Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

Osebna asistenca: Pomagajmo, ne otežimo!

Mag. Meira Hot je danes ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zastavila vprašanje o načrtovanih spremembah Zakona o osebni asistenci, saj dvomi v smiselnost in pravičnost načrtovane rešitve. Po tej osebni asistenti invalidnih oseb ne bi mogli biti družinski člani uporabnika. V poslanskem vprašanju je poudarila, da je možnost svojcev, da opravljajo to vlogo, vsaj minimalna pomoč družbe pri skrbi za pomoči potrebne.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč pripravlja novelo Zakona o osebni asistenci. Osebna asistenca je pomoč posamezniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih posameznik ne more izvajati sam zaradi invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in da je enakopravno vključen v družbo. Z utemeljitvijo, da bi naj osebna asistenca uporabnikom zagotavljala neodvisno življenje, se z novelo zakona ukinja možnost, da so lahko osebni asistenti družinski člani uporabnika. Ministrstvo spremembo utemeljuje s tem, da naj bi se s tem izboljšala možnost socializacije in vključevanja v družbo, saj bi bili osebni asistenti treje osebe in ne družinski člani.

Na poslanko SD mag. Meiro Hot se je obrnila mama, ki je osebna asistentka svojemu sinu, ki ne more skrbeti zase. Opozarja, da bo predlagana ureditev prinesla veliko negativnih posledic za tisto manjšo skupino uporabnikov, ki so že zdaj na robu družbe. Pri tistih uporabnikih, pri katerih gre za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, je potrebno upoštevati, da jim starši in ostali družinski člani prinašajo občutek varnosti, saj imajo ob sebi nekoga, ki ga dobro poznajo, velikokrat pa najbolje prav oni poskrbijo za uporabnika, saj najbolj poznajo njegove potrebe in želje.

Kot alternativo tej ukinitvi je v predlogu novele zakona ponovno omogočena uveljavitev pravice do družinskega pomočnika, do katere so upravičene osebe s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma težko gibalno ovirane osebe. Po veljavnem Zakonu o osebni asistenci se namreč pravica do osebne asistence izključuje s pravico do družinskega pomočnika, po tej novi predlagani ureditvi pa družinski člani ne bodo mogli več biti osebni asistenti, lahko pa bodo ponovno uveljavljali pravico do družinskega pomočnika, če so bili do nje upravičeni pred pridobitvijo pravice do osebne asistence.

“Glede na to, da družinski pomočniki niso upravičeni do nadomestila za čas bolniške odsotnosti, niso upravičeni ne do letnega dopusta in ne do regresa, ostanejo pa tudi brez dodatka za pomoč in postrežbo, ki jo prejme invalidna oseba, se upravičeno sprašujem, ali ne bomo s takimi ukrepi že tako ranljive skupine ljudi, ki so že zdaj  na robu družbe, še bolj potisnili čez rob,” se sprašuje Meira Hot in poudarja, da osebe s težko invalidnostjo in s težkimi duševnimi motnjami potrebujejo 24-urno oskrbo, vsak dan, 365 dni v letu: “Največkrat za njih skrbijo njihovi starši, ki si ne morejo privoščiti in ne zmorejo plačevati tovrstnih storitev nekomu drugemu, da bi skrbel za njihove otroke, zato za njih poskrbijo sami. Želijo biti s svojimi otroci, zato se odrečejo institucionalnem varstvu.”

Zato je Meira Hot na današnji seji Državnega zbora ministrico vprašala, kakšni so razlogi in nameni novele Zakona o osebni asistenci, pri tem pa ob drugih razlogih tudi dvoni, da bo na voljo dovolj osebnih asistentov, saj jih že zdaj primanjkuje, gre pa za zelo zahtevno delo, opravljati ga je potrebno tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.

V dopolnilnem vprašanju je poslanka SD poudarila, da si sama niti ne zna predstavljati, kako težke so take situacije, ko je potrebno toliko truda, potrpljenja, zvestobe in odrekanja: “Zato se mi zdi pomembno, da tem ljudem pomagamo v največji možni meri. Ukinitev možnosti, da so družinski člani lahko osebni asistenti ni prava pot. S tem, ko bodo osebni asistenti lahko tudi družinski člani, ravno ohranjamo tako dostojanstvo uporabnika kot tudi njegovo pravico do izbire.” Zato je ob zaključku poslanskega vprašanja apelirala na ministrico, da ponovno premisli o smiselnosti in pravičnosti takšnega posega.

