Srečanje je potekalo pod geslom “Veliko deležnikov – en cilj”. Po besedah Židana to pomeni, da je bilo vsem prisotnim skupno zavedanje o pomenu čebel ter prizadevanje za zdravje čebel. “V Sloveniji je čebelarstvo več kot samo ena od gospodarskih dejavnosti – vse bolj je povezano z načinom razmišljanja o okolju in ostalih družbenih vprašanjih,” je še dejal Židan. Po njegovih besedah je skupno delovanje čebelarjev in države v preteklih letih sprožilo široko družbeno gibanje v podporo varovanju čebel in narave, povezovanju pridelovalcev in potrošnikov na lokalni ravni ter uporabi znanja, izkušenj in tradicije čebelarstva pri soočanju s sodobnimi izzivi.

Svetovna proizvodnja letno proizvede 1,7 milijona ton medu, vodstvo mednarodne federacije čebelarskih zvez Apimondio pa skrbi dejstvo, da se le majhen delež medu proda neposredno, da je preveč mednarodne trgovine in preveč transporta medu. Dvodnevna konferenca se je nadaljevala še s strokovno razpravo, kjer so znanstveniki iskali odgovore na odprta vprašanja. Izpostavljena je bila tudi problematika monokultur, saj jih je na svetu vedno več, kar negativno vpliva na čebele, velik problem pa predstavljajo tudi podnebne spremembe.

Obisk v podjetju DANA

Židan ob obisku Trebnjega: “Za boljše in kvalitetno življenje ljudi ključnega pomena gospodarska rast, ki jo moramo krepiti.”

V Trebnjem in okolici je v ponedeljek, 27. marca, potekal regijski delovni obisk predsednika Socialnih demokratov in podpredsednika vlade mag. Dejana Židana. Obisk Trebanjskega je Židan začel na kmetiji Kukenberger v Gorenji Ponikvi, ki jo vodi sin Toni, prejemnik priznanja za najbolj inovativnega kmeta leta 2016. Židan se je med obiskom seznanil s pridelavo mleka in proizvodnjo sirov ter mlademu gospodarju čestital tudi za novorojenčico Nežo.

Židan in Toni Kukenberger

Židan je ob obisku omenjene kmetije povedal, da morajo tudi politiki prisluhniti gospodarstvu. Usmeritev Socialnih demokratov je po njegovih besedah zelo jasna, stranka pa bo pripomogla k temu, da bo v Sloveniji še več delovnih mest. “Hkrati Socialni demokrati obljubljamo, da bomo denar, ki ga bo država v obliki davkov dobila na račun okrepljene gospodarski rasti, kakovostno porabili. Tako se bomo zavzemali, da bo omenjeni denar namenjen za kakovostnejše šolstvo in zdravstvo ter za vzpostavitev boljšega življenjskega okolja,” je še povedal Židan.

Židan na kmetiji Kukenberger

Kot je dodal Židan, gre zasluga za preboj v slovenskem kmetijstvu predvsem mladim kmetom. Glede na oddane subvencijske vloge je teh v državi približno desetina, glede na celotno prebivalstvo pa približno osem odstotkov. Hkrati je opozoril, da klasični načini kmetovanja sodobnosti več ne ustrezajo in “predstavljajo tveganje”. Kmetije morajo zato iskati nove oblike proizvodnje, zlasti pa so varne te, ki imajo poleg osnovnega kmetovanja še razširjeno proizvodnjo in se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi ter s turizmom. “Tovrstne kmetije so najbolj varne tudi v kriznih obdobjih,” je še ocenil Židan.

Židan v podjetju REM

V nadaljevanju je predsednik SD in minister Dejan Židan obiskal uspešno izvozno naravnano podjetje REM v Trebnjem, ki proizvaja modularne bivalne enote. Zaposlujejo več kot 200 oseb, lanskoletna realizacija pa je znašala slabih 36 milijonov evrov, vodstvo pa je Židana seznanilo o prihodnjih projektih in novih produktih, ki jih proizvajajo v podjetju. Dejan Židan je nato obiskal podjetje DANA v Mirni, kjer so ga seznanili z delovanjem in poslovnimi načrti podjetja za polnjenje vode in proizvodnjo pijač.

Židan v podjetju DANA

Predsednik SD Dejan Židan se je v Trebnjem udeležil še omizja z naslovom »Ekonomska reforma za močno gospodarstvo in srednji razred« na katerem so sodelovali še direktor podjetja REM Igor Kastelic, direktor podjetja DANA Marko Hren in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Trebnje Marjan Krmelj.

Židan na obisku podjetja DANA

Skupaj so se strinjali, da je v Sloveniji za boljše in kvalitetno življenje ljudi ključnega pomena gospodarska rast, ki jo moramo krepiti, ob tem pa ohranjati stabilno in predvidljivo poslovno okolje, saj je le to izjemnega pomena za izvozno naravnana podjetja. Židan je ob tem še poudaril, da je gospodarska rast in stabilna politična klima pomembna tudi za ohranitev močne socialne države in hkrati nujna za krepitev mreže javnih storitev, od šolstva do zdravstva, za kar se zavzemamo v socialni demokraciji.

