Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Moč zadružništva

Ob mednarodnem dnevu zadružništva Socialni demokrati poudarjamo zadružni prispevek k zmanjševanju neenakosti

V času, ko se socialne razlike po svetu povečujejo, Socialni demokrati vemo, da obstajajo rešitve za odpravo neenakosti in se za to borimo. Zadružništvo je zagotovo med najboljšimi izvedljimi možnimi spremembami gospodarjenja in skupne ekonomske in družbene ureditve, saj zadruge, kot demokratična podjetja v lasti svojih članov, delujejo v skladu z zadružnimi načeli in vrednotami ter prispevajo k izboljšanju sveta in trajnostnemu razvoju. Člani zadrug enakovredno in enakopravno prispevajo in demokratično nadzirajo svoje zadruge. Poseben pomen zadrug je prepoznal tudi Unesco, ki je nedavno zadruge uvrstil na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

Socialni demokrati bomo vedno iskali družbeno soglasje za povečanje in krepitev ekonomske demokracije, kjer si ob krepitvi zadružništva prizadevamo tudi za obvezno udeležbo delavcev pri dobičku v vseh podjetjih, ne samo pri zadrugah. Socialni demokrati smo se zato zavezali, da bomo zagovarjali vzpodbude za projekte zadrug in socialnih podjetij. Zato smo tudi pred leti predlagali in v Državnem zboru sprejeli Zakon o socialnem podjetništvu, ki je spodbudil nadaljnji razvoj socialnih podjetij in zadrug v Sloveniji, ki ga beležimo danes. Pred več kot letom dni pa smo pripravili tudi predlog Zakona o delavskih odkupih, ki med drugim v ospredje postavlja delavske odkupne zadruge in s tem delavsko lastništvo, ta predlog sicer žal še vedno čaka na podporo tako koalicije kot širšega kroga politike. 

Socialni demokrati se zavedamo, da so zadruge zakon, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da se spremeni zakonodaja, ki bo še dodatno spodbudila razvoj različnih tipov zadrug v Sloveniji, saj, kot pravi letošnji slogan Mednarodnega leta zadružništva vemo, da: zadruge poskrbijo, da nihče ne ostane zadaj.

10 razlogov zakaj so zadruge zakon:

Zadruge 01 Zadruge 02 Zadruge 03 Zadruge 04 Zadruge 05 Zadruge 06 Zadruge 07 Zadruge 08 Zadruge 09 Zadruge 10

Jernej Pikalo - kolumna

Komentar dr. Jerneja Pikala ob zaključku šolskega leta: Javnost ne podpira izenačevanja financiranja javnega in zasebnega osnovnega šolstva

Časnik Delo je 21. junija objavil rezultate ankete, s katero so med prebivalci Republike Slovenije želeli ugotoviti razpoloženje glede treh ključnih rešitev predlagane novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je predlagalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tri ključne spremembe, ki naj bi jih prinesel nov ZOFVI, so izenačitev 100 odstotnega financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, uvedba nacionalnega preverjanja znanja v tretji razred osnovne šole ter nov način imenovanja ravnateljev s soglasjem ministra.

Rezultati ankete so za Socialne demokrate potrditev, da delamo za ljudi in v dobro ljudi. Tako kot prevladujoča večina 60 odstotkov vprašanih tudi mi zelo jasno zagovarjamo rešitev, da je financiranje zasebnih šol iz javnih sredstev sicer mogoče, a iz cele vrste razlogov ne more biti izenačeno s financiranjem osnovnih šol, kajti razlike so v programih javnih in zasebnih osnovnih šol, razlike so v pogojih delovanja javnih in zasebnih šol, itn. Ne gre toliko za ideološko vprašanje, kot nam poskušajo sugerirati naši politični tekmeci, ampak za jasno, konsistentno in trdno politično stališče zadnjih 25 let, ki ga ne spreminjamo pod vplivom dnevne politike. Globoko smo namreč prepričani, da je samo kakovostno javno šolstvo, ki je dostopno vsem prebivalcem v enaki meri, garancija bodočega razvoja Slovenije. Javno šolstvo je imelo in bo imelo v nas najjasnejšega in najglasnejšega zagovornika.

V preteklih tednih je bilo v javnosti tudi kar nekaj razprav na temo uvedbe Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v tretji razred osnovne šole. Ministrstvo namreč predlaga, da bi se poleg eksternega preverjanja v šestem in devetem razredu dodalo še preverjanje v tretjem razredu. Nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu je smiselno s samo enim ciljem: da ugotovimo, kako dobro se je opismenila generacija. V tej starosti se namreč počasi končuje najbolj ugodno razvojno obdobje posameznice ali posameznika za opismenjevanje. Če zamudimo to razvojno „okno priložnosti“ in otrok ne opismenimo dobro do konca tretjega razreda, bomo v višjih razredih in kasneje imeli več težav.

Mednarodne raziskave (PISA) tudi v več ponovitvah kažejo, da za najboljšimi na svetu primerjalno najbolj zaostajamo ravno pri t.i. bralni pismenosti. Namen uvedbe NPZ v tretji razred zato ne more biti, kot razlaga ministrstvo, spremljanje posameznice ali posameznika, ker sta za oceno napredka razvoja posameznice ali posameznika dva predlagana predmeta na NPZ pač precej premalo. Namen mora biti povratna sistemska informacija za šolski sistem, kako dobro se je opismenila celotna generacija, kakšne so razlike, kaj je treba morebiti popraviti v naslednji triadi, itn. Za to ni potrebno testiranje celotnega generacije, ampak samo toliko, kolikor je potrebno, da učitelji in sistem dobijo kakovostno povratno informacijo za bodoče delo.

