Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Dejan Židan prevzel vodenje Državnega zbora Republike Slovenije

Poslanke in poslanci so za novega predsednika Državnega zbora izvolili predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana. Njegovo kandidaturo za predsednika DZ so vložili poslanci strank prihodnje levosredinske koalicije iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice.

Kot so v predlogu Židanove kandidature zapisali predlagatelji, novega predsednika DZ poleg bogatih strokovnih, gospodarskih in političnih izkušenj odlikujejo strpnost, odprtost, spoštljivost, spoštovanje različnih mnenj in pravičnost.

Židan se je po izvolitvi najprej zahvalil za stališča poslanskih skupin, tako za tista v podporo, kot tudi tista, ki so bila kritična. “Menim, da je naša prva naloga, da si znamo med seboj povedati, kaj si mislimo drug o drugem. Da naglas povemo stališča oz. mnenja, čeprav bodo ta tudi kritična,” je dejal novi predsednik DZ.

Po Židanovih besedah namreč kritika v DZ ne sme biti nič slabega. “Ravno zaradi kritik in drugačnih stališč drug drugemu nastavljamo ogledalo, soočamo naša mnenja zato, da bomo znali in zmogli sprejemati boljše rešitve,” je prepričan Židan.

Kot prvi med enakimi je poslance prosil, da kljub kritikam ohranijo spoštljivost. “Na nas je, da se trudimo zvišati nivo politične kulture. Da smo med seboj spoštljivi, ne samo v tej dvorani, temveč nasploh. Le tako bodo naše besede dosegle sogovornikovo uho, le tako bodo tudi kritike dosegle svoj namen in le tako bomo upravičili nalogo, zaradi katere smo tukaj,” je poudaril Židan.

Želi si, da delo v dvorani ne bi bilo predvsem lov za medijsko pozornost, za to, kdo bo imel bolj senzacionalen nastop, ker gre to, kot je opozoril, ponavadi z roko v roki z žaljenjem in nespoštljivo komunikacijo. Danes po njegovih besedah ni čas za ponavljanje, kje so problemi v slovenski družbi, saj se jih vsi zavedamo. Prepričan je, da je čas, “da preidemo k rešitvam”.

Članstvo Socialnih demokratov podprlo vstop stranke v levosredinsko koalicijo na podlagi koalicijskega sporazuma

Predsedstvo SD je 7. avgusta letos odločilo, da se bo po usklajenem koalicijskem sporazumu o morebitnem vstopu v koalicijo izreklo tudi članstvo Socialnih demokratov. Predsednik SD mag. Dejan Židan je pred zbori članstva ocenil, “da smo Socialni demokrati v koalicijskih pogajanjih dosegli veliko socialdemokratskih točk iz našega volilnega programa, ki so zdaj zapisane v koalicijski sporazum, kateri je dobra podlaga za delovanje nove levosredinske vlade”.

V vseh 35-ih Območnih organizacijah SD po Sloveniji so tako 21. avgusta potekali zbori članstva, na katerih se je le-to izrekalo o vstopu v koalicijo. Skoraj 99-odstotna odločitev članic in članov SD na zborih v vseh osmih volilnih enotah je bila, da stranka vstopi v levosredinsko koalicijo strank LMŠ-SD-SMC-SAB-DeSUS s podporo stranke Levica ter s tem v 13. Vlado Republike Slovenije in da Socialni demokrati prevzamemo odgovornost za sodelovanje pri vodenju države.

V prihodnjem tednu bo zasedala tudi Konferenca SD, ki mora po statutu potrditi odločitev za vstop stranke v vlado. Predsednik SD Dejan Židan je po zaključenih zborih članstva pojasnil, “da bomo Socialni demokrati z našim trdim delom v naslednjem obdobju dokazali, da smo na strani ljudi, ki živijo od svojega dela, da ščitimo upokojence, mlade in brezposelne ter bomo z vstopom v koalicijo prevzeli naš del odgovornosti za prihodnost Slovenije in vseh njenih ljudi”.

“Prepričan sem, da bomo Socialni demokrati z našim delovanjem v prihodnji vladi pripomogli k stabilnosti in napredku Slovenije v korist vseh državljank in državljanov. Socialni demokrati imamo znanje in prave ideje, jasen program ter ekipo ljudi, ki imajo izkušnje in vizijo za nadaljni razvoj Slovenije. Rezultati našega dela kažejo, da je Slovenija upravljana bolje, če smo v vladah tudi Socialni demokrati,” je še dodal predsednik SD.

Židan v intervjuju za Večer: “Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo sodelovanje petih oziroma šestih strank učinkovito.”

S predsednikom Socialnih demokratov mag. Dejanom Židanom se je, še pred petkovo izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade v Državem zboru, za Večer pogovarjal novinar Aleš Kocjan. Intervju, ki je bil objavljen v sobotni izdaji časnika Večer, si lahko preberete v nadaljevanju.

Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov, druge stranke nastajajoče koalicije in kandidat za novega predsednika državnega zbora

V začetku tedna se je zdelo, da boste postali predsednik državnega zbora šele po imenovanju vseh ministrov, saj je Matej Tonin napovedal zavlačevanje z odstopom.

Predstavniki 52 poslancev, torej predsednica in predsedniki šestih parlamentarnih strank, so sklenili mene predlagati za predsednika za državnega zbora, podobno kot smo se skupaj odločili predlagati Marjana Šarca za mandatarja. Podpisali smo tudi protokol o sodelovanju, ki zagotavlja tudi podporo  podpredsednikom državnega zbora ter predsednike in predsedenice delovnih teles v državnem zboru. Pri političnem delovanju sicer izhajam iz tega, da je zagotovilom in dogovorom treba verjeti.

Tonin je očital nastajajoči koaliciji, da se dogovora ne drži. Dogovor naj bi bil, da odstopi, ko bo vlada imenovana, torej ko bodo imenovani ministri.

Gospoda Tonina smo imenovali za predsednika državnega zbora v dobri veri in v času, ko je kazalo, da bo sestavljena sredinska vlada, ko je bilo skorajda usklajena koalicijska pogodba, katere del bi bila tudi Nova Slovenija. Pozneje se je pač Tonin z NSi umaknil iz pogajanj iz razlogov, ki jih on najbolje pozna.Pričakovati je bilo, da bo Tonin obiskal gospoda Šarca, ko se bo oblikovala drugačna koalicijska večina, in ga vprašal, kdaj je z njegovega stališča primeren čas za njegov odstop, da se dokončno formira ne le vlada, ampak tudi državni zbor z vsemi delovnimi telesi.