Dostopnost stanovanj je žrtev prepuščanja tega področja trgu

Dostopnost stanovanj v Sloveniji je neposredna žrtev treh desetletij prepuščanja tega področja trgu. Tudi zato v Ljubljani danes manjka več kot 20.000 najemnih stanovanj. Socialni demokrati (SD) ocenjujemo, da je to eden od ključnih problemov, zato smo v program in v koalicijski sporazum stanovanjsko problematiko uvrstili kot visoko prioriteto. Več kot prepričani smo, da je mogoče veliko potrebo po stanovanjih za mlade rešitvi le z javno intervencijo in z javnimi sredstvi po t.i. »dunajskem modelu«, kjer javni sklad gradi stanovanja ter skrbi za njihovo upravljanje in cenovno dostopno oddajanje. Praksa z Dunaja  namreč kaže, da  najemnine ostajajo nizke, stanovanja pa dostopna. 

Odbor za finance v Državnem zboru danes obravnava novelo Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, s katerim se v zakonodajnem postopku uresničuje zahteva Levice, da se na Stanovanjski sklad Republike Slovenije prenesejo bivanjske nepremičnine v lasti DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank). V sled omenjene teme Socialni demokrati poudarjamo, da so naši cilji enaki s cilji Levice v želeni nameri, da nujno potrebujemo nova stanovanja, do njih pa da lahko pridemo samo z javno intervencijo. Navkljub temu, pa smo skeptični glede izvedljivosti  predlagane rešitve, ker ta utegne Stanovanjskemu skladu povzročiti več problemov, namesto da bi mu s spremembo zakonodaje zagotovili operativno rešitev, da v najkrajšem času ponudi večji obseg razpoložljivih stanovanj. Menimo namreč, da bi prenos vseh za stanovanja predvidenih nepremičnin iz DUTB na sklad temu povzročil veliko težav zaradi pravnega urejanja, pa tudi podkapitaliziranosti sklada, da na vseh tovrstnih nepremičninah začne z gradnjo. Kot bistveno vidimo rešitev, da sklad dobi zemljišča in sredstva za gradnjo dostopnih najemnih stanovanj, začenši s  tistimi, za katera sklad sam ocenjuje, da so zanj primerna in je sposoben na njih zgraditi tisto, kar potrebujemo. 

Spomnimo, v Sloveniji imamo ustanovljene državne in lokalne stanovanjske sklade. V zadnjih desetletjih ti niso dobivali potrebnih sredstev, poleg tega pa so se – ob odsotnosti usmeritev države – pogosto spuščali tudi v tržne in ekperimentalne projekte, zato zgrajena stanovanja pogosto niso bila dostopna za ljudi, ki bi jih najbolj potrebovali. Sredstva, ki jih je država zagotavljala stanovanjskim skladom, so nezadostna, dodatno pa jih je prizadela še konsolidacija državnih financ, zaradi katere je skladom – kljub premoženju, ki ga imajo – močno omejeno zadolževanje, s katerim bi lahko prišli do novih stanovanj. Možnost dolgoročnega zadolževanja je še toliko bolj pomembna pri gradnji najemnih stanovanj, saj se te odplačujejo le na dolgi rok. 

Zato vidimo današnji odbor kot odlično priložnost za razpravo po drugačni rešitvi, po t.i. dunajskem modelu stanovanjske gradnje in zagotavljanja dostopnih najemnih stanovanj. Prav tako menimo, da moramo glede navedene problematike ukrepati takoj in začeti z zagotavljanjem stanovanj, zemljišč in sredstev za zagotovitev dostopnih najemnih stanovanj preko stanovanjskih skladov. Da pa bi v najkrajšem možnem času dosegli želene učinke, torej novozgrajena in dostopna najemna stanovanja, ne pa nujno medijska promocije predlagateljev z dvomljivimi operativnimi učinki predlaganih rešitev, pa smo prepričani, da je skladu treba zagotoviti primerna zemljišča in zadostna sredstva za gradnjo stanovanj.