Socialni demokrati nasprotujemo tudi uvedbi soglasja pri imenovanju ravnateljev. Doslej je imel vsakokratni šolski minister ali ministrica možnost podati mnenje o predlaganem ravnateljici ali ravnatelju, poslej pa bi ta posegal/a v proces imenovanja s soglasjem, od katerega bi bilo imenovanje ravnateljice ali ravnatelja odvisno. Mnenje je nezavezujoče, soglasje je zavezujoče. Odprla bi se možnost političnega poseganja ministra v imenovanje ravnateljev, kar ni dobro za nazorsko nevtralnost šole. Ker bi bilo soglasje ministra zavezujoče, bi to neizbranim kandidatom odprlo možnost pravnih postopkov pred sodišči, kar bi močno zapletlo proces imenovanja, predvsem pa bi vplivalo na kakovostno pedagoško delo v šoli.

Zato Socialni demokrati ponovno poudarjamo, da so spremembe v šolskem prostoru sicer potrebne, a jih je vedno znova potrebno podrobno premisliti in uskladiti z vsemi deležniki in akterji znotraj sistema, ker dodatne spremembe dolgoročno vplivajo na kakovost izobraževanja.

dr. Jernej Pikalo

Predsednik Strokovnega sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Tanja Strniša in Peter Bossman

Strniša in Bossman predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf v občini Piran

Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in župan Občine Piran dr. Peter Bossman iz vrst SD sta skupaj z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Šinko predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf. Rešitev naj bi prinesla primerno ravnotežje med posegom v kmetijska zemljišča in koristmi za turizem piranske občine in razvoj celotne slovenske obale.

Občina Piran je kot kompromisno rešitev predlagala različico, po kateri bi na območju Kroga umestili vadbišče za golf in del igrišča z desetimi luknjami, na ravninskem delu v Sečoveljski dolini pa preostali del golf igrišča z osmimi luknjami. Območji bosta povezani s povezovalnimi potmi, v idejnem načrtu pa je območje vadbenih polj kombinirano z nasadi oljk in vinogradov.

»Obeta se nam eno najatraktivnejših golf igrišč širše v regiji, ki bo s sonaravno-eko zgodbo med oljkami in vinogradi ter krasnim razgledom na slovensko morje navdušil igralce iz vsega sveta in hkrati ohranil najboljša kmetijska zemljišča,« je na predstavitvi poudarila Tanja Strniša.

Načelno stališče ministrstva je, da gre za kompromisno rešitev, ki v največji možni meri izkoristi manj kakovostna kmetijska zemljišča na Krogu in ki v bistveno zmanjšanem obsegu kot prvotno načrtovano posega na kmetijska zemljišča v Sečoveljski dolini, zato bi bila sprejemljiva ob primernih omilitvenih ukrepih.

Strniša

Med njimi so našteli zagotovitev ustreznega vodnega vira za namakanje zemljišč v Sečoveljski dolini, izgradnjo namakalnega sistema na delu kmetijskih zemljišč zahodno od umestitve golf igrišča, načrtovanje golf igrišča na način integracije v kmetijski prostor, vzpostavitev t.i. eko golfa in vrnitev zemljišč v kmetijsko namensko rabo, če gradbeno dovoljenje za investicijo ne bi bilo izdano v določenem obdobju ali bi se ta dejavnost opustila.

Direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko je povedala, da je golf igrišče v pretežnem delu predvideno na zemljiščih, ki so v upravljanju sklada. Za območje Ribile je bila v prvi polovici letošnjega leta objavljena ponudba za zakup. Postopek je v sklepni fazi izbiranja zakupnikov, do dokončne odločitve predvidene lokacije golf igrišča pa bo sklad poskrbel za obdelavo zemljišč z oddajo zemljišč v zakup.

Bossman

Po skoraj dveh desetletjih sporov glede lastništva, upravljanja in namenske rabe kompleksa kmetijskih zemljišč v Sečoveljski dolini, zaradi česar so bila ta zemljišča neobdelana, bodo tako lokalni kmetje, poleg zemljišč, ki jim bodo na voljo za zakup do vzpostavitve golf igrišča, pridobili v dolgoročni zakup še najmanj 40 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč. Ta se bodo lahko uporabila tudi za pridelavo vrtnin ali trajne nasade, saj se bo poskrbelo za njihovo namakanje.

»Lokacija za postavitev igrišča za golf je zelo dobra kompromisna rešitev. Po mojem mnenju bo to najlepše golf igrišče na svetu, zato si bomo iskreno prizadevali, da bi prvi udarec na piranskem golf igrišču izvedel svetovno znani golfist Tiger Woods, saj bi s tem Slovenija postala še bolj prepoznavna turistična destinacija,« je povedal piranski župan Bossman.

Občina Piran si vrsto let prizadeva za umestitev lokacije za golf igrišče v občinski prostorski akt. Igrišče je sprva načrtovala v Sečoveljski dolini, s čimer ministrstvo ni soglašalo, saj da gre za zelo kakovostna kmetijska zemljišča. Ministrstvo je nato izvedlo informativno vrednotenje alternativnih lokacij v Slovenski Istri in pridobilo predhodno mnenje o primernosti s strani zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave in agencije za okolje. Na podlagi teh mnenj se je kot ena najbolj primernih lokacij izkazala lokacija Krog nad Sečovljami.