Omizje SD z Židanom v Trebnjem

Galerija fotografij z delovnega obiska v Trebnjem in okolici: http://skrci.me/GmFWg

Tanja Fajon - kolumna

Komentar Tanje Fajon ob 60-letnici podpisa rimske pogodbe: Socialni demokrati pozivamo k hitri oživitvi Evrope!

Pred nami je Evropski vrh v Rimu. Voditelji Evropske unije in držav članic bodo ob okrogli obletnici ustanovitve skupnosti (podpisa Rimske pogodbe), ki nam že 60 let zagotavlja mir, a njeni šivi žal že dolgo pokajo, razpravljali, kako naprej. Glede na zadnja dogajanja si od Vrha ne upam obetati veliko nove vsebine.

Povod za to je tudi nedavno spisana »Bela knjiga«, ki jo je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bolj navrgel kot vsebinsko predstavil in je zgolj skupek možnih scenarijev, o katerih naj bi šele začeli razpravljati. Juncker v uvodu sam pravi, da »gre za začetek, ne konec procesa«, in upa, da »se bo odprla poštena in široka razprava.«

Gospod Juncker je pozabil, da mnogi že leta dolgo pozivamo k razpravi. In da razprave tudi potekajo. Tudi v okviru Evropske komisije. In četudi slednja ne more predpisati smeri razvoja držav članic, ima na voljo številne instrumente, na osnovi katerih lahko meri naravnanost evropskih državljanov in tudi jo. Zato sem od predsednika vendarle pričakovala, da bo zavzel neko stališče, izrazil mnenje, preferenco. To možnost vsekakor ima.

Tako pa scenariji, ki jih je predstavil, niso nič novega, so zgolj široka paleta, o kateri že dolgo ugibamo in ki pri državljanih vzbuja negotovost v nadaljnji trden obstoj skupnosti.

Da bi lahko vrh v Rimu postregel z rezultati, ki bi obetali spremembe, bi morali voditelji pred seboj vendarle imeti pravo belo knjigo, smernice, stališča, trdne vizije, ki bi upoštevale preteklost EU in sedanjost sveta ter želje državljanov. EU namreč obstaja prav zaradi njih!

Evropski Socialni demokrati vse evropske voditelje pozivamo, naj Vrh v Rimu zaznamuje predvsem vrnitev k socialnim koreninam Evropske unije. Želimo blaginjo za vse Evropejke in Evropejce, dostojno življenje in delovne pogoje ter priložnosti za izboljšanje življenja. Želimo odprto in tolerantno Evropo, ki bo temeljila na enakosti med vsemi ljudmi ne glede na barvo kože, spol, veroizpoved, spolno pripadnost.

Želimo boljše, trajnejše rešitve za učinkovito upravljanje z migracijami in integracijo prišlekov v svoje družbe. Evropa mora postati bolj samozadostna, ko gre za vprašanja zunanje in notranje varnosti. In postati mora močna globalna sila, krepiti mora mir, človekove pravice, cilje trajnostnega razvoja in boj proti podnebnim spremembam.

Bojim se, da bodo voditelji Vrha zgolj pavšalno razpravljali o vseh posameznih scenarijih. Bojim se, da bodo kot že vse prevečkrat do sedaj obljubljali s figami v žepih ali zagovarjali zgolj zaprte nacionalne interese, da se bodo odločali na osnovi prenapihnjenih strahov, ki se v nekaterih državah širijo zaradi škodljivih populističnih manter.

Namesto moči argumenta so prav populizem, instant sodbe in stereotipi največje masovno orožje mobilizacije državljanov s strani evroskeptikov in desnih in levih skrajnežev. To je nevarno, ker pomeni uničenje naporov tistih, ki vedo, kaj prinaša nesodelovanje, izolacija, kaj pomeni vojna. Zelo lahko je nekaj podreti, a kaj pride za tem?

Prepričana sem, da bi v Rimu v razpravi o EU moral prevladati zgodovinski spomin: da je EU nastala kot mirovni projekt. Zato je edino možno stališče, da imamo eno in edino Evropsko unijo, v kateri mora vladati solidarnosti glede temeljnih vrednot EU, to pa je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanja mednarodnih pogodb. Na tej točki si EU ne bi smela dovoliti nikakršne neenotnosti. To bi moral biti edini evropski »meni«.

Voditelji morajo razmisliti, katere so še ostale skupne politike, ki so nujne za povezovanje evropskega tkiva – ali je to bančna unija, varnostna politika, davčna politika, ipd.

Ostale vsebine so verjetno lahko stvar razvoja, ne nazadnje, tesnejšim povezovanjem določenih držav smo priča že sedaj. Tega verjetno v prihodnje ne bomo mogli preprečiti. Vendar to ne pomeni ne Evrope različnih hitrosti, ne izločanja, ne odrivanja. Zahteva pa od držav, tudi od Slovenije, jasno definirane interese, ki seveda ne morejo biti zastavljeni za čas mandatnega obdobja vlad(e) in političnih predvolilnih kampanj, marveč dolgoročno. To je trenutno velik problem v večini evropskih držav.