Se vam zdi, da ste izbrali pravo funkcijo – vodenje državnega zbora, in ne članstva v vladi?

To je pomembna funkcija. Če bom izvoljen, bom delal na način, da bo delo učinkovito, da bo spoštljivo do vseh poslancev, hkrati pa z željo, da dvignemo ugled parlamenta, ker je to za razvoj parlamentarne demokracije nujno potrebno. Seveda se zavedam, da ima vsak od predsednikov strank, ki smo v koaliciji, kompetence za vodenje državnega zbora. Ko mi je bila funkcija ponujena, sem jo sprejel z zavedanjem, da jo je trebaodgovorno opravljati.

Vam ne bi bolj ustrezalo vodenje gospodarskega resorja, glede na to, da imate izkušnje tudi z vodenjem podjetja, vodili ste tudi dvakrat kmetijsko ministrstvo?

Tudi na gospodarstvu bi bilo moje vodenje uspešno, o tem sem prepričan. Vendar dejstvo je, da smo druga največja stranka po številu glasov v koaliciji. Pogosto, ne pa vedno, je druga največja stranka dobila predlog, da prevzame vodenje državnega zbora. Ko je to bil soglasen predlog vseh koalicijskih strank, sem ta izziv sprejel..

Zakaj gospodarstvenik Dušan Olaj, ki je bil vaš kandidat za gospodarstkega ministra, ne bo zasedel tega položaja? Je šlo pri njegovem sodelovanju v kampanji SD le za predvolilno potezo?

Dokler kadrovski razrez vlade ni dogovorjen, ne morem potrditi, katera ministrstva bodo pripadala Socialnim demokratom. Lahko pa povem, kar sem poudarjal že pred volitvami; Dušan Olaj je izjemno primeren kandidat za gospodarskega ministra.

Kako bi ocenili delo predhodnika na čelu parlamenta Milana Brgleza?

Bil je osebno zelo angažiran, ne le v delo državnega zbora, ampak tudi širše pri pomembnih družbenih vprašanjih ter seveda pri mednarodnih vpršanjih, ki so pomembna za Slovenijo. Pustil je torej pozitiven osebni pečat. Če bom izvoljen, bom za kak nasvet vprašal gospoda Brgleza, saj ga tako kot človeka, kakor tudi kot politika cenim.

Koalicija vlade Marjana Šarca bo naporna. Kako si predstavljate sodelovanje petih strank v vladi in zunanje partnerice?

Pričakovanja so sicer nizka, se pa lahko zgodi, da bo nadpovprečno uspešna. Tako jaz osebno kot Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo sodelovanje petih oziroma šestih strank učinkovito. Res v Sloveniji manjka zavedanja, da je treba sodelovati in da v pogovorih s partnerjem moramo iskati takšne rešitve, ki pomenijo zmago za oba. Pri nas je preveč tega, da se vsi borimo drug proti drugemu. V nekaterih drugih državah, Danska je najlepši primer tega, je drugače. V tej konstelaciji se bomo učili zelo strpnega sodelovanja in spoštljivega do svojih partnerjev. Tudi kot državljan verjamem, da je tako mogoče delovati.

Ne pozabimo, da so bili odnosi med strankami potencialne koalicije obremenjeni že iz prejšnjega mandata. Premier Cerar je odstopil tudi in zlasti zaradi napetosti v koaliciji, težav s partnericama. Kako hude so zamere med vami, kako težko bo odložiti te nabrhtnike?

Na moji strani ni zamer. Zame je to preteklost. Sedaj je potrebno spoštovanje in stvari graditi na novo. Tako velikih prepirov v koaliciji, kot se je to javno izpostavljalo, spet ni bilo. Dejstvo je, da če smo partnerji različni – tudi različne obljube smo dajali svojim volivcem – nimamo o vseh stvareh enakega mnenja. Potrebno je torej iskanje skupne rešitve. Pomembno je, da je za zaprtimi vrati, ker nimamo pravice s svojimi prepiri in bodicami dražit državljanov. Ko pa pridemo do skupne rešitve, pa je prav, da vsi nastavimo hrbet in jo branimo in izpeljemo.

Ampak je kup projektov ostalo nedokončanih. Reforme na področju zdravstva niste uspeli zaključiti. Niste skupaj nastavljali hrbta, ko je šlo za upravljanje državnega premoženja, za NLB, Luko Koper itd. Tudi pri drugem tiru in Magni ni bilo videti sinergij. Brez težav zagovarjam tezo, da prejšnja koalicija ni sinhrono delovala na številnih področjih, zato je toliko težje pričakovati, da boste sedaj pet strank koalicije in zunanja partnerica to zmogli.

Osebno to vidim drugače. Prejšnja vlada je kljub vsemu naredila velike stvari v Sloveniji. Napotilo novi vladi na podlagi izkušenj stare vlade pa mora biti, da morajo usklajevanja potekati za zaprtimi vrati. Ljudje imajo prav, da jih moti, ko se stranke z različnimi stališči obračajo v javnost med usklajevanjem. Stranke so dolžne skupaj poiskati rešitev in jo nato predstaviti javnosti. Ne dvomim, da smo to  sposobni.

Kaj ni potekalo za dovolj tesno zaprtimi vrati?

Vse, kar ste omenili. Pri vprašanjih, povezanih z zdravstvom, lahko rečem, da smo Socialni demokrati bistvene rešitve podpirali. Verjamemo, da reševanje zdravstva ni le sistemska zadeva. Če bi izhajali iz tega, bi morali verjeti, da je v našem zdravstvu vse narobe. Pa ni! Še vedno imamo dobro zdravstvo. Naše zdravstveno osebje je visoko kompetenčno. Imamo visok nivo storitev. Nekatera vprašanja je torej treba reševati sistemsko, nekatera pa tudi praktično in učinkovito …

Ko sva ravno pri zdravstvu, me zanima, kako je nastajajoča koalicija uspela najprej najti dogovor z Novo Slovenijo, ki ponuja diametralno nasprotne rešitve od večine ostalih strank prav na tem področju, nato pa ste uspeli izvesti preobrat in doseči dogovor z Levico, ki je z NSi povsem izključujoča v vseh pogledih, zlasti pa pri vprašanjih zdravsta. To nekako kaže, da neke konsistentnosti, tudi verodostojnosti že od začetka ni?