SD - Ozadje 3

Socialni demokrati pozdravljamo razsodbo arbitražnega sodišča in dokončno določitev meje med Slovenijo in Hrvaško

Socialni demokrati razsodbo arbitražnega sodišča spoštujemo in si želimo, da se v polnem obsegu tudi uveljavi v praksi. Pričakujemo, da bo tudi Republika Hrvaška, kot članica EU, sodbo sprejela in spoštovala mednarodne zaveze, saj je mednarodna arbitraža pomemben inštrument mednarodnega prava pri reševanju meddržavnih sporov. Ohranitev integritete mednarodnega pravosodja je v skupnem interesu vseh držav, članice EU pa bi to morale prve dokazovati s svojim zgledom.

Socialni demokrati ob tem pozivamo tudi k mirnem pristopu in izogibanju incidentov. Naša glavna skrb bo, da tako doma, kot v dialogu z Zagrebom poskrbimo, da bo življenje ljudi, ki živijo ob meji po razsodbi lažje in boljše. Od vseh pristojnih institucij naše države pričakujemo, da bodo svojim državljankam in državljanom, v primeru, da jih je razsodba arbitražnega sodišča kakorkoli prikrajšala, pomagale najti ustrezne rešitve. Njihova usoda je za nas ta trenutek najbolj pomembna.

Za Socialne demokrate je razsodba arbitražnega sodišča in določitev meje dokončna. Zato kakršnokoli vračanje k bilateralnem določanju meje ni opcija, ker zato nimamo niti mandata, saj bi bilo to v nasprotju z voljo državljank in državljanov Republike Slovenije, ki so na referendumu podprli Arbitražni sporazum, kot pravi in ustrezen način za določitev meje s sosednjo Republiko Hrvaško.

Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina

Vodstvo SD na obisku obmejne občine Hrpelje-Kozina o lokalnih projektih in tudi o arbitraži

V Občini Hrpelje – Kozina je v ponedeljek, 26. junija, potekal delovni obisk vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom stranke in podpredsednikom Vlade RS mag. Dejanom Židanom, Poslanske skupine SD in ministric iz vrst SD ter evropske poslanke S&D, ki se je pričel ob z obiskom pri županji Saši Likavec Svetelšek. Na srečanju z županjo Občine Hrpelje – Kozina in sodelavci so ti vodstvu SD predstavili večje razvojno-investicijske pobude v občini ter delegacijo ob sprehodu po Mestnem trgu seznanili tudi z idejno zasnovo načrtovane vpadnice v OIC Hrpelje.

Predsednik SD Dejan Židan je v izjavi za medije ob robu obiska povedal, da občina, ki meji na Italijo in Hrvaško, lahko brez strahu pričakuje arbitražno odločitev, saj bo Slovenija vztrajala pri tem, da bo odločba dokončna. Židan je povedal, da pri podpori odločitve arbitražnega sodišča računa na mednarodno skupnost. “Prav je, da sosednja država, kakor tudi Zahodni Balkan spoznajo, da je to edini pravilni način reševanja spora, kadar se dve državi medsebojno ne moreta dogovoriti,” je dodal Židan.

V izjavi za medije po srečanju z gospodarstveniki je Židan povedal, da so ti izpostavili predvsem, da je treba razbremeniti stroške plač, česar pa se v stranki zavedajo. Nekaj davkov se je že prestrukturiralo, prihaja pa čas, ko bo treba razbremeniti tudi srednji razred, najlažje preko dohodnine, je opozoril Židan.

Skozi občino Hrpelje-Kozina naj bi potekala tudi gradnja drugega tira. Židan je ob tem povedal, da se v stranki zavzemajo, da se projekt, ki je nastal pod vodenjem ministra Patricka Vlačiča, realizira. Drugi tir bo občini namreč omogočil lažje in na nek način tudi bolj varno življenje, hkrati pa bo pomenil dodaten zagon za Luko Koper.

Županja občine Saša Likavec Svetelšek je ob obisku delegacije SD izpostavila predvsem pritiske občine s strani italijanskih in koprskih gospodarstvenikov za gradnjo parkirnih mest za avtoprevoznike in postavitev vetrne elektrarne. Občina stoji na stičišču cest Reka-Trst in Ljubljana-Koper in zaradi velikega prometa nujno potrebuje obvoznico. “Zaradi staranja prebivalstva se pojavlja tudi velika potreba po enoti doma starejših,” je v izjavi za medije še povedala županja iz vrst SD.

Delegacija SD je obiskala še podjetji Kern d.o.o. in ATech d.o.o. ter se srečala z gospodarstveniki iz Občine Hrpelje – Kozina, ministrica za obrambo pa se je sestala še s predstavniki Zavoda za gasilsko reševalno službo Sežana, PGD Materija ter Civilne zaščite in gorsko-reševalne službe. Delovni obisk so sklenili na srečanju in pogovoru s članstvom lokalnih organizacij SD.

Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 01 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 02 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 03 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 04 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 05 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 06 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 07 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 08 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 09 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 10 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 11 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 12 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 13 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 14 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 15

Predsednik SD Dejan Židan - poslanica

Poslanica predsednika SD mag. Dejana Židana ob Dnevu državnosti

Slovenija je pred več kot četrt stoletja postala samostojna in neodvisna država.