Upam, da se bodo voditelji zelo iskreno lotili vseh teh izhodišč in v svojih sklepih predstavili zasnove za pravo belo knjigo, ki bo jasno začrtala pot prihodnje Evrope kot vizionarske moderne skupnosti, ki je sposobna dialoga in dejanj. Če tega ne bo, bo rimski Vrh zgolj predstava lažnih rokovanj, objemov in nasmeškov ter seveda praznih besed, ob čemer bodo (in bomo) najkrajšo spet potegnili državljanke in državljani.

Podpredsednica Socialnih demokratov mag. Tanja Fajon je kot evropska poslanka še podpredsednica Skupine Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu, aktualni komentar pa je bil objavljen tudi na spletnem portalu www.fokuspokus.si.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak: Osnovni cilj Družinskega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih

Ob obravnavi Družinskega zakonika na seji Državnega zbora je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak poudarila, da gre za drugi poskus modernizacije slovenske družinske zakonodaje, ko je prvi, pred petimi leti, propadel zaradi referenduma, ker je zakonik urejal tudi pravice istospolnih partnerjev in prepovedal fizično kaznovanje otrok. “Obe, takrat sporni vsebini, sta danes že urejeni v drugih zakonih, na skoraj enak način, kot je bil predlog Družinskega zakonika pred petimi leti,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Tako po besedah ministrice predlog Družinskega zakonika ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom in po njenem je vsakršna razprava o tem vprašanju, razprava o nečem, česar v zakoniku ni. “Danes je tu v DZ razprava, ki je namenjena zgolj sama sebi in nabiranju političnih točk, tistih, ki jo sprožajo,” je dodala ministrica. Glede na to, da je na področju otrokovih pravic in koristi še vedno aktualna zakonodajna iz leta 1976, je ministrica izrazila pričakovanje, da se v tokratnem poizkusu sprejme sistemska prevetritev zaščite otrokovih koristi – Družinski zakonik.

Zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih, sta po besedah ministrice osnovna cilja zakonika, kar je po njenem tudi razlog za prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča. “Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu,” je poudarila ministrica Kopač Mrak.

Ministrica Kopač Mrak povzema, da predlog zakonika jasno določa koliko časa lahko ukrep traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa ter uvaja tudi t.i. načelo najmilejšega ukrepa, da se ob odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabi tisti, ki otroka še zaščiti in hkrati čim manj posegel v pravice staršev, odvzem otroka staršu pa je v Zakoniku predviden kot skrajni ukrep.

Glede definicije družine, o kateri je bilo veliko tudi spolitiziranih polemik, pa ministrica poudari, da je družina definirana kot življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. “Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je povedala ministrica, med pomembnejšimi novostmi Zakonika pa izpostavila možnost mediacije v družinskih sporih, programe v podporo družine, ki so namenjeni zlasti spodbujanju pozitivnega starša in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanje odnosov v družini in aktivnemu preživljanju prostega časa, pripravlja pa se tudi podlaga za sprejetje resolucije v družinski politiki, ki bo temeljni strateški dokument na področju družin ter predlaga ustanovitev Sveta za otroke in družino.

“Gre za zakon, ki ga v Sloveniji potrebujemo, ki je prestal obsežno javno razpravo in je usklajen s stroko,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, “da zakonik podpirajo tako v Skupnosti centrov za socialno delo, Sodnem svetu, na Vrhovnem sodišču, Socialni zbornici, ter druge institucije”.

Poslanka Marija Bačič je v stališču Poslanske skupine Socialnih demokratov izpostavila, da so prav polemike glede pravic istospolnih, ki so se navsezadnje izrazile na dveh padlih referendumih, botrovale nameri, da se sprejme Zakonik, ki bo v prvi vrsti v korist otrok. Kljub temu, da »spornih« vsebin, ki so bile predmet referendumskih pobud predlog ne ureja, pa se žal tudi tokrat sliši nove napovedi o referendumu, kar je po mnenju poslanke zaskrbljujoče. Ob tem je povedala, da so bili na matičnem odboru upoštevani in navsezadnje sprejeti tudi amandmaji opozicije, “tako lahko v primeru nepodpore zakoniku trdimo, da gre bolj kot za vsebino za vnovično sprenevedanje in prodajo lastne politične propagande”.

Ob tem je poslanka SD spomnila na vsebine, ki so v razpravah o družinskem zakoniku pogostokrat zlorabljene in se z njimi še vedno manipulira, kot npr. pravica do splava, posvojitev otrok s strani istospolnih, oploditev z biomedicinsko pomočjo. Za konec je Marija Bačič dodala, da gre podpora Socialnih demokratov Družinskemu zakoniku ravno v sled zaščite otrokove koristi, čemur predlog v največji meri tudi sledi. Poslanka Bačič je še izrazila pričakovanje, da je to – otrokova korist – tisto, kar bo prepričalo tudi ostale poslanke in poslance, “da nam je vsem mar tudi za vse tiste otroke, ki nimajo – iz kakršnegakoli razloga že – obeh staršev in da tudi tem otrokom priznavamo pravice”.

Škoberne sprašuje predsednika vlade

Škoberne povprašal premierja v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih

Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je danes, ob prvem dnevu marčevske seje Državnega zbora, predsedniku vlade dr. Miru Cerarju zastavil poslansko vprašanje v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih.