Ravno obratno. Usklajevanje z Novo Slovenijo je pokazalo, da v Sloveniji ni mogoče globalno reševati vseh vprašanj, prav zaradi razkoraka v stališčih. Vendar smo uspeli dokazati, da je mogoče iskati projektno rešitve za probleme, ki jih imamo kot državljani in kot država. Točka, kjer z Novo Slovenijo ni bilo možno najti soglasja, kakršnega smo brez težav z Levico, je bilo vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A smo naposled tudi z NSi našli rešitev, po kateri bi presežke zdravstvenih zavarovalnic prekanalizirali vzdravstvo. Z Levico smo našli enostavnejši kompromis.

Zakaj niste ponudili svojega ministra za zdravstvo, česar so se vse stranke v pogajanjih otepale? Med kampanjo ste omenjali dva ali celo tri ljudi, ki bi lahko nasledili Milojko Kolar Celarc.

Imeli smo svoje predloge. Ne drži, da smo se tega položaja otepali. Vendar kot za ostale kadrovske rešitve, o katerih še tečejo pogajanja, tudi za področje zdravstva ne morem bolj konkretno komentirati. Tudi če se omenja kakšna informacija izza zaprtih vrat, ki ni povsem točna, v SD tega nismo korigirali, ker ohranjamo zaupnost, dokler potekajo zaupni pogovori. Ko pa se bomo dogovorili, bo to tudi javno predstavljeno.

Odnos SD-Levica je konkurenčen. Levica vam odžira volivce. Zato bi si jo najbrž želeli v vladi kot v nekakšni konstruktivni opoziciji, kjer bo lahko žela le pozitivne učinke vladanja in pozitivne učinke opozicijskega delovanja.

To, da smo si z Levico bližje kot z Novo Slovenijo, ni nobena skrivnost. Stranki sta konkurenčni, tudi to je res. Hkrati pa imata tudi skupne cilje. Eden teh je omejiti razraščanje populizma in da se ohranijo demokratične vrednote v Sloveniji in tudi širše. Opazujemo, kako deluje Levica v Sloveniji in kako podobne stranke delujejo v tujini. Vidim, da so primeri, kjer se je pojavila slovenski Levici podobna stranka, najdejo način sodelovanja med dvema strankama v levem političnem prostoru. Tako bo tudi v Sloveniji. Povedali smo že, da bi si želeli Levico v vladi, a je tudi sedanja rešitev za nas sprejemljiva. Verjemem, da bomo stvari, pomembne za ljudi, tudi izpeljali. Dejstvo je, da bo nekatere ukrepe, kot je dvig minimalne plače ali pokojnine, sedaj bistveno lažje izpeljati kot tudi najtežji projekt. To pa je stabilizacija slovenskega zdravstva. To je prioritetni projekt vseh nas.

Lahko naštejete nekaj prioritet te vlade? Za kaj si bo prizadevala? Namreč v Delu pred tednom dni Šarec ni naštel več kot skrajšanja čakalnih vrst.

Gospod Šarec je verjetno odgovarjal na vprašanje, ki ga je dobil. Pomembno je, da iz koalicijske pogodbe veje želja po izboljševanju položaja ljudi, hkrati je tudi razvojna. Naj omenim nekaj, česar se premalo zavedamo. Slovenci smo kot narod obstali le zato, ker smo ohranili svoj jezik in svojo kulturo. Kultura ima v koalicijskem sporazumu konkretne vzvode za boljši razvoj. Ne le zaradi več vlaganj, saj bomo sredstva za kulturo dvignili na 0,5 odstotka BDP, kar je nujno potrebno za stabilno kulturno dejavnost. Ponovno se bo uvedel kulturni evro. Tudi knjigi bomo pomagali na poseben način – preko davčnega vzvoda.

Zame je pomembno, da imajo v sporazumu pomembno mesto raziskave in razvoj, kar omogoča hitrejši napredek Slovenije. Veliko pozornosti je namenjene gospodarstvu, tudi ukrepi za bolj trpežno gospodarstvo. Zakaj ta izraz? Ker moramo pripraviti gospodarsko okolje na morebitno splošno recesijo v svetu, da tega ne bomo tako neposredno čutili z nepopularnimi ukrepi kot v preteklosti. Koalicijska pogodba je po moji oceni uravnotežena.

Če bi koalicijo sestavljala zmagovalna stranka, bi med prioritetami zagotovo slišali še kaj o nasavljanju varnostnih tveganj in o obrambi.

Nobene potrebe ni, da to napišemo na prvem mestu, ker vemo, da je treba varnostna tveganja obvladovati tudi z dodatnimi resursi. To je bilo pri pisanju pogodbe jasno. Ni treba posebej poudarjati, da vsak dan vdihujemo zrak, tako ni potrebno na prvo mesto napisati, da bomo poskrbeli za varnost. To je naša dolžnost.

Kako ocenjujete Marjana Šarca kot predsednika nastajajoče vlade? Bo kos nalogi? Veliko ljudi mu odreka premierske kompetence, tudi med vašimi člani, česar sicer uradno ne povedo.

Z moje strani ni bilo pomislekov. Slovenci radi v sebi vidimo najlepše in najboljše, v drugih pa ne. Pri gospodu Šarcu smo vsi opazovali pogajanja, kako jih bo vodil in ali jih bo pripeljal do uspešnega zaključka. Prve resne izkušnje, ki jih imamo z njim so naslednje: posluša, išče točko rešitve, ki je sprejemljiva za vse in je učinkovita, ves čas se sprašuje o učinkih, ki jih bo posamezen ukrep imel za ljudi, katere rešitve smo sposobni izpeljati, tudi pogovore vodi na način, da je do partnerjev spoštljiv. Tudi sam pove, da ima največ glasov, a poudari, da smo vsi enakopravni v teh pogovorih. Tako ima vsakdo pravico povedati, biti poslušan in upoštevan. Naše izkušnje z gospodom Šarcem so torej pozitivne. Nobenega razloga nimamo, da bi dvomili vanj ali da bi bila praksa delovanja drugačna, ko bo vodil vlado.