V plebiscitarno odločitev ljudi za samostojno Slovenijo so bili vtkani upi in sanje za prihodnost. Ne le odločitev za samostojno pot, pač pa tudi odločitev za evropsko Slovenijo, ki temelji na mednarodnem pravu, spoštovanju in uresničevanju človekovih pravic. Takrat smo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, odločno zastavili pot Slovenije, da bo država socialne in pravne pravičnosti, tržnega gospodarstva, odprte družbe, strpne, na spoštovanju temelječe kulture, zagovornica miru in sodelovanja v svetu.

Odločitve za samostojno Slovenijo ni mogoče izolirati od teh predstav. Od teh upov in sanj. Neizbrisno in trajno so del te odločitve. Tudi danes bi morale biti del naše skupne nacionalne vizije. Tudi danes morajo biti naš skupni program.

V šestindvajsetih letih smo prehodili svojo pot. Dosegli smo veliko. Ponosni moramo biti na to. A odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo ostajamo zvesti le, če jo uresničimo v celoti. Da tržno gospodarstvo, a takšno, kjer bo človek ostal človek človeku. Kjer bosta vladala red in pravičnost. Kjer bo človeško dostojanstvo postalo spet najvišja vrednota.

Živimo v prelomnih časih. Slovenija bo v prihodnjih letih soočena z novimi odločitvami, ki bodo spet zahtevale visoko nacionalno soglasje. Samo s soglasjem bomo lahko kos novim izzivom spreminjajočega se sveta, spreminjajoče se Evrope.

Ko bomo soočeni z novimi dilemami, ostanimo v srcu in glavi zvesti tistim vrednotam, ki so bile naš kažipot v času osamosvajanja in demokratizacije. Tistim vrednotam, ki so vodile naš narodnoosvobodilni boj, in tistim vrednotam, ki so pri nas in v Evropi gradile družbeni red s človeškim obrazom, vladavino prava, spoštovanja človekovih pravic in visoke ravni socialne pravičnosti.

V vseh regijah po državi, vidimo napredek, ki ga poganja odločnost ljudi, da si zgradijo boljši danes in jutri. Slovenijo vidim kot državo izjemnih potencialov. Te lahko skupaj uresničimo le, če se bomo organizirali, poskrbeli za potrebno infrastrukturo, predvsem pa znali spet v naša ravnanja, odločitve države, regij, občin, podjetij, vseh, zajeti ne le individualne ambicije in cilje, pač pa tudi naša skupna hotenja. Nova etapa nacionalnih ciljev pred nas postavlja vprašanja:

  • ali smo organizirani tako, da uresničimo priložnosti pred nami,
  • ali naš družbeni ustroj zagotavlja pravičnost in učinkovito zaščito pravic, brez katerih ne moremo obstati kot skupnost,
  • ali sedanja raven naše infrastrukture omogoča najboljšo možno povezanost in povezljivost, enake možnosti za razvoj, enake priložnosti za blaginjo,
  • kako naj se povezujemo z drugimi v Evropi in svetu, da okrepimo varnost, stabilnost in naše možnosti,
  • kako Slovenijo navznoter in navzven spreminjati tako, da bo zgled pravične, inovativne, uspešne družbe, glasnice miru, človekovih pravic in mednarodnega sodelovanja.

V zgodovini smo že večkrat dokazali, da smo marljiv, trdoživ in uporen narod. Danes je to upornost potrebno spet usmeriti v skupne cilje. V sobivanje, boljšo povezanost regije s preostalo Slovenijo, s tem pa boljše pogoje za nove naložbe in nova delovna mesta. V boljšo organiziranost, da uresničimo priložnosti, ki jih Slovenija ima v turizmu, gospodarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu in industriji.

Dogodki zadnjih let, globina krize in premnoga razočaranja naj nas ne oropajo odločenosti, da zgradimo Slovenijo, kakršna bi morala biti. Ne bojmo se odpiranja svetu, ampak v svojem znanju, inovativnosti in vrednotah črpajmo samozavest. Naj žica na meji ne lomi naše odločenosti, da živimo v Evropi brez meja. Naj takšen ali drugačen rezultat arbitraže ne spremeni naše volje, da s sosedi živimo v miru in sodelovanju. Naj družbene neenakosti ne zmanjšajo poguma, da jih odpravimo.

Odločitev za samostojno Slovenijo ne razumem kot enkratno odločitev, ki je bila uresničena z razglasitvijo države Slovenije enkrat za vselej. Razumeti jo moramo kot zavezo, da je v našo samostojnost integrirana tudi naša skupna vizija. O državi, v kakršni želimo živeti, in o svetu, ki mu želimo pripadati. Zato naj današnji praznik ne bo le spomin. Naj bo predvsem obuditev naše skupne zaveze. Naše odločenosti. Skupne energije nas vseh, da prihodnost oblikujemo v skladu z obljubo, ki smo jo pred šestindvajsetimi leti sprejeli tako odločno in tako enotno.

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani Republike Slovenije,

tako doma kot po svetu,

iskrene čestitke ob državnem prazniku – dnevu državnosti!

