Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Anja Kopač Mrak

Komentar dr. Anje Kopač Mrak: Zagovarjamo aktivno socialno politiko

Nazadovanje Slovenije v gospodarski razvitosti od krize pa vse do začetka leta 2014 je bilo med največjimi med državami EU, kar je močno vplivalo na blaginjo ljudi in nekateri so postali ujetniki začaranega kroga dolgotrajne brezposelnosti in dolgotrajnega prejemanja socialnih pomoči. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi ljudje.  

Do sedaj v Sloveniji nismo imeli razvite ustrezne mreže, ki bi vodila k celostni obravnavi takšnih posameznikov, zato je bilo ključno, da smo na ministrstvu oblikovali razvoj in vzpostavitev novega modela socialne aktivacije, ki bo zagotovil celostno in usklajeno obravnavo oseb ter ustrezno povezal vse lokalne in druge institucije ter obstoječe sisteme na tem področju.

Pri socialni aktivaciji gre za premik iz pasivne k aktivni socialni politiki. Gre za enega od stebrov reorganizacije centrov za socialno delo, ki prinaša nov način dela.

Projekt socialne aktivacije naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Namen je prepoznati in motivirati ljudi za reaktivacijo v različne družbene sisteme, predvsem pa ponovno vključiti na trg dela.

V javnosti so pogosti očitki, da relativno visoki socialni transferji in dolgotrajna upravičenost negativno vplivata na trg delovne sile in s tem povzročata vztrajanje ljudi v brezposelnosti. Da se mora participacija in višina plačila na trgu delovne sile posamezniku finančno izplačati v primerjavi z višino socialnih prejemkov, da bo posameznik sploh imel motivacijo za delo.

Izraz past neaktivnosti oz. past brezposelnosti se nanaša prav na take primere, ko so socialni prejemki brezposelnega ali njegove družine razmeroma visoki v primerjavi z njegovimi pričakovanimi prihodki iz dela. Ljudje se v takem položaju ne počutijo koristne, tveganje socialne izključenosti je visoko. Past neaktivnosti je vedno največja pri najnižje plačanih zaposlenih in se zvišuje s povišanjem dohodka iz zaposlitve. Pri tem pa se bistveno ne razlikujemo od drugih primerljivih držav, še več past neaktivnosti za samsko brezposelno osebo ob prehodu na 50% povprečne plače v Sloveniji je v letu 2015 znašala 79,24%, v Nemčiji 78,29% in v Avstriji celo 92,28%.

Ob akumulaciji vseh možnih transferjev gospodinjstvo sicer lahko doseže in preseže znesek minimalne plače, ob pogoju neobstoja lastnih sredstev za preživetje. Pri tem nikakor ne smemo podleči očitkom, da so višine socialnih transferjev previsoke. Denarna socialna pomoč za samsko osebo znaša 297,53 eur, medtem ko je prag tveganja revščine v Sloveniji v letu 2016 znašal 616 evrov.

Ob upoštevanju minimalnih življenjskih stroškov, praga revščine, višini minimalne plače in učinku socialnih transferjev je ključna ugotovitev, da v Sloveniji na (ne)motiviranost posameznikov za delo vplivata predvsem višina plač ter sploščenost plačne lestvice.

Mogoče pa je na mestu tudi vprašanje, ali je delo še vedno vrednota? In kakšno je pravo ravnovesje med solidarnostjo in tekmovalnostjo? To pa so splošna družbena vprašanja, okoli katerih moramo graditi splošen družben konsenz.

Zato so ključni programi, ki bi pomagali ljudem pri prehodu od pasivnega prejemnika socialnih pomoči do aktivnega člana družbe, iskalca zaposlitve. Vključenim osebam želimo prek individualne obravnave zagotoviti dvig socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc in jih tako približati trgu dela. Prek pilotnega pristopa in uporabe evropskih sredstev želimo do 2012 vzpostaviti sistem, ki bo na celotnem ozemlju Slovenije, skladno z reorganizacijo mreže Centrov za socialno delo, omogočal obravnavo posameznikov, kot tudi sodelovanje med ključnimi deležniki, ki delujejo v okviru socialne aktivacije.

Za obdobje do konca leta 2018 smo tako prek javnih razpisov razpisali dolge in kratke programe socialne aktivacije. Kratki programi bodo trajali od šest tednov do treh mesecev in pol. Namenjeni so odraslim upravičencem denarne socialne pomoči, ki imajo tudi zahtevno socialno in zdravstveno problematiko, ter osebam, ki so vpisane v evidenco začasno nezaposljivih oseb. Poleg osmih (8) izvajalcev kratkih programov smo izbrali tudi 25 izvajalcev dolgih programov, ki trajajo 11 mesecev. Namenjeni so osebam mlajšim od 49 let, ki so prejemniki denarne socialne pomoči in so usmerjene v delovno usposabljanje.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želimo, da bi izvajanje kar najhitreje steklo, zato na terenu že delujejo ekipe Centrov za socialno delo in Uradov za delo. Skupaj z našimi koordinatorji za socialno aktivacijo že pripravljajo nabor kandidatov za programe socialne aktivacije.