Delali ste s s tremi različnimi premierji, s Pahorjem, Bratuškovo, Cerarjem, tremi premiera različnih profilov. Kakšen je Šarec v primerjavi z njimi?

Gospod Šarec ima veliko izkušenj z operativnim reševanjem težav. Če si dolgoletni župan pomembne občine, si dolžan sproti reševati težave in voditi projekte. Pri njem v resnici izstopa operativnost. Je pa vsak od dozdajšnjih premierjev na kakšnem področju močan, bodisi zaradi izobrazne bodisi zaradi osebnih izkušenj.

Pomislek s Šarcem v vlogi mandatarja je pač to, da je brez političnih izkušenj na nacionalni ravni. V koaliciji bo imel dva bivša premierja in dva večkratna ministra, skratka politične veterane, ki med seboj niso v najboljših odnosih, vaše stranke pa imajo – ni nam treba slepomišiti – velike kadrovske in druge politične interese, ki jih boste skušali zadovoljiti.

Verjamem, da bo gospod Šarec vodil vlado učinkovito. Prepričan sem, da vsi predsedniki strank razumemo, da smo del skupne koalicije, da dalujemo po skupni koalicijski pogodbi. Jasno je, da ima vsakdo med nami različne izkušnje in dober predsednik vlade – pri tem poudarjam, da ni nobenega razloga dvomiti v to, da bo Šarec dober premier – bo izkušnje vsakega posameznika maksimalno izkoristil. Nekateri menijo, da prisotnost dveh bivših premierjev v vladi prinaša tveganje. Nekateri pa razmišljamo, da je to lahko prednost. Pomeni, da poznata stvari, ki jih ostali brez premierske izkušnje ne poznamo. Pomeni tudi, da imata stike na visoki ravni, kar je za Slovenijo pomembno. Kdor bo znal to izkoristiti, bo naredil nekaj dobrega v korist vseh naših ljudi. Na koncu se lahko izkaže, da sta dva bivša premierja v vladi s pomembnimi zadolžitvami lahko tudi prednost.

Vas v kolegi iz tujine sprašujejo, kdo je bodoči premier, bivši župan, ki bo nenadoma premier? Kako to, da ne sestavlja vlade zmagovalka volitev?

Pogosto sprašujejo o dogajanjih v Sloveniji, saj Socialni demokrati zelo intenzivno sodelujemo s partnerskimi social-demokratskimi strankami iz drugih držav, tudi z nemškimi kolegi, ki imajo pomembno vlogo v nemški in evropski politiki. Nenazadnje je bila prva službena pot njihove predsednice Andree Nahles obisk Socialnih demokratov v Sloveniji. S tem dejanjem je marsikaj povedala.

Kaj sprašujejo?

Sprašujejo, ali je v Sloveniji dovolj enotnosti, da nastane vlada, ki ne bo populistična. Jasno, ker sem v glavnem v stiku s politiki z levega političnega pola, sogovornike pogosto zanima, ali bomo uspeli zaustaviti pohod radikalne desnice v Evropi. Ko govorimo o ekstremizmu, govorimo hkrati o populizmu, ki ogroža temeljne vrednote Evropske unije. Kot vemo, je Evropa utemeljena tudi na spoštovanju človekovih pravic, sodelovanju med državami, solidarnostjo … če dajemo pod vprašaj te osnovne postulate, se dvomi tudi o tem, kar je v izrazitem interesu Slovenije. Naš egoistični interes je, da Evropska unija obstane. Mi potrebujemo velik trg za našo industrijo, storitve, ki jih znamo izvajati. Nam koristijo skupni standardi. Unija nam koristi tudi za to, ker nam daje določeno stopnjo varnosti.

Hočete povedati, da nihče od zunaj ne gleda na situacijo v Sloveniji in Šarčevo sestavljenja vlade z določeno mero skepse?

V Evropi je nastopilo obdobje, ko manjšinske vlade niso več nekaj neobičajnega. Niti slučajno ne bomo prva manjšinska vlada v Evropi. Obstajajo primeri dobre prakse, tako da nam to ne niža rejtinga.

Predsednik zmagovalke volitev, prvak SDS Janez Janša, pravi, da dobivamo vlado globoke države. Da lobijem čas brezvladja ustreza …

Preseneča me, kako shizofreno se obnaša gospod Janša. Ko pošilja vabila k sodelovanju vsem političnim strankam, so ta pisma lahko že osladno vljudna. Po drugi strani pa svoje politične tekmece grdo obravnava v komunikaciji preko svojih sporočil na tviterju in v svojih medijih, ki jih ima na razpolago. Mi smo povedali, da z radikalno desnico ne sodelujemo. Ne zato, ker bi imeli kar koli proti konkretnim osebam, ampak zato, ker menimo, da določena dejanja ne smejo imeti svojega prostora v Sloveniji, ker motijo demokratični razvoj.

Katera dejanja konkretno?

Neresnice, ustrahovanje, širjenje nestrpnosti in podobno ne sme imeti prostora, ker to škodi državljanom in državi. Gre za tip politike, ki jo zavračamo. Želimo si, da bi bile vse stranke konsistentne v svojem ravnanju, da zagovarjajo svoje poglede z argumenti, ne pa z žalitvami svojih konkurentov.

Zdi se, da bo zavračanje SDS in Janeza Janše ključno vezivo te koalicije?

Ključno vezivo je koalicijska pogodba, ki smo jo uskladili skozi proces pogajanj, in sedaj čaka, da jo realiziramo. Tudi sam si želim, da bo nova vlada čim prej začela delovati. Ni mi všeč, da je tako pozno prišlo do predčasnih volitev. Ni mi všeč, da se bo tako pozno glasovalo o mandatarju. Tudi sam se strinjam, da mora biti vlada čim prej operativna, da bo naprej vodila državo, hkrati pa realizirala obljube, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo.

Kdaj ste nazadnje govorili z njim na štiri oči? So v stranki ljudje, ki niso zadovoljni, ker se z njim ne pogovarjate?