Odziv predsednika SD Dejana Židana

Židan: Rešitev nerešenega vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško s pomočjo arbitraže razumem kot pomemben prispevek k večji stabilnosti EU

Arbitražno sodišče bo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško javno objavilo 29. junija, so sporočili s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Predsednik Gilbert Guillaume bo razsodbo predstavil v Palači miru v Haagu med 14. in 16. uro, sodba pa bo objavljena tudi na spletnih straneh. Arbitražno sodišče bo v skladu z arbitražnim sporazumom določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Mejo morajo določiti na podlagi “pravil in načel mednarodnega prava”, pri določitvi stika in režima za uporabo morskih območij pa za “dosego poštene in pravične odločitve” lahko upoštevajo še “pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov”.

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan je v prvem odzivu na določitev datuma predstavitve sodbe Arbitražnega sodišča v Bruslju izrazil željo, da se odnosi v celotni regiji čim prej uredijo, “saj je odprtih vprašanj izven evropskih meja več kot preveč in jih komaj obvladujemo, vključno z migracijsko krizo”. “Rešitev nerešenega vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško s pomočjo arbitraže razumem kot pomemben prispevek k večji stabilnosti EU,” je poudaril Židan. Socialni demokrati poudarjamo, da bo potrebno razsodbo sodišča tako v Sloveniji kot na Hrvaškem spoštovati in nato tudi uveljaviti v praksi.

Arbitražni sporazum sta po posredovanju Evropske komisije 4. novembra 2009 ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v imenu predsedstva Sveta EU, podpisala tedanji slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. S tem sporazumom, ki so ga slovenski volivci leta 2010 potrdili tudi na referendumu, sta se državi zavezali, da predajata vprašanje meje, ki ga nista bili sposobni rešiti v skoraj 20 letih pred tem, arbitražnemu sodišču. V zameno za sklenitev sporazuma je Slovenija odpravila vse zadržke v procesu hrvaškega približevanja EU, katere članica je Hrvaška postala 1. julija 2013. Z objavo razsodbe se bo delo arbitražnega sodišča končalo. Državi bosta imeli potem v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da “ukreneta vse potrebno za izvajanje te odločbe, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če bo to potrebno”.

Jan Škoberne med sejo DZ

Škoberne v poslanskem vprašanju predsedniku Vlade: Krepitev gospodarske rasti terja uspešno črpanje evropskih sredstev

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne je na redni junijski seji Državnega zbora predsedniku vlade dr. Miru Cerarju postavil vprašanje glede črpanja evropskih sredstev. Vprašanje je najavil v luči koalicijske zaveze, ki po besedah Škoberneta kot eno izmed osrednjih prioritet politične vsebine nadaljnjega razvoja – v skupaj dogovorjenih in usklajenih izpostavljenih okvirih – opredeli tudi učinkovito črpanje sredstev EU za razvojni potencial države in državljanov. Škoberne je spomnil, da je bilo s tem doseženo tudi soglasje koalicije o vzpostavitvi učinkovite strukture in dobre administrativne usposobljenosti za črpanje sredstev Evropske unije.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta, postavljenega na 31. redni seji Državnega zbora RS in odgovor dr. Mira Cerarja nanj (magnetogram):

Poslanec SD Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, Slovenija že tretje leto beleži gospodarsko rast. Naše gospodarstvo je celo tako učinkovito, da že drugič v letošnjem letu tako Banka Slovenije kot tudi mednarodne institucije ter Umar popravljajo napoved naše rasti. Za to je mogoče vzroke poiskati v vsaj treh ključnih momentih. Prva je bila fiskalna konsolidacija, ki smo jo v koalicijski vladi izvedli še v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. Drug pomemben faktor je bistveno povečanje industrijskega odjema naših ključnih izvoznih partnerjev in v tretjem delu, seveda posledično, povečano povpraševanje gospodinjstev in tudi našega gospodarstva.

Tisto, kar je ključno, če želimo to rast ohraniti in jo tudi okrepiti, pa je seveda uspešnost črpanja evropskih sredstev ter seveda tudi vseh ostalih virov, ki so nam na razpolago. V letošnjem letu tako vstopamo v zadnje leto prve polovice finančne perspektive, ki je za Slovenijo ključno, predvsem z vidika, da bo v letu evalvacije potrebno ugotoviti ali smo počrpali dovolj sredstev, ali smo bili dovolj učinkoviti, in se ob tem seveda tudi ustrezno odzvati, v kolikor bi prišli v sivo polje tistega, čemur rečemo možnost, da nam zaradi neuspešnega črpanja Evropska komisija za drugo polovico perspektive celo zniža možnost dostopa do sredstev.

Zakaj vas to sprašujem? Ker je pomembno, da danes tudi od vas, spoštovani gospod predsednik, slišimo kje smo in da nas pomirite, da bomo v naslednjem obdobju imeli možnost polnega črpanja, saj smo v lanskem letu takšen čas iz evropskih skladov počrpali oziroma nam je bilo dodeljeni slabih 600 milijonov evrov, torej 189 % razpoložljivega denarja, pri čemer je bilo pogodbeno vezanih od tega le 12 % izplačil iz državnega proračuna, iz tega naslova pa je bilo lanskega junija 0,7 %. In v luči tega, v kolikor se te številke niso spremenile, pa verjamem da bistveno so se, vas sprašujem, spoštovani gospod predsednik, kje smo danes?