Foto: Stanovanjski sklad Republike Slovenije

Kerševan Smokvina: Medijska novela s celovito rešitvijo

Ministrstvo za kulturo je dalo predlog novele zakona o medijih v javno razpravo, ki bo trajala do konca avgusta. Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina vidi glavno dodano vrednost novele v tem, da prinaša celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva.

Tanja Kerševan Smokvina je pred začetkom javne razprave v pogovoru za STA pojasnila, da zakonski predlog tudi krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti. Po njeni oceni novela tako posega na vsa ključna področja, ki jih ureja zakon o medijih, zato je ne vidi kot parcialno, temveč kot celovito rešitev.

“Če bi odprli vsa področja, ki jih zajema tako raznolik krovni zakon, bi se njegova posodobitev zelo zavlekla. Poleg tega nekatera področja niso potrebna prenove. Odločitev je bila zato povsem pragmatična. Po dolgih letih odsotnosti ukrepanja na tem področju želimo čim hitreje in čim učinkoviteje priti do smiselne prenove,” je opozorila.

Na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Predlaganih rešitev ne nameravajo vsiljevati, temveč upajo, da jih bo javna razprava nadgradila in izboljšala. Po besedah državne sekretarke so prvi odzivi zainteresirane javnosti “pozitivni in konstruktivni”. Novelo zato pošiljajo na pot z “dobrim občutkom”.

Vodje koalicijskih strank so se z zakonskim predlogom seznanili na posvetu pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Pri tem so pozornost med drugim namenili javnim podpornim shemam ter financiranju občinskih glasil in možnosti njihove zlorabe v predvolilnih kampanjah. “Prihodnjo podporo koalicijskih partnerjev je težko in nehvaležno napovedovati, smo pa optimisti,” je dejala.

Izhodišče novele je nova, tehnološko nevtralna definicija medijev. Sedanja definicija po njenih besedah našteva vrste medijev, pri čemer ne uspe zajeti vseh njihovih oblik. “Nova definicija zato postavlja medije v njihovi osnovi kot oblike razširjanja uredniško oblikovanih programskih vsebin za namene obveščanja, izobraževanja in razvedrila širše javnosti,” je pojasnila.

Pri tem predlagana definicija vključuje zgolj tiste oblike razširjanja vsebin, ki so gospodarska dejavnost, ne pa osebno izražanje v javnem prostoru. Na ministrstvu tako sledijo stališču, da gre za zakon, ki ureja medije, na pa vseh oblik komunikacije. Kot pomemben kriterij za prepoznavanje medijev definicija prinaša uredniško odgovornost.

Kot je opozorila Kerševan Smokvina, ima Slovenija majhen nacionalni medijski trg, ki pa je vpet v globalni prostor in omogoča vstop storitev iz tujine, ki se vse bolj zajedajo v oglaševalski kolač. “Zato je vedno težje pridobivati neodvisne prihodke za delovanje medijev. Vzporedno pospešeno potekajo procesi konsolidacije in koncentracije lastništva medijev,” je dodala državna sekretarka.

Po njenem mnenju je v domačem medijskem prostoru prišlo do tolikšne koncentracije moči in vpliva, da je zaskrbljenost upravičena. “V tej situaciji pogrešam tržno regulacijo. Pri tem ne gre zgolj za urejanje koncentracije lastništva, temveč tudi praks, ki jih izvajajo medijske hiše in operaterji in lahko v veliki meri ovirajo konkurenco na trgu.”

Sedanjo zakonsko ureditev tega področja je ocenila kot rigidno, saj omejuje le nekatere navzkrižne povezave, in še to po natančno določenih kriterijih. “Predlagana ureditev pa daje prednost presoji učinkov in posledic za javni interes, za kar smo odgovornost naložili agenciji za komunikacijska omrežja in storitve,” je pojasnila.

Agencija za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo v tem primeru ohranjata del pristojnosti. Z namenom omejiti diskrecijsko pravico ministrstva oziroma ministra pa so po njenih besedah uvedli test javnega interesa. S tem želijo preprečiti, da bi bilo mnenje ministrstva arbitrarno in prepuščeno subjektivni presoji.

Kerševan Smokvina navaja, da zakonski predlog krepi javne podpore ustvarjanju medijskih vsebin in jasno poudarja pomen medijske pismenosti.