Na mojo pobudo sva govorila le enkrat. To je bilo lani. Želel sem ga spoznati tudi na štiri oči, ker se mi to zdi nujno. Zanimivo, največ sva se pogovarjala o razmerah v Nemčiji, ki je bila tedaj pred volitvami. To srečanje je bilo zlorabljeno v predvolilni kampanji – v končnici predvolilnega soočenja na način, da na to nisem mogel odreagirati. Očitno pač del slovenske politike tako deluje.

Je takšno zavračanje manipulacij, ustrahovanj, širjenja neresnic, kar vse ste navedli kot način delovanja SDS, zdravo za razvoj demokracije?

Nedolgo nazaj sem prebral dober članek, ki govori o tem, da če obstajajo politične prakse, za katere menimo, da nimajo kaj iskati v demokratični družbi, je način boja proti temu tudi ta, da z izvajalci nesprejemljivih ravnanj enostavno ne sodeluješ. Sicer pristaneš na to, da se nivo politične kulture neprestano niža. Dokler se temu ne zoperstaviš, daješ prosto takšni politični kulturi. Naša stranka je povedala, da je to politična kultura, kakršne si naša država ne zasluži, zato z njimi ne sodelujemo.

Janša vam očita, da ste nezakonito, tako rekoč s krajo pridobili vašo vilo, v kateri je sedež stranke.

Zanimivo, da smo to vilo pridobili prav z menjalno pogodbo z vlado, v kateri je Janez Janša sedel kot minister. To je še ena tipična oblika širjenja neresnic. Ko so se pojavila novinarska vprašanja v zvezi s tem, smo pripravili vso dokumentacijo v zvezi s tem, da bi pokazali, kako je prišla stranka do stavbe. In zanimivo, da vsi, ki so o tem veliko pisali, niso izrazili nobenega interesa, da bi prišli pogledat dokumente in se prepričat na lastne oči. Zato si želim, da počasi preidemo v družbo, v kateri tudi resnica šteje, ne pa cilj, ki opravičuje tudi neresnice.

Socialni demokrati s podporo Marjanu Šarcu za mandatarja želimo, da Slovenija čim prej dobi novo vlado

Državni zbor je na izredni seji, v petek, 17. avgusta, začel postopek izvolitve kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca. Kandidaturo za mandatarja so s podpisi poslancev vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja poslancev SD Matjaž Han je v stališču Poslanske skupine SD povedal, da smo se Socialni demokrati za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. “Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje,” je poudaril Han.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je pred začetkom seje v izjavi za medije dejal, da je za Slovenijo zelo pomembna izvolitev mandatarja, da bo lahko ta čim prej sestavil vlado, ki bo začela uresničevati dober koalicijski program. “Ta vlada bo prijetno presenetila, saj v tej koaliciji verjamemo, da bomo trdo delali prihodnja štiri leta. Ne bo ne prva in morda tudi ne zadnja manjšinska vlada,” je dejal predsednik SD. Židanu, ki so ga bodoči koalicijski partnerji predlagali za novega predsednika DZ, ni pomembno, kdaj bo na to mesto izvoljen. “Želim pa si, da ne bi bilo teh ostrih tonov, ki so nastali med novo koalicijo in NSi,” je še dejal. Na vprašanje, ali ima zagotovljene glasove za izvolitev, je Židan odvrnil, da so podpisali koalicijski protokol, ki tako predsedniku vlade in predsedniku DZ zagotavlja 52 glasov. “Tudi politiki moramo verjeti na dano in zapisano besedo,” je ob tem dodal predsednik SD.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Matjaž Han, si lahko v celoti preberete v nadaljevanju:

“Spoštovani,

3. junija 2018 smo se državljanke in državljani Slovenije tretjič zapored odpravili na predčasne volitve v Državni zbor. Klub temu pa lahko ugotovimo, da je mandat odhajajoče vlade trajal praktično vsa štiri leta ter da je pomembno doprinesel k umiritvi političnih in gospodarskih razmer ter zagotovil potrebno politično stabilnost za razvoj naše države. Volitve 3. junija so nam prinesle močno razdeljen Državni zbor RS. Toliko strank, devet, ni bilo v Državnem zboru RS še nikoli. Posledica tega je velika razdrobljenost političnih skupin. Zato smo morale in moramo še naprej vse stranke vložiti toliko večji napor pri sestavljanju vlade.

Kljub tej razdrobljenosti pa nam podrobnejši pogled na rezultat volitev kaže tudi, da so ljudje so na volitvah večino glasov namenili političnim strankam levosredinske, leve in sredinske politične opredelitve. In te stranke bomo danes podprle imenovanje Marjana Šarca za Predsednika Vlade Republike Slovenije. Gospod Šarec je kot uspešen župan uspel prepričati drugo največje število ljudi na volitvah. In da ne bo kakšne pomote: to, da drugouvrščeni na volitvah sestavi vlado ni nič novega v Sloveniji, pa tudi sicer v EU najdemo številne takšne primere.

Socialni demokrati smo se za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje.

Z imenovanjem gospoda Šarca in nato celotne ministrske ekipe bomo postavili temelj za uresničitev koalicijskega sporazuma, ki med drugim določa, da bomo: skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zagotovili dvig pokojnin, izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter razbremenili plače delovnih ljudi in dvignili minimalno plačo.

Sporazum tudi določa, da bomo namenili več sredstev za raziskave in razvoj ter ustrezno uredili povezovanje znanosti in gospodarstva in prenovili nacionalni raziskovalni sistem ter s tem tudi postavili potrebne temelje za razvoj naše države.

Prinaša pa današnje imenovanje gospoda Šarca in nato imenovanje ministrske ekipe, ki bo sledilo, neko novost v slovenski politični prostor: vlada gospoda Šarca bo imenovana z glasovi na podlagi ločenega sporazuma o sodelovanju med levo-sredinskimi vladnimi strankami in zunanjo stranko Levica. Dobili bomo torej tako imenovano manjšinsko vlado, ki pa tudi ni nič dramatičnega ali hudo drugačnega kot lahko vidimo drugje v Evropski uniji, saj je skoraj ena tretjina vlad v EU takšne narave, pri čemer velja povedati še, da med njimi najdemo številne uspešne države.

Seveda pa bo ta novost na Slovenskem od vseh, ki stopamo na to pot, zahtevala novo, višjo stopnjo politične kulture. Zavedati se moramo, da smo na nek način vsi hkrati nadomestljivi, tako ali drugače, vendar moramo zaradi potrebe in koristi države narediti vse v naši moči, da zagotovimo politično stabilnost in ustrezen razvoj naše države.