Namreč podizvajalci, ki so za podjetje Vegrad gradili stanovanjski kompleks Celovški dvori v Ljubljani, so že pred stečajem podjetja Vegrad z njim sklenili pogodbe, da se njihovo delo namesto izplačila kompenzira s stanovanji v Celovških dvorih. Na podlagi teh pogodb so podizvajalci že tako preplačali stanovanja, ko je bila cena za kvadratni meter slednjih več kot tri tisoč evrov, čeprav se iztržena vrednost  teh stanovanj danes giblje okrog dva tisoč evrov za kvadratni meter.

Kljub zagotovilom takratnega člana uprave NLB Marka Jazbeca podizvajalcem, da bodo hipoteke za stanovanja izbrisane takoj, ko objekt dobi uporabno dovoljenje, se to ni zgodilo. Še več, DUTB, ki je od NLB-ja prevzel terjatve nad stanovanji v Celovških dvorih, od podizvajalcev terja, da morajo – v kolikor želijo postati lastniki stanovanj – poplačati hipoteke, kar po izračunih navrže še dodatnih tisoč evrov za kvadratni meter, od podjetnikov, pa se v zameno za lastništvo stanovanj terja odplačilo hipotek na ta stanovanja.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta in odgovor predsednika vlade nanj (magnetogram):

JAN ŠKOBERNE: Velika Britanija 100 let po koncu prve svetovne vojne še vedno odplačuje svoje vojne kredite. To je mogoče zaradi tega, ker investitorji verjamejo, da ne glede na to kako huda bo situacija, bodo države svoje obveze izpolnile. Slovenija je ena od teh držav, ki je, ne glede na ostrino, vedno spoštovala dogovore, ki jih je v skupnosti sklenila. Tako smo denimo z Zujfom reševali Maastrichtski dogovor, tako smo v ustavo zapisali fiskalno pravilo in tako danes hitreje, kot bi bilo potrebno, prodajamo državno premoženje, ker smo se k temu zavezali.

Pred dnevi pa je Uroš Slak v svoji oddaji razkril, da se je delavcem, obrtnikom in malim podjetnikom, ki so gradili in delali za Vegrad, pa tega niso dobili plačanega zaradi stečaja. Tako so sklenili dogovor, da bodo v zameno za vložen material in opravljeno delo dobili stanovanja, ki so bila sicer ovrednotena zelo napihnjeno, previsoko. Za skoraj dvakratno ceno so kompenzirali, da bo državna NLB izbrisala hipoteke in da bodo vsaj deloma – za pošteno opravljeno delo – dobili pravično plačilo.

Namesto, da bi bila ob pridobitvi uporabnega dovoljenja NLB stanovanja predana tem obrtnikom in se tako poplačalo delavce, ta stanovanja prešla na državno DUTB kot terjatev. Danes pa se menda dogaja, da DUTB naj ne bi  imela osnovnega namena poplačati te delavce in obrtnike. Od teh ljudi, ki so svoje opravili, pa niso dobili plačila, terjajo še tisoč evrov po kvadratnem metru stanovanja. Ob tem ni odveč povedati, da je lastnik NLB in DUTB država.

Zato imam, ker verjamem v to državo in v to vlado, retorično vprašanje. Ali bo vlada kot skupščina nemudoma ukrepala in zagotovila spoštovanje dogovora, ki je bil sklenjen z obrtniki, z delavci, ki je bil sklenjen tako, kot vsi ostali dogovori, v dobri veri, da bodo izpolnjeni. Zelo narobe bi bilo, če bi ljudje dobili občutek, da država svoje dogovore izpolni samo takrat, ko jih sklene z Evropsko komisijo, Mednarodnim denarnim skladom, ne pa tudi takrat, ko bi morala garantirati, da bodo izpolnjeni do delavcev, do obrtnikov, do malih podjetnikov. Ker verjamem v to vlado in ker verjamem v to državo sem prepričan, da bo vaš odgovor, da, seveda.

DR. MIRO CERAR: Dovolite mi najprej nekaj uvoda, da bo javnosti bolj jasno v kakšnem kontekstu podajate odgovor. Kot veste je DUTB stanovanje pridobila z ukrepom prenosa tveganih postavk, ki je bil namenjen krepitvi stabilnosti bank. In ob njegovi izvedbi v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je pač DUTB od bank prevzela tudi tvegane postavke, večinoma slaba posojila, od katerih so bila nekatera zavarovana tudi z nepremičninami in tak je tudi primer Celovških dvorov.

Zdaj, glavna naloga DUTB je, da premoženje, ki ga je prevzela od bank, upravlja tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank. Premoženje, ki ga ima DUTB, tako ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, mora pa DUTB, in to je pomembno, upravljati to premoženje po načelu dobrega gospodarstvenika in seveda po načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja.

Nadzor nad delom DUTB na podlagi zakonodaje izvaja ministrstvo za finance. Ampak to ne pomeni, da bi se lahko ministrstvo opredeljevalo do konkretnih poslov, ki jih samostojno upravlja DUTB. Vlada pa, kot ste navedli, je skupščina DUTB, ampak za vodenje poslov seveda ne odgovarja vlada, to je popolnoma jasno, ampak seveda spet poslovodstvo in to tako odškodninsko, kot korporacijsko pravno. Torej, skupščina, vlada kot skupščina, ne more odločati neposredno o vprašanjih vodenja konkretnih poslov razen, če bi tako seveda zahtevalo samo poslovodstvo.