Premier Miro Cerar:

Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec Jan Škoberne. Torej, ko smo pričeli z delom v tej vladi je bilo pravzaprav stanje na tem področju slabo oziroma ni bilo dobro. V Sloveniji je za programsko obdobje od 2007 do 2013 glede črpanja evropskih sredstev grozila izguba sredstev iz prejšnjega, tega programskega obdobja, kajti nepočrpanih je bilo še skoraj za milijardo in pol sredstev od skupno razpoložljivih štirih milijard in 100 milijonov evrov. In najbolj kritično je bilo stanje na področju kohezijskega sklada, kjer od 1,5 milijarde ni bila počrpana skoraj cela milijarda.

Takrat smo zasedali 19. mesto med 28 članicami, sredstva tega obdobja pa je bilo možno črpati še do konca leta 2015. In temu smo namenili polno pozornost ravno takrat in prvi ukrepi Vlade so bili takšni, da smo iz 19. mesta takrat se povzpeli na 4. mesto in pravzaprav počrpali skoraj vsa ta sredstva, torej smo bili v tem zelo uspešni. Seveda pa smo se takoj lotili tudi zaostankov na področju tekočega programskega obdobja 2014–2020.

Naj povem, da o prevzemu poslov ni bilo dogovorjenih programskih dokumentov. Sistem izvajanja sploh še ni bil niti postavljen, kaj šele akreditiran, kar je pogoj za črpanje sredstev iz proračuna Evropske unije. Informacijski sistem, ki podpira izvajanje kohezijske politike, je bil zastarel, mislim da že 11 let ni bil posodobljen in ni zadoščal zahtevam, ki so bile postavljene s strani Evropske unije za novo programsko obdobje. Zato smo morali zagotoviti najprej institucionalno in kadrovsko stabilnost sistema.

Kaj smo storili? Zdaj imamo dogovorjene programske dokumente, imamo partnerski sporazum, imamo operativni program. V celoti je postavljen normativni okvir izvajanja, sistem izvajanja je tudi ustrezno akreditiran, nov informacijski sistem zdaj zadostuje vsem kriterijem ekohezije. In seveda naj poudarim, odobrenih je že več kot tretjino vseh sredstev, ki so na razpolago v tem programskem obdobju. Izdanih je bilo 213 odločitev o podpori v znesku preko ene milijarde evrov.

V Vladi seveda vsake tri mesece podrobno pregledamo stanje na tem področju, na področju izvajanja kohezijske politike in s tem seznanjamo tudi Državni zbor.

Glede zamud, ki nastajajo, tukaj imate prav in s tem seveda nisem zadovoljen, zato priganjam, da se jih odpravi. Do teh zamud prihaja v največji meri pri posameznih projektih, ki se financirajo predvsem v okviru Ministrstva za okolje in prostor so pa te zamude tudi posledica bistveno bolj zapletenih postopkov, ki so predpisanih s strani Evropske unije v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Tukaj smo soočeni z novo okoliščino, ki jo je povzročila Evropska unija. Res je tudi, da smo morali izvajanje kohezijske politike v drugi polovici maja začasno ustaviti zaradi prehoda iz starega na nov informacijski sistem, ta je zaživel 1. junija letos. In ta prehod na ta sistem je bil skrbno načrtovan in seveda izveden vendar je prišlo tudi zaradi tega do zamud in temu namenjamo sedaj posebno pozornost in zadeve rešujemo.

Vsekakor imamo zdaj izveden nek učinkovit, dober, bi rekel sistem. In jaz mislim, da seveda gremo tukaj v pravo smer, jasno pa je, da moramo biti v prihodnjih mesecih še bolj učinkoviti, da te zamude, ki sem jih omenil, odpravimo in to bi bilo toliko.

Poslanec SD Jan Škoberne:

Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik. Jaz vam verjamem in sem vesel, bi pa vendarle ponovil. Lansko leto je bilo stanje: 19 % dodeljenih, 12 % pogodbeno vezanih, 0,7 % razdeljenih od možnega. Ministrica je danes tukaj, verjetno lahko dobimo številke. Pomembno bi bilo, da ta zbor ve kje smo pri črpanju sredstev.

Kar se tiče manjših zamud pa se bojim, da ni samo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in da je potrebno odreagirati. Denimo tukaj imam pred seboj dopis Mladinskih organizacij Ministrstvu za izobraževanje, ki pravi, da reševanje zahtevkov traja nerazumno dolgo: »organizacije za leto 2017 nismo prejele še nobenih sredstev kljub temu, da se držimo določil in rokov žal pa obratno ne drži za državo«. In potem v nadaljevanju: »verjamem, da veste, da smo v primeru neizplačila plač, zaradi nelikvidnosti v davčnem prekršku po zadnji spremembi Kazenskega zakonika vladne pa seveda tudi, zaradi kršitve socialnih pravic lahko pregonljivi po tem zakonu«.

Situacija me skrbi, v kolikor je danes edini podatek, ki ga dobim, realen, da je približno tretjina počrpana, številke za lani so na mizi, pisma dobivate vi, jih dobivamo mi. Strah nas je pa vseh skupaj tako kot denimo pri teritorialnem in čezmejnem sodelovanju, kjer je menda težava na MOP, da se nam bo zgodilo to, da bo obseg sredstev, ki nam je na razpolago, odšel drugam v države, ki bolje črpajo. Sam se absolutno zavedam, da delate vse kar je v vaši moči, se pa gleda na odgovor, ki ste mi dali, bojim ali so vam dali ustrezne številke, ker kot že povedano, številke za lani so na dlani, za letos pa jih potrebujemo.