Socialni demokrati bomo glede na zaupanje volivk in volivcev na preteklih volitvah prevzeli svoj del odgovornosti za oblikovanje naslednje slovenske vlade, saj smo samozavestni in si upamo prevzeti odgovornost tudi takrat ko je težko, ne samo ko je lahko. Naredili bomo vse v naši moči, da Slovenija postane bolj socialna, bolj napredna in bolj solidarna ter gospodarsko uspešna država.

Verjamemo, da bo naše današnje glasovanje v podporo gospodu Šarcu prvi korak na tej poti.

Srečno Slovenija.”

 

Židan: Predsedstvo SD podprlo partnersko pogodbo o kateri bo v nadaljevanju presojalo tudi članstvo stranke

“Predsedstvo Socialnih demokratov je podprlo besedilo partnerske pogodbe, usklajene s strankami LMŠ, SMC, SAB, DeSUS in Levico, o njej in o koaliciji se bodo zdaj v nadaljevanju izrekali še na zborih članstva,” je napovedal predsednik SD mag. Dejan Židan. To, kdaj bo izvoljen za predsednika Državnega zbora, je zanj manj pomembno, “najbolj nujno je, da pridemo čimprej do mandatarja in do kvalitetne vlade”.

Kot je po 28. seji Predsedstva SD povedal predsednik Židan, smo Socialni demokrati zadovoljni, da je pogodba po eni strani socialna, saj nam je vanjo uspelo pripeljati denimo dvig minimalne plače in pokojnin, po drugi strani pa, da je naravnana tudi razvojno, saj se povečujejo vlaganja v razvojno infrastrukturo in v kulturo.

Socialni demokrati bi si po njegovih besedah seveda želeli koalicijo šestih strank. “Verjamemo, da bi bilo lažje delati, verjetno tudi bolj učinkovito,” je pojasnil Židan, a dodal, “da smo pripravljeni delati tudi v koaliciji petih strank s podporo šeste”. Kot je dejal predsednik SD, se končuje čas pogovarjanja in pogajanj, prihaja pa “čas, ko je treba tudi delovati”.

Zato smo bili v SD po njegovih besedah med prvimi, ki smo podprli idejo predsednika LMŠ Marjana Šarca, da je treba vložiti njegovo kandidaturo za mandatarja, za katero smo mu tudi že predali podpise naših desetih poslank in poslancev. “Verjamemo, da bo Marjan Šarec izvoljen za mandatarja in da bo hitro sestavil vlado, ki bo realizirala kvalitetno partnersko pogodbo,” je dejal Židan.

Glede svoje kandidature za predsednika DZ in o tem, kdaj bi po predlogu petorčka na predsedniškem stolčku v DZ zamenjal Mateja Tonina, je Židan odgovoril, da to ni tako zelo nujno. Ob tem je spomnil, da se moramo pred tem dogovoriti še o izvolitvi podpredsednikov DZ. “Tisto, kar si mi v SD želimo, pa je, da je dejansko hitro izvoljen mandatar, da se vlada hitro sestavi in da končno začne delati v korist ljudi,” je poudaril predsednik SD.

Kot je še pojasnil Židan, v SD nismo pričakovali, da se bo na ponedeljkovem srečanju strank potencialne koalicije že odprla razprava o kadrovskih vprašanjih. Po njegovih besedah se v SD zavedamo, da je v preteklosti pogosto druga najmočnejša stranka v koaliciji dobila mesto predsednika DZ, česar pa v pogajanjih nismo nikoli postavljali kot pogoj. “Če bi si kdorkoli drug želel, mi na tej točki ne bi problematizirali,” je še dejal Židan.

Ko pa je prišlo do te ideje in ko ni bilo drugega interesenta, pa je sam odgovoril, da je pripravljen kandidirati in da ga ni strah tajnega glasovanja. “Če je zaveza šestih strank, pogled predsednic in predsednikov v oči, da imaš podporo, je to neko zaupanje, ki ga v politiki želim imeti do svojih partnerjev,” je pojasnil Židan.

Resen pogovor o porazdelitvi ministrskih resorjev, ki ga po njegovih zagotovilih doslej še ni bilo, Židan pričakuje v naslednjih dneh. “Ob mestu predsednika DZ nam ponujajo še tri ministrska mesta, v SD pa ne bomo pa problematizirali pri njih,” je pojasnil Židan. Po njegovih besedah obstaja možnost, da se o kadrovskem razrezu dogovorijo že do petka v prihodnjem tednu, ko je v DZ predvideno glasovanje o kandidatu za mandatarja.

Glede nezadovoljstva z nekaterimi rešitvami, ki so ga v teh dneh izrazili v Levici, je Židan dejal, da bi bilo vsem skupaj najlažje, če bi vsi delovali v vladi, da pa spoštuje tudi odločitev Levice, da vanjo ne vstopi. V zvezi s protokolom, ki ga te dni še usklajujejo, pa je pojasnil, da ima naš pogajalec navodilo stranke, da je fleksibilen. “Nam je do neke mere vseeno, ali je zapisano tako ali drugače. Predvsem mora obstajati neka dobra volja, poštena želja koalicijskih partnerjev, da sodelujemo in tisto, kar je v koalicijski pogodbi, izpeljemo. Stvari, ki so notri napisane, so potrebne in koristne za državljane, in protokol v nobenem primeru ne sme biti ovira,” je še poudaril Židan.

Predsednik SD Židan: Spotikavci naj bodo vsem skupaj v opomin in spomin na žrtve holokavsta

Socialni demokrati smo počaščeni, da smo bili povabljeni k projektu »spotikavcev«, v organizaciji Judovskega kulturnega Centra Ljubljana (JKC) in Festivala Hiša strpnosti, namenjenem spominjanju in izobraževanju o holokavstu. Projekt, ki ga je zasnoval nemški umetnik Gunter Demnig in po Evropi poteka že od leta 1992, predvideva postavitev 23 spotikavcev s čimer bomo simbolno vrnili v prostor prvih 23 judovskih meščanov Ljubljane in njihovih partnerjev, ki so bili zaradi svojega porekla in nacističnega plana po uničenju iztrgani iz njihovih domov ter odpeljani v različna koncentracijska taborišča v Evropi, od koder se jih večina nikoli ni več vrnila.