“Koncentracijo medijskega lastništva je vendarle treba presojati drugače kot pa druge koncentracije lastništva na trgu, zato smo na ministrstvu postavili nižji prag za presojo koncentracije in uvedli dodatne kriterije, ki jih sicer agencija za varstvo konkurence ne upošteva v svojih presojah,” je navedla državna sekretarka.

Državne subvencije medijem, ki so v evropskem prostoru pogost pojav, po njenem mnenju niso idealen ukrep, saj omogočajo zlorabe, so pa v sedanjih razmerah nujne. Spomnila je, da namerava EU finančno podpreti ustvarjanje medijskih vsebin, kar je v primerjavi z dosedanjo prakso premik v drugačno smer. Tudi predlagana novela prinaša okrepitev javnih podpor.

Na ministrstvu zagovarjajo podporo kakovostnim in izvirnim vsebinam, zlasti zahtevnejših novinarskih žanrov, ki so tržno manj zanimive. Prva od predlaganih finančnih shem je namenjena programom posebnega pomena, pri čemer se ta kategorija po novem širi na nepridobitne medije. Druga shema je splošnejša in bi podpirala ohranjanje novinarskih delovnih mest, profesionalizacijo in medijsko pismenost.

Druga shema bi tako po besedah Kerševan Smokvine nagovorila tudi problem slabega položaja novinarskega poklica. Finančna teža prve in druge sheme bi bila po predlogu ministrstva enaka in bi vsaka znašala protivrednost treh odstotkov zbranega rtv-prispevka v prejšnjem letu. Izrazila je upanje, da bo tak predlog v medresorski obravnavi deležen podpore.

Predlog novele zakona o medijih se loteva tudi prepovedi sovražnega govora. Po njenih besedah ga prepoveduje že sedanji zakon, a le z napotilnim določilom, ki se je izkazalo za invalidno pravno normo. “Kljub temu zakon predvideva zelo visoke kazni za spodbujanje neenakosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti preko oglasov. Novela odpravlja takšno nesorazmerje,” je izpostavila.

Minister za kulturo Zoran Poznič je na novinarski konferenci pozval zainteresirano javnost, naj z aktivno udeležbo v razpravi pripomore h kakovostni nadgradnji zakonskega predloga.

Tako novela določilo v celoti usklajuje z določbo 63. člena ustave, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Kot je opozorila državna sekretarka, je v predlogu ukrepanje enako tako na področju oglasnih kot programskih vsebin, pri čemer je treba sovražni govor “pravilno razumeti”.

“Namen novele ni urejanje vsakršnega nevšečnega ali žaljivega govorjenja, temveč le tistega, ki je tudi mednarodnopravno prepoznano kot sovražni govor. S tem želimo kar najbolj omejiti možnost zlorab, saj gre vendarle za poseganje na področji medijskih vsebin in svobode izražanja. Sovražni govor se namreč v javnem diskurzu razume na zelo različne načine,” je dodala.

Pojasnila je, da novela kot prvi ukrep v primeru prepoznanega sovražnega govora predvideva poziv k odstranitvi takega govora. “Pri tem se inšpektor lahko posvetuje z reprezentativnimi strokovnimi združenji. Gre za varovalko, ki omejuje diskrecijo inšpektorja, hkrati pa mu omogoča bolj celostno presojo. Neukrepanju sledi globa, ki pa je razmeroma nizka, saj ne želimo, da zakon postane del kaznovalne politike,” je pojasnila.

Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih, je poudarila Kerševan Smokvina na novinarski konferenci.

V pogovoru se je Kerševan Smokvina dotaknila tudi položaja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Slovenske tiskovne agencije (STA). Po njenem mnenju zakona o STA ni treba spreminjati, vprašanje RTVS pa je “zelo zahtevno”, zato se ga na ministrstvu lotevajo z vso skrbnostjo in bodo še do do konca poletja sprejeli ustrezno rešitev. Na mizi imajo tudi predlog vodstva RTVS za zvišanje rtv-prispevka.

“Dejstvo je, da se rtv-prispevek že vrsto let ni usklajeval, kar je ena od pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki nima tega avtomatizma. Vendarle pa je treba imeti dolgoročnejšo perspektivo, saj ad hoc rešitve, kot je dvig prispevka, ne bodo celostno rešile problema dolgoročne vzdržnosti poslovanja javne radiotelevizije,” je ocenila.