No, in zdaj prehajam na to problematiko. Tudi do mene je prišla ta novica iz medijev in seveda me je zaskrbelo tako kot vas in kot sem že prej govoril, včasih mediji… Povedal sem drugače, kot se je potem povzemalo. Seveda povzemajo zadeve tako kot so, včasih pa se še posebej v tako imenovanem rumenem tisku ali kjerkoli pojavljajo tudi neresnice. Zato smo zelo previdni in vsako zadevo jasno preverjamo. Zato sem naložil ministrstvu za finance, da v najkrajšem možnem času pridobi vse informacije od DUTB in da tudi samo preveri kaj je na tej stvari.

Namreč, ko bo jasno kaj drži in kaj ne, bomo lahko videli kdo je pristojen za neko ukrepanje. Vsekakor pa se strinjam, da, bom rekel nekoliko bolj po ljudsko, da tu ne bi smelo priti do tega, da bi nekdo prinesel naokoli podjetnike, ki so pošteno opravili svoje delo z jasnimi zagotovili, glede tega kako bodo pridobili nepremičnine in zato se bom že kako zavzel in zaradi tega pričakujem, da me bo ministrstvo v najkrajšem času seznanilo z dejstvi, s stanjem in potem bomo videli kdo je pristojen za sprejetje ukrepov, če bodo ti potrebni, kajti zagotovo moramo razmišljati v smeri o kateri ste razmišljali tudi vi.

JAN ŠKOBERNE: Najlepša hvala za odgovor, sploh z zadnjim delom, z duhom zadnjega dela smo lahko zadovoljni. Pa vendar mi dovolite nekaj. Ko je bilo vprašanje Cimosa in prav je tako, je vlada na čelu z ministrom odreagirala hitro, mislim, da v tednu dni, in zagotovila 7 milijonov. Ko je šlo za vprašanje Magne Steyr smo hitro takoj sprejeli zakon. Tu gre za tri vprašanja, ali res obstajajo hipoteke, ki bi morale biti izbrisane ob pridobitvi uporabnega dovoljenja. In če obstajajo, ali drži, da DUTB terja še dodatno plačilo tisoč evrov nekomu, ki mu je v resnici ta družba, država kakorkoli zdaj želite, dolžna plačilo za pošteno opravljeno delo. In če to drži, se mora to rešiti takoj.

Ne potrebujemo vprašanja kdo je pristojen. Če je vlada pristojna da DUTB dokapitalizira s 50 milijoni, ob tem, da moramo cel zakon sprejeti zato, da v tem Državnem zboru rešimo J skupino najslabše plačanih javnih uslužbencev, potem jaz verjamem, da bo, meni je vseeno kdo, ali minister za gospodarstvo ali minister za finance, če me pooblastite, bom z veseljem jaz dvignil telefon, vprašal, potem pa mora Vlada kot skupščina ukrepati. Ljudje so delali, zalagali s svojim denarjem in niso vredni tega, da jim z lista preberemo pristojnosti, postopkovne, ki jih vlada ima do DUTB. Vredni so tega, da se odgovori: ukrepali bomo v najkrajšem času in v tem delu sem vam hvaležen.

Vas pa iskreno prosim, da tega vprašanja, ki ga postavljam danes ne bo treba postavljati čez mesec dni še nekomu.

DR. MIRO CERAR: Kot sem rekel, že poteka preučevanje dejstev in zahteval sem, da se to nemudoma ugotovi. Torej, da vidimo kje smo, kaj se je v resnici dogodilo. In ko bo znano, se bo pač moralo, bo pač moral nekdo ukrepati.

Seveda pa je treba govoriti o pristojnosti, ker se mora vedeti ali mora ukrepati DUTB ali ministrstvo ali vlada, to bomo pa ugotovili potem, ko bomo videli do česa je prišlo, ali so bile nepravilnosti in kako jih je treba odpraviti. Zagotovo pa ta Vlada ne bo spregledala človeka. To pa dobro veste.

Dorjan Marušič - komentar

Komentar dr. Dorjan Marušič: Alarm za čakalne dobe v zdravstvu

Čakalne dobe so sestavni del razvitih zdravstvenih sistemov. Čas čakanja in število čakajočih na zdravstvene storitve sta dva kazalnika, ki kažeta, kakšen dostop do zdravstvenih storitev imamo državljanke in državljani v zdravstvenem sistemu. Dostopnost do storitev je eden glavnih kazalnikov učinkovitosti sistema, saj vsi nadaljnji kazalniki za paciente izgubijo smisel v primeru, da do zdravstvenih storitev ne moremo priti, ko jih potrebujemo. Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev je z dostopnostjo do zdravstvenih storitev tesno povezano, nezmožnost dostopa pa uporabniki rešujemo na različne načine, večinoma preko neposrednih plačil iz žepa. Podatki o čakalnih dobah, številu čakajočih ter kriteriji za uvrščanje bolnikov v čakalni seznam morajo biti javno znani in dostopni nadzoru javnosti, pacienti se na podlagi podatkov o čakalnih dobah odločajo za izvajalca, javnost in preglednost podatkov pa onemogoča preskakovanje čakalnih dob.