V spomin na judovsko družino Moskovič so spotikavce položili tudi pred stavbo na Levstikovi 15, kjer je pred drugo svetovno vojno živela judovska družina Moskovič, danes pa se v njej nahaja sedež stranke SD. Kot je po srečanju z vodjo JKC Robertom Waltlom povedal predsednik stranke Dejan Židan se Socialni demokrati zavezujemo, da bomo prevzeli skrb za položene kamne, ki bodo vsem v opomin in spomin na slovenske žrtve holokavsta.

Vodja JKC Robert Waltl se je predsedniku SD Dejanu Židanu zahvalil, da smo Socialni demokrati podprli projekt. »Verjamem, da smo s spotikavci v simbolnem pomenu v Ljubljano vrnili umorjene Jude, v upanju, da nas bodo kamni opominjali, da se nekaj takšnega, kot je bil holokavst, nikoli več ne bi zgodilo,« je povedal Waltl in ob tem opozoril na ponovno naraščajnje antisemitizma, rasizma, homofobije, sovražnosti do drugega in drugačnega ter drugih oblik nestrpnosti, ki se dogajajo po vsej v Evropi.

»Socialni demokrati bomo za štiri postavljene kamne na Levstikovi 15 spoštljivo skrbeli, saj se zavedamo, da ima zgodovina to grdo lastnost, da se včasih tudi ponavlja, zato moramo vsi skupaj, tudi s takšnimi projekti, ozaveščati ljudi, da se grozljive napake iz preteklosti ne bi več ponovile,« je poudaril predsednik Židan.

»Vsak dan znova se moramo boriti proti nestrpnosti, spoštovati ljudi, ki mislijo drugače, so druge rase, druge vere, ali česarkoli drugega, ta demokratični nivo pa lahko vzdržujemo samo z aktivnim državljanskim naporom in tudi s takšnimi projekti kot so spotikavci, ki nas vse skupaj opominjajo na temne plati zgodovine,« je povedal Židan in se ob tem Waltlu zahvalil, da lahko Socialni demokrati pri tem projektu sodelujemo.

Polaganja spotikavcev pred stavbo na Levstikovi 15 v Ljubljani, ki jih je postavil nemški umetnik Gunter Demnig, so se v delegaciji SD med drugim udeležili ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak in državna sekretarka na MDDSZ ter predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk in podpredsednik Občinske organizacije SD Ljubljana Matjaž Špat.

Odziv glavnega tajnika SD Dejana Levaniča na odločitev Levice o predlogu sodelovanja z manjšinsko vlado

Socialni demokrati obžalujemo, da se je Levica odločila za podporo manjšinski vladi. S tem je bila namreč zamujena priložnost, da se naredi nekaj dobrega za ljudi. ”Pogajanja z Levico Socialni demokrati ocenjujemo za konstruktivna, saj se je doseglo veliko kompromisov in skupaj bi lahko naredili odločen premik v smeri, ki smo si jo preko usklajevanj tudi zastavili,” je uvodoma pojasnil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič pred današnjim srečanjem peterice strank ter Levice.

”Žal pa se je Levica odločila za njej lažjo pot, pot brez potrebne odgovornosti, ki jo s seboj nosi vlada, ko je veliko lažje le opozarjati na probleme iz opozicije, kot tvorno sodelovati in nositi odgovornost v sprejemanju, ne samo všečnih odločitev, v koaliciji,”

je poudaril Levanič ter dodal, da vsi nadaljnji koraki terjajo tehten premislek, saj se je žal s to odločitvijo Levice ponovno odprla možnost predčasnih volitev. Za slednje Socialni demokrati, v odgovornosti do ljudi, ki pričakujejo, da se vlada sestavi, menimo, da niso dobra rešitev.

”Je pa dejstvo, da je delo manjšinske vlade v določeni meri hendikipirano, saj je precej podvrženo nezmožnosti predvidevanja glede ravnanj tistih, katerih podpora je zagotovljena le pri določenih, njim všečnih, projektih,” je o možnosti delovanja manjšinske vlade ocenil glavni tajnik SD Dejan Levanič ter dodal, da se mora v tej luči pretehtati možnosti uresničevanja programskih izhodišč, ki smo jih zastavili peterica strank pod vodstvom Marjana Šarca. ”Seveda pa bo realnost manjšinske vlade precej odvisna tudi od sporazuma, ki ga bo takšna vlada imela z opozicijsko stranko – v tem primeru Levico,” je zaključil Levanič.

»Mladim prijazna koalicija«

Predstavniki podmladkov strank Socialnih demokratov (SD), Liste Marjana Šarca (LMŠ), Stranke modernega centra (SMC) in Stranke Alenke Bratušek (SAB) so podpisali dogovor o sodelovanju »Mladim prijazna koalicija«. Kot so poudarili ob sklenitvi dogovora, mladi predstavljajo temelj vsake novodobne družbe, na mladih že sloni odgovornost za prosperiteto in razvojne potenciale generacij, ki prihajajo za nami. Napredek v demokratični družbi je v veliki meri odvisen od soočenja različnih mnenj in sklepanja kompromisov.

Sklenjen dogovor »Mladim prijazna koalicija« vsebuje naslednje točke:

  • Mladi predstavniki političnih strank se bomo redno udeleževali delovnih sestankov na mesečni ravni oziroma po potrebi.
  • Namen pogovorov oziroma delovnih sestankov je priprava usklajenih zakonskih predlogov s področij, ki se dotikajo mladih.
  • Nihče izmed podpisnikov dogovora si ne bo lastil zaslug za skupno delo »Mladim prijazne koalicije«.
  • Koalicija ima predsedujočo stranko, ki se menjava na pol leta.

Podmladki strank so dorekli kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje. “Med kratkoročni cilj smo uvrstili razpravo o znižanju volilne pravice na 16 let in uvedbo poskusnih e- volitev na prihajajočih evropskih volitvah. Srednjeročni cilj bo reševanje stanovanjske problematike mladih, kot dolgoročno zastavljeni cilj pa dvig aktivne participacije mladih,” je prioritete delovanja mladim prijazne koalicije naštel predsednik Mladega foruma SD Andrej Omerzel.