Načrtujemo, da se bo v  programe socialne aktivacije v letih 2017 in 2018 vključilo 5.200 dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarnih socialnih pomoči, do leta 2022 pa 12.500 oseb.

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Minister Gašperšič z ekipo v PS SD

Kljub pomislekom glede vloge Madžarske in modela financiranja smo Socialni demokrati ZA zakon o 2. tiru Divača – Koper

Socialni demokrati smo prepričani, da mora Slovenija izkoristiti svojo geostrateško lego, s ciljem, da odigra vlogo logistične platforme za centralno in jugovzhodno Evropo. Socialni demokrati se vseskozi zavzemamo in smo že v vladi 2008-2012 zagnali investicije za izboljšanje prometne infrastrukture, med katere brez dvoma sodi tudi modernizacija železniške infrastrukture in izgradnja drugega tira (Divača-Koper). Hkrati s tem drugi tir vidimo kot pomemben dejavnik razvoja, ne samo za Luko Koper, ampak celotno slovensko Istro ter Slovenijo kot logistično platformo. Ob tem velja poudariti, da je več kot 20-letna saga o izgradnji drugega tira najpomembnejši premik v realizaciji dobila prav v času socialdemokratske vlade, v ministrovanju takratnega ministra za promet dr. Patricka Vlačiča.

Socialni demokrati smo v času sprejemanja zakona o gradnji drugega tira na predlagano zakonsko materijo imeli kar nekaj kritik ter vprašanj, še posebej smo opozarjali na tveganja izvedbene, javno-finančne kot tudi korupcijske narave. Glede na dosedanja pojasnila in zagotovila s strani odgovornih za izvedbo projekta pa ocenjujemo, da je zakon o izgradnji drugega tira primeren, čeprav smo prepričani, da obstajajo boljši modeli financiranja izgradnje omenjene železniške povezave; v partnerstvu države Republike Slovenije, Luke Koper ter Slovenskih železnic, torej v javno-zasebnem partnerstvu med državo in strateškimi državnimi podjetji.

Na današnjem sestanku nam je minister Gašperšič zagotovil, da bo pri nadzoru nad porabo sredstev za izgradnjo drugega tira predlagal vladi, da ta ustanovi projektni svet predstavnikov civilnih gibanj, ki bo spremljal projekt in pripravljal mesečno poročilo vladi, kar bo skupaj z nadzorom Evropske komisije, Evropske investicijske banke, Jaspersa, Računskega sodišča, Finančne uprave ter Komisije za preprečevanje korupcije zagotovilo v sled preprečevanja morebitnih korupcijskih tveganj.

Sestanek v PS SD z ministrom Gašperšičem

Sicer smo Socialni demokrati imeli največ pomislekov glede nejasne vloge zalednih držav pri gradnji projekta in njegovemu financiranju, predvsem Madžarske, glede katere nam je bilo danes s strani predstavnikov pristojnega ministrstva zagotovljeno, da se s sodelovanjem zalednih držav, kot je Madžarska omogoča boljše izhodišče pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev za izgradnjo drugega tira, ob tem pa so poudarili, da pogovori z Madžarsko ne potekajo niti o lastništvu v Luki Koper niti o lastništvu upravljavca železniške infrastrukture, ki je in bo ostala – po besedah pristojnih – v lasti Republike Slovenije ter da so navedbe o prednostnem dispečiranju tujih vlakovnih kompozicij neresnične.

Glede na vsa zagotovila ocenjujemo, da temu načinu financiranja, ki naj bi po prepričanju pristojnega ministrstva razbremenil slovenske davkoplačevalce – ob ustreznem in dosledno izvajanem nadzoru – ne gre nasprotovati. Ker je bila skrb za transparentnost gradnje prisotna že dlje časa, smo Socialni demokrati po vzoru dobrih praks iz tujine (Kanade) povzeli način spremljanja investicij. V času, ko je ministrstvo vodil dr. Patrick Vlačič je ta sprejel Pravilnik o informacijskem sistemu za vodenje obnov, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo (Uradni list 103/2011), ki bo bistveno pripomogel k transparentnosti gradnje. Pravilnik namreč onemogoča naknadno spreminjanje gradbenega dnevnika – kar je bila dotedanja praksa – saj zahteva njegovo sprotno izdelavo.

Socialni demokrati tako referendumsko kampanjo proti zakonu za onemogočanje realizacije izgradnje drugega tira vidimo kot politični in ne z argumenti podkrepljen projekt, preko katerega se ponovno želi rušiti vlado, ne glede na visoko ceno tega početja: Sloveniji onemogočiti realizacijo potrebnega geostrateškega projekta, ki bo signifikantno vplival na nadaljnji razvoj Slovenije.