V Sloveniji je bil pravni okvir za spremljanje čakalnih dob in števila čakajočih glede na stopnjo nujnosti pri izvajalcih zdravstvenih storitev, vključenih v mrežo javne zdravstvene službe, vzpostavljen leta 2010 s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Na podlagi predlogov stroke so bile leta 2010 uvedene prioritetne kategorije, nujno in hitro. Na ta način je bil opravljen prvi korak k optimizaciji čakalnih seznamov in obvladovanju čakalnih seznamom na podlagi kliničnih prioritet. Navkljub kritikam pravilnik doslej ni bil deležen vsebinskih popravkov, prioritete obravnav so ostale enake. Vsebino pravilnika so partnerji v vsakoletnem procesu dogovarjanj prenesli v Splošni dogovor, ki predstavlja osnovo za sklepanje pogodb med ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je 1.5.2011 prvič objavil podatke s seznamov čakajočih pri izvajalcih za izbrane specifične zdravstvene storitve. V seznam storitev, za katere se spremljajo čakalne dobe, je vključenih 61 izbranih zdravstvenih storitev. V zadnjih sedmih letih se seznam ni spremenil. Po uveljavitvi Pravilnika je bilo čakalnih seznamih za omejenih 61 storitev 19,8% čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo. S tvornim sodelovanjem izvajalcev, stroke in rednimi nadzori Ministrstva za zdravje, ki so potekali brez kaznovanj, se je po letu dni delež čakajočih nad dopustno dobo znižal na 5,17% , od skupno 156.054 čakajočih jih je 8.073 čakalo nedopustno dolgo (Tabela 1).

 

Tabela 1 - zdravstvo

 

 

 

 

 

 

Tabela 1. Število čakajočih v Sloveniji na dan 1. 1. za obdobje 2012 – 2017

Vsa naslednje leta se je število čakajočih povečevalo, v petih letih za kar 47,3 %. Pri tem se je število čakajočih nad dopustno dobo povečalo za kar 5 krat, praktično vsak šesti čakajoči čaka nedopustno  dolgo.

Nazadnje so bili izvedena ocena števila vseh čakajočih na vse zdravstvene (brez zobozdravstvenih) storitev 1.2.2015. Takrat je čakalo skupno 364.207 bolnikov, od tega 46.084 ali 12,7 % nad dopustno čakalno dobo (Slika 1).

Čakalne dobe v zdravstvu - tabela 2

Slika 1. Primerjava med javno dostopnimi podatki na dan 1. 2. 2015

Glede na to, da čakalne dobe, ki jih merimo, zajamejo približno polovico čakajočih, niso pretirane ocene, da bi naj bi se število vseh čakajočih na zdravstvene in zobozdravstvene storitve 1.1.2017 približevalo 500.000, v povprečju torej čaka vsak četrti državljan.

Čakalne dobe so nujno zlo vsakega zdravstvenega sistema, vendar so vsebinske razlike med posameznimi storitvami. Nesprejemljivo je, da bolniki čakajo nad strokovno določenimi intervali. Etično in moralno izprijeno pa je, če bolniki ne dočakajo storitev, ker se jim je zdravstveno stanje tako poslabšalo ali so celo umrli. Zato so določeni programi deležni posebne pozornosti in predstavljajo posebno prioriteto. Med slednje zanesljivo sodijo programi zdravljenja raka in srčno-žilnih bolezni.  Pri slednjih je zelo pogosto potrebna invazivna diagnostična in terapevtska obravnava, koronarografija s širitvijo koronarne žile in morebitne vstavitve opornice. Poseg rešuje in pomembno podaljša življenje ter poveča kakovost življenja. Z dodatnim programom 1.700 posegov v letu 2016 se je do konca leta število čakajočih zmanjšalo za 383, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pa za 524.

Na začetku leta 2017 žal še vedno čaka 1.327 pacientov v kategoriji hitro in redno, od tega jih je 441 čakalo nad dopustno čakalno dobo; 338 hitro in 103 redno. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je realizirana čakalna doba pri dveh od šestih izvajalcih podaljšala. Realizirana čakalna doba za hitro se je podaljšala v UKC Maribor za 389 dni, za redno 164 dni. Realizirana čakalna doba za redno pa se je v Ljubljana podaljšala za 13 dni. Povprečna čakalna doba se je med 1.4.2016 in 1.1.2017 skrajšala iz 270,5 dni na 146,3 dni oz. za 45,9%. Ob tem je potrebno izpostaviti nesprejemljivo dejstvo, da bolniki v čakalni kategoriji redno pridejo na poseg pri treh izvajalcih po več kot 6 mesecih: UKC Maribor po 35,7 mesecih (1.073 dneh), SB Celje po 8,3 mesecih (251 dneh) in UKC Ljubljana po 6 mesecih (180 dneh).