“Prav tako smo se vsi spodpisniki dogovora zavezali, da bomo aktivno sodelovali pri izboru in usmeritvah predstavnika mladih, na primer državnega sekretarja za področje mladih, ki bi zastopal interese mladih na vladnem nivoju,” je še napovedal Omerzel.

Židan: Pozdravljamo začetek pogajanj z Levico.”

“Socialni demokrati si želimo sodelovanja s stranko Levica ter tudi, da bi bila ta del nastajajoče levosredinske koalicije,” je predsednik SD mag. Dejan Židan odgovoril na novinarska vprašanja v zvezi s pogajanji o novi koaliciji, katerim se je po odstopu NSi, na povabilo predsednika LMŠ pridružila stranka Levica. Kot je ob tem pojasnil, “so usmeritve Levice podobne ali celo enake tistim, ki jih zagovarjamo Socialni demokrati”. Zato v SD pozdravljamo odločitev, da se pet strank začne pogajati s stranko Levica.

“Že na povolilnem srečanju vodstev Socialnih demokratov in stranke Levica, kjer smo spregovorili o sodelovanju obeh strank v novem mandatu Državnega zbora ter izmenjali poglede na sestavljanje vladne koalicije, sem poudaril, da je odprta tudi opcija, da Slovenija dobi levosredinsko vlado v kateri bosta poleg ostalih sredinskih strank tudi SD in Levica,” je spomnil Židan.

Židan je tudi poudaril, da je za SD zelo pomembno, da v Sloveniji ne pride do vlade, “ki bila vlada radikalne desnice”. V SD upamo, da se po zavrnitvi ponujenega mandata Janeza Janše to tudi ne bo zgodilo.

Predsednik SD je na vprašanje, ali bi si v koaliciji bolj želeli Levice kot NSi, odgovoril, da je prioriteta Socialnih demokratov, kako zmanjšati neenakost med ljudmi. “V kolikor sta dve stranki, ki to zelo trdo zagovarjata, bi nam bilo v koalicijskem oz. vladnem delovanju bistveno lažje,” je dodal predsednik SD. Po njegovem mnenju je namreč čas, da vsi skupaj dokažemo državljanom, da politiki znamo sodelovati in iskati skupne točke. “Točk, ki nas razdvajajo je v Sloveniji preveč,” je ocenil Židan.

Prav tako je predsednik SD poudaril, da mora vsak, ki želi v politiki konstruktivno sodelovati, imeti pogum, da prevzame svoje breme odgovornosti tudi v izvršilni veji oblasti, to po njegovih besedah velja tudi za stranko Levica.

Koprivc: “Sramota, ki se ne sme nikoli več ponoviti.”

Odprto pismo poslanca SD mag. Marka Koprivca, ki ga je naslovil na Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Ilinko Todorovski v zvezi z oddajo Intervju na TV Slovenija, v kateri je novinar dr. Jože Možina gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana.

“Spoštovana gospa Todorovski,

kot reden gledalec Televizije Slovenija sem bil v nedeljo, 22. julija 2018 milo rečeno neprijetno presenečen in šokiran, ko sem gledal oddajo Intervju, ki jo vodi dr. Jože Možina, in v kateri je gostil doktorja ljubljanske teološke fakultete Jožeta Dežmana. Omenjena sta v oddaji družno revidirala zgodovino slovenskega narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne na Slovenskem.

Gospod Možina je skupaj s svojim gostom žalil in lažno obtoževal partizanski boj in narodno osvoboditev. Še več, voditelj in gost sta svoje teze napeljevala v izkrivljeno razumevanje zgodovine, v kateri po njuni alternativi jugoslovanski partizani pod vodstvom Maršala Josipa Broza Tita niso bili na strani zavezniških sil in njenih voditeljev napr. ameriškega predsednika Roosevelta in britanskega premiera Churchilla ter zavezništva, ki je skupaj s sovjetsko Rdečo armado odrešilo Evropo in svet največjega zla vsega človeštva, zla fašizma in nacizma. Namesto tega sta partizanski boj enačila z okupatorjem, kar je laž in sramota par excellence.

Partizanov in tistih, ki so z okupatorjem sodelovali nikakor ne gre enačiti, eni so se okupatorju uprli, drugi pa z blagoslovom ljubljanskega nadškofa Rožmana zaprisegli Hitlerju in poprijeli za nemško orožje.

Revidiranje zgodovine in napad na narodnoosvobodilni boj kot vaš gledalec in tudi kot izvoljeni poslanec Državnega zbora RS najostreje obsojam in zavračam.

V času ko po Evropi in tudi Sloveniji ponovno straši pošast nacionalizma, ksenofobije, islamofobije in sovraštva do drugih si takšnega revidiranja zgodovine na nacionalni televiziji ne bi smeli privoščiti. Nesprejemljivo je, da se iz napak preteklosti ne bi naučili ničesar. Skrb vzbujajoče je namreč, da del politike želi prepovedati kopanje drugače verujočih v burkiniju in ob toleriranju tovrstnih sporočil ni daleč od grozečih praks, ki so več kot sedemdeset let nazaj pripeljale do morije svetovnih razsežnosti.

Vsi, ki želimo živeti v svobodni, napredni in miroljubni Evropi, kjer lahko vsak razmišlja in tudi veruje kakor hoče, se moramo tovrstnemu ravnanju odločno upreti, tudi in še posebej pa javne institucije.

Seveda se moramo kot narod pomiriti z dogodki preteklosti, si seči v roke v zavedanju, da »nikoli več« ne sme biti naš narod tako razdeljen kot je bil v obdobju 1941-1945. Vendar, nikoli in nikakor ne smemo pozabiti kdo je naš narod osvobodil in mu izboril svobodo. Če se iz napak preteklosti ne bomo nič naučili, potem kot narod in družba v svobodni in združeni Evropi nimamo svetle prihodnosti.

Za konec še razmislek: si predstavljate, da bi na nemški javni televiziji ZDF ali na avstrijski javni televiziji ORF nekdo zagovarjal nacizem in holokavst? Približno tako je v resnici izgledal nedeljski Intervju na TV Slovenija 1. Sramota, za katero sem prepričan, da se ne sme nikoli več ponoviti!”

mag. Marko Koprivc,

gledalec TV Slovenija in poslanec Državnega zbora RS