Premier Miro Cerar:

Ja, čisto na kratko. Kot ste sami rekli na ta vprašanja bo podrobneje zagotovo odgovorila tudi pristojna ministrica. Dejstvo je, da jaz zaupam tem številkam, saj sem jih dobil s strani ministrstva oziroma ministrice in njenega urada. Dejstvo je, da zamude so kot smo rekli. Tukaj si prizadevamo, da bi jih čim prej odpravili. Dejstvo je, da tudi v primerjavi z drugimi državami smo tu na približno istemu nivoju kolikor sem obveščen. Seveda pa ne moremo biti zadovoljni in reči to je sedaj to. Moramo delati, delati, da dosežemo take rezultate kot smo jih na začetku dela te Vlade, ko smo zaključevali pač zadevo z vidika prejšnje perspektive, tako da lahko samo zagotovim, da bom maksimalno seveda spremljal tudi v nadaljevanju kako te zadeve potekajo. Boste pa tudi sami v državnem zboru sproti obveščani. Verjamem, da bomo tudi tukaj uspešni. Hvala.

Udeleženci na konferenci

Mednarodna konferenca v Ljubljani postregla z novimi premisleki o enakosti spolov v Evropski uniji in na Zahodnem Balkanu

Društvo evropska mreža za enakost spolov (CEE Network for Gender Issues), Ženski forum Socialnih demokratov in Ženska skupina Stranke evropskih socialistov (PES Women), so 16. in 17. junija, skupaj organizirali mednarodno konferenco “Človekove pravice žensk v času skrajne desnice”. Izbrano temo konference je motiviralo dejstvo, da so poskusi vračanja razumevanja družbenih vlog spolov v 19. stoletje in pritiski na že doseženo raven enakosti med spoloma skupna značilnost skrajno desnih politik v svetu in v Sloveniji.

Konferenca 3

Sogovornice in sogovorniki na konferenci, med njimi tudi podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk, direktorica Društva evropska mreža za enakost spolov Sonja Lokar, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, predsednica društva Progresiva Mojca Kleva Kekuš in članica izvršnega odbora PES Women Mija Javornik ter številni gosti iz tujine so se strinjali, da je v času naraščajoče radikalizacije, obnove nacionalizmov, ekstremizmov, populizmov, odločilno, kako se nanje odzivajo politične sile in aktivne državjanke in državljani, ki si prizadevajo za globalno civilizacijo nedeljivih človekovih pravic.

Konferenca 4

Namesto taktike molka zaradi volilnih preračunavanj in postopnega prevzemanja politik skrajne desnice v svoje politike, je potreben pogum za javen dialog o težkih vprašanjih. Potrebno je načelno in praktično vztrajanje pri vrednotah mirnega reševanja konfliktov, aktiviranje znanja za urejanje odprtih vprašanj v zvezi s spoštovanjem različnosti in dostojanstva vseh; skupno delo na politikah, ki bodo zmanjševale družbene neenakosti znotraj držav, v EU in globalno, in omogočale ljudem, da povezani okrog reševanja konkretnih vprašanj ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja, obnovijo svojo potrebo po konstruktivnem pripadanju svojim različnim osebnim in kolektivnim identitetam.

Konferenca 2

Po zaključku konference je bil v sodelovanju s Žensko mrežo “Fabian” organiziran dogodek v spomin Jo Fox, poslanko angleških laburistov, ki jo je 16. junija 2016 umoril radikalni desničar. Jo Fox je verjela, da imamo več skupnega kot tistega, kar nas razdružuje. Zaradi zagovarjanja nedeljivih človekovih pravic žensk je umrla Jo Fox, ki ni bila edina. V Egiptu, januarja 2015, je bila umorjena naša mlada sodelavka, prijateljica Shaima el Sabag, leta 2003 pa ministrica za zunanje zadeve Švedske Anna Lindh.

Konferenca 5

Nasilni eksremizem lahko ustavimo samo tako, da s politično in civilno družbeno akcijo, povezani v široke koalicije naprednih in miroljubnih ljudi, žensk in moških, na vseh ravneh, odpravljamo njegove korenine: neenakost, izkoriščanje, teptanje človekovega dostojanstva kogarkoli, doma in v mednarodni skupnosti.

Konferenca 1

EP-045302A_Fajon_portraits

Komentar Tanje Fajon: Ponarejene novice – hitra in nasitna, a strupena hrana

“1.000 muslimanov je med kričanjem “Allahu Akbar” na Silvestrovo zažgalo najstarejšo cerkev v Nemčiji”, “Papež Frančišek s podporo Donaldu Trumpu za predsednika ZDA pretresel svet”, “Na Vrhniki že poskusi nakupovanja žensk s strani muslimanov!”, “Tanja Fajon na seznamu Sorosevih plačancev” …

To je nekaj tipičnih trditev. Zvenijo realistično? Morda. Ste jih preverili? Ne? Napaka. Vse zgornje trditve so laži.  Ne napačne informacije, temveč lažne, ponarejene novice ali t.i. “Fake News”.

Primeri so sodobni, a dezinformacije, zamenjava dejstev, manipulacija, propaganda itd., niso nič novega. Nasprotno, so eno najstarejših orožij prepričevanja še neprepričanih za pomoč pri premagovanju sovražnika, za seboj imajo jasno politično agendo in dobro opredeljen ideološki cilj.