Zakaj je pomembna dolžina čakalne dobe? Za določene bolezni je čakanje na poseg lahko usodno. Pri bolnikih, ki imajo hudo aortno stenozo je čakanje na poseg več kot 6 mesecev usodno za več kot 15%  bolnikov. Po priporočilih Kanadskega srčno-žilnega o združenja (Canadian Cardiovascular Society) naj bi bila maksimalna čakalna doba za koronarografijo, PTCA in premostitveno operacijo na srčnem ožilju (CABG) 6 tednov, pri visoko tveganih bolnikih in simptomatski aortni stenozi 14 dni. Tveganje za akutni miokardni infarkt in smrt je namreč pri starejših bolnikov, sladkornih bolnikih in tistih z znižano funkcijo srca pri čakalni dobi nad 12 tednov zelo povečano.

Ob takih strokovnih priporočilih je 146,3 realizirane čakalne dobe na koronarografijo dosežena konec  leta 2016 in 441 bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo, nesprejemljivo. Kako dolgo še? Koliko bolnikom se bo klinično stanje poslabšalo, morda celo kritično? Koliko jih posega sploh ne bo dočakalo?

Nujni so strateški in sistemski ukrepi. Ministrstvo za zdravje mora pridobiti znanje strateškega naročanja (strategic purchasing), sicer ne bodo nikoli optimizirali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Razdeljevanje sredstva mora slediti realnim potrebam prebivalcev in ne na kapacitetam izvajalcev. Spremljanje kakovosti bi moral biti potreben pogoj za dodeljevanje sredstev za zdravstvene programe. Razdeljevanje javnih sredstev med izvajalci naj Ministrstvo za zdravje izvede preko javnega razpisa, sprva za enkratni dodatni program in nato vsaj za celotni prospektivni program. Namesto iskanja tujih nasvetov lahko kar uporabijo številne pozitivne izkušnje pridobljene pri uspešnih domačih projektih, na primer Nacionalnem razpisu 2010.

Nujna je zaveza in sodelovanje vseh deležnikov v zdravstvu:  izvajalcev, plačnikov in pacientov. Vlada in nato Državni zbor bi morala sprejeti interventni zakon po hitrem postopku za sanacijo zdravstvenega sistema, sistema ki sodi med najvišje prioritete in vrednote večine državljanov. Zakon bi moral biti z enim členom: »Proračun bo letno umestil 100 milijonov evrov do stabilizacije delovanja zdravstvenega sistema«. Model pa lahko uporabijo kar iz sanacije bank iz bližnje preteklosti.

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med. je nekdanji minister za zdravje in strokovnjak za področje zdravstva, pri komentarju pa sta sodelovali še dr. Valentina Prevolnik Rupel in mag. Marjeta Kuhar

 

France Križanič - komentar

Komentar dr. France Križanič: Inflacija, deflacija, konjuktura in recesija na Slovenskem

Prebivalke in prebivalci Republike Slovenije imamo »bogate« izkušnje z inflacijo (kaže jo indeks cen življenjskih potrebščin), v zadnjih dveh letih, 2015 in 2016, pa smo se soočili tudi z deflacijo. Gledano od petdesetih let dvajsetega stoletja dalje smo imeli v Sloveniji prvi večji inflacijski val ob sprostitvi cen med gospodarsko reformo 1965 (povečanje za skoraj 32%). V povprečju so cene v desetletju pred 1965 sicer naraščale povprečno po skoraj 8% letno, vendar v razmerah močne državne regulacije in težav s prilagajanjem ponudbe povpraševanju.

Gospodarska reforma sredi šestdesetih let je povečala samostojnost podjetij ter vplivala na hitrejše prilagajanje gospodarstva razmeram na trgu. Po reformi (1967 do 1972) so v Sloveniji cene naraščale povprečno po 10% letno. Gospodarstvo je bilo ves čas v konjunkturi oziroma v bližini potencialnega proizvoda. Lahko rečemo, da smo imeli takrat inflacijo povpraševanja.

V obdobju t.i. »prvega naftnega šoka«, večkratnega povečanja cen surove nafte na svetovnem trgu, so v Sloveniji cene med 1973 in 1975 naraščale povprečno po 23% letno. V »drugem naftnem šoku« pa so se leta 1979 povečale za 24%. Kriza je imela v svetu stagflacijski značaj (povečanje cen ob recesiji in upadanju zaposlenosti), pri nas pa je recesijo preprečila močna kreditna ponudba financirana z zadolževanjem v tujini. To je bilo ob poplavi t.i. »naftnih dolarjev« (sredstev, ki so jih države izvoznice nafte nalagale v svetovnih finančnih centrih) zlahka izvedljivo. Obrestna mera je bila navidezno nizka a spremenljiva – osnova je bil LIBOR (obrestna mera za medbančna posojila v Londonu).