Še preden se bodo na ministrstvu lotili prenove zakona o RTVS, bodo po njenih besedah odprli široko polje posvetovanj. Kot je še poudarila, mora RTVS “ohraniti svojo pomembno družbeno vlogo, vendar ne na način, da stagnira, temveč da se razvija”.

Pogovarjal se je Bojan Šuštar/STA.

Učinkovit boj proti korupciji predpogoj uspeha Slovenije

Ena glavnih obljub Socialnih demokratov v kampanji pred državnozborskimi volitvami je bil odločen boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in dosledno uveljavljanje pravične in pravne države.

Ključni izziv na poti k uresničevanju teh ciljev Socialnih demokratov predstavljata noveli zakona o kazenskem postopku ter novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Če je ministrstvo za pravosodje, pod vodstvom podpredsednice SD Andreje Katič, že v prvem letu mandata skozi spremembe zakona o kazenskem postopku, zagotovilo učinkovitejši pregon najhujših kaznivih dejanj, preprečevanje zlorab postopka in zaščito in vključevanje žrtve v proces proti storilcem kaznivih dejanj, je še pred parlamentarnimi, vladnimi in sodnimi počitnicami, Andreja Katič na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez, uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji, ki predstavlja največjo coklo razvoja države.

Andreja Katič, ministrica, je na prednostni seznam izpolnjevanja koalicijskih zavez uvrstila učinkovit in sodoben boj proti korupciji.

Po mnenju Socialnih demokratov v Sloveniji ne bo razvojnega preboja, dokler Slovenijo hromijo korupcijska tveganja. Trgovina z orožje, afera Patria, sumi hudih nepravilnosti pri gradnji velikih državnih investicij, morajo postati preteklost. “Odločeni smo, da dokončno pometemo s korupcijo”, so še dodali.

Socialni demokrati so kot ključno za dosego ničelne stopnje korupcije v Sloveniji izpostavili prav rešitve, ki jih prinaša novela ZINTPK, ki ga v uveljavitev predlaga ministrica Katič. Postopki ob sumu korupcije in ob kršitvah zakona bodo tako hitrejši in učinkovitejši. Da bi za boj s korupcijo pridobili najbolj kompetentne kadre, se spreminjajo pogoji za imenovanje funkcionarjev KPK, senat se razbremenjuje rutinskih zadev, uveljavlja se javna objava podatkov o spremembah premoženjskega stanja funkcionarjev, krepi se nadzor nad lobiranjem in, kar je ključno, omogoča se neposreden nadzor državljank in državljanov nad porabo javnih sredstev.

Prvi koraki za celovito prenovo ljubljanske Drame

V Drama Kavarni v Ljubljani se je odvila predstavitev projekta izvedbe projektiranja in vodenja aktivnosti za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana. Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je izrazil hvaležnost ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču, da je prepoznal pomembnost obnove ljubljanske Drame.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo mag. Petra Culetto je poudarila, da je zagotovitev sredstev za pripravo projektne dokumentacije samo prvi korak k uresničitvi celotnega projekta, s katerim kulturno ministrstvu uresničuje javni interes na polju uprizoritvenih dejavnosti. »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo,« je še dodala mag. Culetto.

Na novinarski konferenci so sodelovali državna sekretarka mag. Petra Culetto, ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor in arhitekt Tine Tribušon.

Uresničujejo se dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča

Projekt Izvedba projektiranja in vodenje aktivnosti za pripravo projekta Celovita prenova SNG Drama Ljubljana se je uvrstil v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 na seji vlade 18. junija letos. V tem tednu je SNG Drama Ljubljana z birojem Bevk Perović arhitekti, ki so z idejno rešitvijo zmagali na javnem natečaju leta 2017, že podpisala pogodbo o pripravi projektne dokumentacije, s čimer se uresničujejo dolgoletna prizadevanja za obnovo gledališča, ki s svojo uprizoritveno kakovostjo in prvovrstnim ansamblom zasleduje najvišje mednarodne standarde.