Ideja “lažnih novic” kot sodobne oblike propagande in manipulacije ni nič drugačna: uničevati ugled enih na račun drugih in širiti politične posledice. Kar je drugače v današnjem svetu, je močno povečana hitrost in morje tehničnih možnosti, ki jih ponujajo mreže socialnih medijev, spletnih strani, programske in oblikovne opreme, ki »lažnim novicam«, »alternativnim dejstvom« ali kakor koli imenujemo te produkte človeške ali pretkanosti ali kratkoumnosti, dajejo obliko in jim utirajo pot v srca in misli ljudi, njihovim kreatorjem pa prinašajo masten dobiček.

Že preprosti statistični podatki odstirajo zastrašujočo sliko: Facebook ima v svetu skoraj 2 milijardi uporabnikov. Približno polovica evropskih državljanov sledi novicam na FB in drugih socialnih medijih. 60 odstotkov novic uporabniki delijo, ne da bi jih prej sploh prebrali.

To kaže, da so bralci, bolje rečeno, odjemalci novic izrazito hitro zadovoljeni in nezainteresirani za dejansko vsebino, da si mnenja ustvarjajo naključno in površno, izbirajoč med informacijami, katerih naslovi so zanje samo dnevni »fast food« meni.  Pri čemer nikakor ne smemo pozabiti, da lahko danes piše v javnost in objavlja čisto vsak, ki ima eno od elektronskih naprav in je vsaj delno pismen.

Kdo in kako torej ustvarja javno mnenje?

Menim, da je velik del škode, ki jo je pustilo tovrstno novičarstvo, nepopravljiv. A če želimo vendarle ohraniti določeno stopnjo ugleda in ne nazadnje pomena medijev in če želimo družbeno osveščene državljane, ki bodo ne le ustvarjali nadaljnje pogoje za življenje v demokraciji, marveč slednjo tudi izboljševali, mora ukrepanje v zvezi z lažnimi novicami v Evropi nujno postati prednostna naloga.

Del rešitve je seveda v prizadevanjih za boljšo kakovost medijev. Potrebujemo več raziskovalnih, strokovno podkovanih novinarjev ter več strokovnih in pogumnih medijev s hkratno večjo preglednostjo lastništva medijev. Potrebujemo spodbude za širjenje dobrega novinarstva – predvsem na spletu, ter razširitev etičnih novinarskih standardov in njihovo upoštevanje za čisto vse, ki so dejavni na medijskem področju, vključno z oglaševalskimi podjetji. Pri tem imejmo v mislih, da socialni mediji svojega imena ne nosijo naključno – v resnici vse bolj prevzemajo funkcijo medijev in nikakor niso zgolj družbena omrežja.

Kar se tiče zakonodaje, bi morali ukrepati hitro, a modro.

Posamezne države članice že delajo korake v smeri zaostrovanja pravil. Zakon, ki ga je v boju proti ponarejenim novicam denimo pripravila Nemčija, je zastavljen zelo rigorozno, kar načeloma podpiram, saj je v bitki z lažjo nepopustljivost nujno orožje, a strokovnjaki že opozarjajo na pomanjkljivosti – zapletenost in protislovnost, kar bo močno otežilo njegovo izvajanje v praksi, poleg tega je vprašljiva njegova skladnost z obstoječo evropsko zakonodajo.

Jasno je, da – tudi glede na naravo ponarejenih novic – potrebujemo skupno, evropsko ureditev. Evropsko komisijo sem nedavno pozvala, naj poglobljeno analizira trenutno stanje in pravni okvir v zvezi z lažnimi novicami in prouči možnost zakonodajnega ukrepanja za omejevanje širjenja lažnih vsebin. Za začetek bi morali zahtevati, da uporabniki družbenih medijev spoštujejo pravila, ki veljajo za tradicionalne medije, predvsem glede odgovornosti.

Kodeks ravnanja oz. serija zavez, ki so jih glede zatiranja sovražnega govora sprejeli Evropska komisija ter Facebook, Twitter, YouTube and Microsoft in ki ga nadzorujejo nevladne in druge organizacije, je primer dobre prakse in korak v pravo smer. Prve analize so pokazale dobre rezultate.

Evropska komisija mora svoja prizadevanja usmeriti tudi v financiranje, raziskovanje in vzpostavljanje sistemov, ki bodo omogočali sledljivost ponarejenih novic in onemogočali njihovo virusno širjenje, čeprav je jasno, da je človeški dejavnik še vedno primarnega pomena.

Prav zato pa najbolj potrebujemo nenehno izobraževanje na področju medijske pismenosti, ki bi moralo postati tudi nujni del vzgojno-izobraževalnega sistema v državah članicah. Raziskave sicer kažejo, da so za lažne novice skoraj enako dovzetni starejši in mlajši, izobraženi in neizobraženi, seveda pa z izobraževanjem mlajše populacije dosežemo daljnosežnejše rezultate.

Zanimiv, a skrb vzbujajoč je podatek, da so ljudje, ki berejo lažne novice, aktivnejši volivci. V končni fazi to pomeni, da utegnejo na volitvah (po Evropi) zmagovati tudi voditelji, ki so jih ustvarile ponarejene novice, namenjene zbujanju skrbi in politični propagandi. Tega pa si v resnici ne želi nihče, tudi ne omenjeni volivci, ki bodo nerazumnost svojih odločitev morda odkrili, ko bo že prepozno.

Tanja Fajon je evropska poslanka in podpredsednica Skupine S&D v Evropskem parlamentu ter podpredsednica SD

Njen komentar je bil objavljen tudi v časniku Večer na povezavi: http://skrci.me/sS9D1