Sledilo je večini bralk in bralcev Svobodne besede znano obdobje pospeševanja inflacije. Med 1980 in 1986 se je raven cen v Sloveniji povečevala povprečno po 51% letno. Hitra rast cen je prešla v triletno hiperinflacijsko spiralo z vrhom leta 1989, ko so se cene pri nas povečale za 1385%. Vzrok jugoslovanske in z njo slovenske hiperinflacije je bil podoben vzroku nemške weimarske hiperinflacije (1923). Država je morala odplačevati v tujini najete kredite (v Nemčiji pa vojne reparacije), zato je močno povečala povpraševanje po deviznih sredstvih in ga financirala z izdajanjem denarja. Povečala so se inflacijska pričakovanja, večina terminskih pogodb (o plačah, obrestih, najemninah, nakupih surovin, ipd.) je dobilo indeksne klavzule s prilagajanjem končnih zneskov plačila inflaciji. Izpolnjena sta bila oba pogoja za nastanek inflacije – povečana denarna ponudba in večje povpraševanje od ponudbe dobrin. Obenem se je z indeksiranjem začela še inertna ali vgrajena inflacija. Negotovost na trgu je vodila v recesijo. Družbeni proizvod (pokazatelj dodane vrednosti) je začel upadati 1987, število zaposlenih pa 1988. V obdobju velikega povpraševanja po deviznih sredstvih je Slovenija, z najproduktivnejšim gospodarstvom v Jugoslaviji, postala neto izvoznik (v menjavi s tujino je ustvarjala presežek).

Zaradi indeksiranja se je inflacija tudi po razpadu Jugoslavije le počasi umirjala. Pod 100% letno se je znižala 1993, pod 10% letno pa 1996. Država je s plavajočim deviznim tečajem vzdrževala konkurenčnost in Slovenija je ostala neto izvoznica. V obdobju od 1996 do 2003 so se cene v Sloveniji povečevale povprečno po skoraj 8% letno.

Po vstopu v Evropsko unijo in med pripravami na prevzem evra ter po njegovem prevzemu so se cene v Sloveniji povečevale povprečno po slabe 4% letno (2004 do 2008). Velika kreditna ponudba je privedla do delovanja gospodarstva v bližini potencialnega proizvoda, večji pospešek inflaciji pa je preprečeval sproščen uvoz dobrin. Slovenija je postala neto uvoznik in bi, v primeru nadaljevanja takšnega trenda, zdrsela na raven strukturno odvisne regije.

Med finančno krizo (2009 do 2014) so se cene v Sloveniji povečevale povprečno o 1.5% letno. Imeli smo t.i. »krizo dvojnega dna«. Recesija v 2009 je bila posledica znižanja izvoza, recesijo 2012 in 2013 pa sta povzročili omejevalna kreditna in fiskalna politika v Sloveniji. V tem obdobju smo prevzeli evropski razvojni model z državnim spodbujanjem uvajanja novih tehnologij in pristopov (»koriščenje evropskih sredstev«), si povečali konkurenčnost ter postali zopet stabilen in tokrat tudi za svoj obseg velik neto izvoznik. Izvoz je naraščal in še narašča hitreje od povečevanja bruto domačega produkta pri naših zunanjetrgovinskih partnerjih, kar kaže da si slovensko gospodarstvo na svetovnem trgu povečuje tržne deleže.

Sredi gospodarske rasti, temelječe na povečevanju izvoza, je v Sloveniji nastopila deflacija. V 2015 in 2016 so cene upadale povprečno po 0.3% letno. Ta deflacija je bila monetarni pojav. Povzročila jo je omejevalna kreditna politika Banke Slovenije. Deflacija sicer ni bila posledica recesije, a je bila vendarle povezana z upadom povpraševanja na domačem trgu, kar je zlasti prizadelo majhna storitvena podjetja.

Evropska poslanka Tanja Fajon

Tanja Fajon ob izidu parlamentarnih volitev na Nizozemskem: Z neizvolitvijo Wildersa so se odločili za prihodnost v evropski povezavi

V sredo, 15. marca zvečer, so se na Nizozemskem zaključile parlamentarne volitve. Evropska poslanka in podpredsednica SD mag. Tanja Fajon je ob izidu volitev poudarila, da so se z neizvolitvijo populista Geerta Wildersa državljanke in državljani Kraljevine Nizozemske odločili za obstanek v EU, kar je pomemben politični in družbeni signal. “A boj za svobodno in odprto Evropo se nadaljuje,” je dodala Fajonova.

“Zmaga dosedanjega nizozemskega premierja Marka Rutteja je zmaga v pravem času, ne glede na dejstvo, da bo sestavljanje koalicije težavno, je zaustavitev voditelja protiislamske in evroskeptične Stranke za svobodo Geerta Wildersa pomemben signal. Wilders je stavil zgolj na ostro nasprotovanje islamu ter izstop iz EU. Nizozemci pa so včeraj pokazali, da se zavedajo, da njihovega življenja ne določa prvenstveno odnos do muslimanskih migrantov. Z neizvolitvijo Wildersa so se odločili za prihodnost v evropski povezavi, od katere imajo velik presežek,” je pojasnila Fajonova.

Zato morda marsikdo še vedno simpatizira z Wildersom, a je glasoval drugače. “Vesela sem, da so ljudje na koncu vendarle odločili pragmatično,” je dodala Fajonova. “Upam, da volilni izid na Nizozemskem napoveduje tudi poraz Marine LePen v Franciji, saj bi ta pomenil, da Evropejci svoje razmišljanje počasi vendarle spet usmerjamo v skupnost, kar je dober obet za prihodnost Evropske unije” je še povedala Tanja Fajon.