Mag. Petra Culleto, državna sekretarka: »Pričakujemo, da bo prva faza projekta trajala do približno leta 2021, ko bomo lahko končno pričeli s celovito prenovo.«

Ministrstvu za kulturo bo v tem mandatu zagotovilo 3 milijone evrov za pripravo celotne projektne dokumentacije – do nivoja projekta za izvedbo (PZI) vključno s pripravo ustrezne investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvami obstoječega objekta in konstrukcijsko analizo objekta. Ker gre za kompleksno prenovo na Ministrstvu za kulturo načrtujejo, da bo priprava dokumentacije zaključena v letu 2021, sledil pa bo pričetek gradbeno-obrtniških del.

Minister za kulturo mag. Zoran Poznič ob tem izpostavlja, da gre za odgovoren pristop k varovanju javne kulturne infrastrukture, predvsem pa za uresničevanje javnega interesa na polju najžlahtnejših uprizoritvenih dejavnosti na Slovenskem. »Arhitekturna rešitev bo zagotovila sodobno in funkcionalno zasnovano stavbo ter prizidka,« še poudarja.

Odločen odgovor na tožbo Evropske komisije zaradi bančne sanacije

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je predstavila vladni odgovor na tožbo Evropske komisije, ki Slovenijo toži zaradi hišnih preiskav na sedežu Banke Slovenije. V odgovoru na tožbo Slovenija zavrača očitek o kršitvi nedotakljivosti arhivov Evropske unije, pa tudi očitek, da so slovenski organi kršili načelo lojalnega sodelovanja. Slovenija se je v odgovoru jasno opredelila do suverene pravice preganjanja kaznivih dejanj in poudarila neodvisnost organov pregona.

Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oziroma več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. “Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene. Odločno pa je potrebno zavrniti tudi načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala,” je ob predstavitvi odgovorna na tožbo povedala ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič.

SD kot nesprejemljivo ocenjuje stališče Evropske komisije in Evropske centralne banke, po katerem dokumenti, povezani z izvajanjem nalog evrosistema v prostorih Banke Slovenije, uživajo zaščito po pravu EU kot del arhiva ECB. Za SD je tovrstno stališče še posebej problematično zaradi praktičnega dejstva, da bi bilo za preiskavo torej potrebno vnaprejšnje soglasje ECB, kar pa je za Slovenijo nesprejemljivo.

V SD zato menijo, da se preprosto ni mogoče sprijazniti, da Slovenija ne bi smela, na svojem ozemlju, v prostorih Banke Slovenije, preiskovati potencialnih kaznivih dejanj. Andreja Katič je prepričana, da je “avtonomija organov pregona bistvena prvina pravne države, poleg tega pa je pri tovrstnih preiskavah element presenečenja ključen.”

Pristop, ki ga je ubrala Evropska komisija, je za SD sporen z vidika načela transparentnosti delovanja evropskih in z njimi povezanih nacionalnih institucij, saj imajo njihovo delo in odločitve velik vpliv na položaj Slovenije in njenih državljanov oziroma davkoplačevalcev. Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. “Sodba Sodišča EU bo pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, hkrati pa bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice,” še dodajajo v SD.

Socialni demokrati pozdravljajo odziv Andreje Katič na tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, saj je odgovorno do državljanov, da se okoliščine in odgovornost za potek bančne sanacije raziščejo, ker morajo pravica, pravna država in zakoni veljati za vse enako. Tudi za banke in veliki kapital.

Židan v čestitki Sassoliju o skupni odgovornosti za spremembe

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v čestitki Davidu Marii Sessoliju, novoizvoljenemu predsedniku Evropskega parlamenta, zapisal, da “mnoge Evropejke in Evropejci zrejo v Evropski parlament z upanjem, da bo v novih okoliščinah sposoben odgovoriti na številne izzive pred nami.” Pri tem je spomnil, da je tudi SD skupaj z drugimi evropskimi naprednimi silami ljudem obljubili celovit odgovor na povezana ekonomska, okoljska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Evropo in svetom. “Tem obljubam smo in bomo zvesti,” dodaja Židan.

Svojemu tovarišu s sestrske, italijanske Partido Democratico, je izrazil prepričanje, da bo kot novi predsednik pred odločilnimi odločitvami o prihodnosti Evropske unije znal zavarovati in vzpostaviti demokratično avtoriteto, legitimnost in integriteto Evropskega parlamenta: “Tvoja dosedanja življenjska pot nam daje upanje, da se bo Evropski parlament že ob glasovanju o novi Evropski komisiji znal upreti nedemokratičnim praksam, ki so zanikale moč ljudi na evropskih volitvah, in netransparentno razdelile pozicije ljudem, ki krepijo dvome, da bo nova komisija močna, pogumna in napredna ob soočanju z velikanskimi izzivi.”

Židan je v pismu podčrtal skupne evropske vrednote antifašizma, enakosti vseh državljank in državljanov, vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter poudaril, da je evropska ideja v samem bistvu ideja o enakosti in vzajemnem spoštovanju držav, ki morajo biti pravično zastopane tudi pri upravljanju skupne evropske prihodnosti, brez elitizma, koncentracije moči, novih ali starih delitev. Opozoril je, da evropski skupnosti kot edinstvenemu in največjemu primeru sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini grozijo nevarnosti, če se bo odpovedala svojim vrednostnim temeljem, na kar so nakazovale izjave in ravnanja sedaj že bivšega predsednika EP Tajanija.

Židan je pri tem Sassoliju poudaril, da v njegovi izvolitvi “vidimo jamstvo, da je evropska socialna demokracija danes odločena spremeni Evropo enako močno in predano, kot je to skupaj z nami obljubila pred evropskimi volitvami.” Čestitko je Židan zaključil z željo, da bo Sassoli pri svojem delu uspešen, da se Evropa spremeni in postane bolj napredna, solidarna, demokratična, trajnostna in pravična.

Mag. Dejan Židan
Foto: AP

SD ostro obsoja organizirano skrunitev spomenikov v Ljubljani

Socialni demokrati ostro obsojamo več kot očitno organizirano skrunitev spomenikov v Ljubljani, ki so trajne priče naše skupne zgodovine. Iz te zgodovine se namreč vsak dan učimo, pa naj gre za še tako kontroverzne trenutke, da bi v prihodnosti znali ravnati drugače, da bi preprečili trpljenje, da bi kot družba napredovali.

Ne glede na posameznikova prepričanja nima nihče pravice skruniti skupnega spomina, ki je naša skupna osnova za pogled v prihodnost. Morda na različna obdobja zgodovine gledamo različno, zato se o tem pogovarjamo in skozi enotnost v sedanjosti celimo rane preteklosti. Različnost pa ne sme nikoli legitimirati skrunitev  pomnikov skupne zgodovine.

Ob tem sprašujemo, v kakšni stiski so ljudje, ki načrtno oskrunijo spomenik človeka, ki je bil sestreljen med prevozom kruha, in se je, kot vojak JNA, dogovarjal za prestop v vrste Teritorialne obrambe. Če je to dejanje klic na pomoč, potem javno sporočamo, da so naša vrata odprta za vse, ki jo potrebujejo. Drugače namreč ni mogoče razložiti skrunitve spomenika predsedniku prve slovenske vlade ali pa spomenika revolucije, ki je prinesla socialno, ekonomsko in narodno osvoboditev Slovencev.

Socialni demokrati se zavedamo, da so izkušnje polpretekle zgodovine za marsikoga neskončno boleče, vendar skrunitve ne bodo prinesle pomiritve in enotnosti. Spoštovanje preteklosti in njenih naukov, sodelovanje v sedanjosti in skupno iskanje poti v prihodnost je naša edina pot. Spomenik naj spominjajo in opominjajo, naša dejanja pa naj potrjujejo, da smo se iz naukov zgodovine česa naučili in smo danes zato boljši.

Podnebni posvet za odločno ukrepanje: “Nimamo planeta B”

V predsedniški palači je predsednik republike Borut Pahor organiziral nadaljevalni posvet o podnebni prihodnosti z namenom, da poveže znanost, civilno družbo in politiko v skupni projekt priprave dobre, uresničljive in trajnostne podnebne strategije. V imenu Socialnih demokratov se je posveta udeležil dr. Jernej Pikalo, ki kot podpredsednik stranke koordinira strokovne svete na področju razvoja.

Podnebne spremembe je potrebno obravnavati kot krizo, ki ob neustreznem odzivanju ali nezadostnem ukrepanju ogroža varnost in življenja, pospešuje izginotje rastlinskih in živalskih vrst ter poslabšuje možnosti za preživetje človeštva in planeta.

Slovenija se segreva dvakrat hitreje od preostanka sveta. Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje dvig najvišjih dnevnih temperatur za 5-8°C, 10–20 % zmanjšanje padavin med decembrom in februarjem na srednji rok (2046–2065), dolgoročno (2081–2100) pa 20–50 % zmanjšanje v enakem časovnem obdobju. Na splošno se bodo padavine na letni ravni pri nas zmanjšale, daljša bodo obdobja brez padavin. Posledično bo več sušnih obdobij, ki bodo obenem tudi hujša, in problemov z vodo, kar bo negativno vplivalo na kmetijstvo in zdravje ljudi. Kmetijskih pridelkov bo med 15–20 % manj. Če se ozračje segreje za 1,8 °C, se za južno Evropo in območje Sredozemlja napoveduje izginotje 60–80 % trenutno živečih vrst. Več bo tudi požarov v naravi.

Socialni demokrati si prizadevamo za napredno podnebno politiko, Slovenija pa lahko zaradi svoje majhnosti in prilagodljivosti postane primer prehoda v trajnostno organizirano družbo. To zahteva horizontalen premik, prilagoditve in ukrepe na vseh področjih, od energetike, kmetijstva, mobilnosti, dela in proizvodnje, da se doseže večja energetska in snovna učinkovitost.

Stališče SD ob robu podnebnega posveta

Zato je dr. Jernej Pikalo na posvetu poudaril, da “bo potreben premik v globalni zavesti, da so podnebne spremembe naš največji skupni izziv. Nimamo planeta B in smo zadnja generacija, ki lahko obrne trend globalnega segrevanja in mladim omogoči prihodnost.” Ukrepanje proti podnebnim spremembam ne sme biti podrejeno fiskalnim ali drugim parcialnim interesom, pač pa skupna in prednostna naloga celotne družbe. “Če ukrepe in orodja uporabimo pametno in v korist vseh, lahko skozi reševanje podnebne krize naslovimo tudi revščino in neenakosti. Nove fenomene, umetno inteligenco, digitalizacijo in znanstvene inovacije moramo usmeriti v dobro človeštva in pripeljati v življenja ljudi,” poudarja Pikalo.

Slovenija je izmed vseh 28 držav po poročilu Evropske podnebne fundacije pripravila najslabši nacionalni energetski in podnebni načrt, kaže poročilo Evropske podnebne fundacije, saj mu manjka ambicioznosti in kredibilnosti, vključno s potjo do ogljične nevtralnosti do leta 2050. Zato je pred Slovenijo zahtevna naloga, da popravi ta vtis in se z višjimi ambicijami ter sposobnostjo, da doseže cilje, postavi med naprednejše države. V ta namen je potrebno cilje prilagoditi ambiciji ogljične nevtralnosti, pripraviti podrobnejši načrt politik, ukrepov ter virov, v celoten proces pa vključiti vse deležnike v državi. To mora država storiti do konca letošnjega leta. Zato Pikalo opozarja, da mora to do konca letošnjega leta postati ena od ključnih prioritet države.

Dr. Jernej Pikalo
Dr. Jernej Pikalo

Pri tem v SD zagovarjajo medresorski in medsektorski pristop z intenzivnim sodelovanjem politike, znanosti, gospodarstva in civilne družbe, saj je mogoče dejanske učinke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zelene inovacije in tehnologije ter spremembo vzorcev življenja, proizvodnje in mobilnosti mogoče dosegati samo s celovitimi in medsebojno povezanimi ukrepi ter spreminjanjem družbene kulture: “Naša prednost je, da Slovenijo dojemamo kot zeleno državo. Čeprav to ne pomeni, da nimamo resnih izzivov na področju varovanja okolja, je to lahko začetek za gradnjo soglasja o potrebnih korakih za podnebno ukrepanje,” je prepričan Pikalo. Kot minister za izobraževanje, znanost in šport želi Pikalo Slovenijo pozicionirati kot središče naprednih idej, znanj in inovacij, tudi na podnebnem področju in trajnostnem razvoju.

V SD pri tem kot ključne sektorje, kjer bo potrebno ukrepanje, vidijo promet, kmetijstvo in energetiko. Tako so že v prejšnjem mandatu terjali začetek razvojnega prestrukturiranja premogovnikov in opuščanje koriščenja termoenergetskih objektov, vendar z načrtovanim, pravičnim in socialno uravnoteženim prehodom, ki bo omogočil razvojno in socialno prestrukturiranje na premog vezanih območij.