Ob robu sestanka o tretji razvojni osi

Ob koncu pogovora glede drugega tira, pa sta se sestanku pridružila tudi županja Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič in župan Občine Metlika Darko Zevnik, ki sta na ministra Petra Gašperšiča naslovila vprašanja o poteku, časovnici in načrtih glede tretje razvoje osi. Ta je po mnenju obeh županov že predlogo v lasti neučinkovite politike, ki po njunem vse preveč obljublja, premalo pa naredi. Temu se pridružujemo tudi Socialni demokrati, ki skozi razpravo o gradnji tretje razvoje osi poudarjamo pomen njene čimprejšnje realizacije. Namreč gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov, ki bo razvojno problematičnim območjem omogočil polno in enakopravno vključenost v nove razvoje priložnosti (investicije, razvoj gospodarskih in družbenih panog, večja zaposljivost ljudi).

Sestanek županov z ministrom Gašperšičem  

Tako smo Socialni demokrati ob robu današnjega sestanka glede drugega tira, skupaj z županom iz vrst Socialnih demokratov Darkom Zevnikom in črnomaljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič, ministrstvo za infrastrukturo pozvali k bolj aktivni politiki izvajanja potrebnih priprav za izgradnjo tretje razvojne osi.

Srečanje SD z Mogherinijevo

Srečanje Židana s Timmermansom in Mogherinijevo v smeri krepitve EU in dobrega sodelovanja

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan in prvi podpredsednik Evropske Komisije Frans Timmermans sta se v torek, 5. septembra, na delovnem sestanku, ki je potekal v prijateljskem vzdušju v Ljubljani pogovarjala o pomembnih evropskih temah. Največ pozornosti je bilo namenjeno vprašanju prihodnosti Evropske Unije (EU) in pomena PES v njej. Strinjala sta se, da sta vladavina prava in spoštovanje temeljnih vrednot EU največja garancija za prihodnost unije, ob tem pa je predsednik Socialnih demokratov mag. Židan kolegu Timmermansu predstavil ključne vsebine Socialnih demokratov, ki jih ti naslavljajo v prihajajočem novem programu in so ključne za nadaljnji razvoj države in blaginjo njenih ljudi.

Timmermans in Židan

Glede razsodbe arbitražnega sodišča je predsednik Socialnih demokratov izpostavil pomen spoštovanja razsodbe sodišča ter s prvim podpredsednikom Evropske Komisije izmenjal skupna stališča o pomembni vlogi Evropske Komisije v postopku implementacije te razsodbe, še posebej na področju ribištva. Gre namreč za področje, ki se po zakonodaji EU nanaša na ekspliciten sklic arbitražne razsodbe, zato ima Evropska Komisija odgovornost in pristojnost, da pomaga pri njenem doslednem izvajanju.

Židan in Timmermans

Podpredsednik Timermmans je z navdušenjem podprl projekt svetovnega dneva čebel, v katerem je pripoznal pomen tako v okviru OZN, kot tudi EU. Ob koncu srečanja sta se predsednik Socialnih demokratov Židan in prvi podpredsednik EU dogovorila za nadaljnja, redna srečanja, ki bodo v luči okrepljenega sodelovanja v okviru PES izpostavila teme, pomembne za razvoj in implementacijo socialdemokratskih vrednot.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan se je nato v nadaljevanju skupaj s ministrico za obrambo Andrejo Katič ter ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in poslancem SD Matjažem Nemcem, v Državnem zboru srečal še z Visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (EU) Federico Mogherini, ki se mudi na obisku v Sloveniji.

Pogovor je med drugim tekel o sodelovanju na področju evropskih politik in o skupnih aktivnostih v podporo Evropski Uniji ter njeni bodoči integraciji. Židan in Mogherinijeva sta se strinjala, da je potrebno zagovarjati temeljne evropske vrednote, med katerimi ne gre izpostaviti zgolj spoštovanje vladavine prava, temveč tudi solidarnosti. Ob tem je predsednik Židan izpostavil, da je nesprejemljivo, da nekatere države članice spoštujejo EU samo ob želenih ugodnostih, ko pa je potrebno izkazati solidarnost do ostalih držav članic pa se ne počutijo vezane skupni evropski politiki.

Delegacija SD z Mogherinijevo

Predsednik Socialnih demokratov je na srečanju predstavil tudi aktivnosti za oblikovanje novega programskega okvirja stranke, s katerim bo ta nastopila na volitvah prihodnje leto, in izrazil interes, da bi poleg odličnega sodelovanja s Socialnimi demokrati v Nemčiji, na Švedskem in v Avstriji, okrepili tudi sodelovanje z Demokratsko stranko (DS) v Italiji.

Prav tako je bilo govora o nujnosti izvajanja končne razsodbe arbitražnega sodišča, še posebej na področju ribištva, Visoka predstavnica pa je ob zaključku pogovora izrazila  pripravljenost za tesnejše sodelovanje na celotnem področju Skupne zunanje in varnostne politike, še posebej pri vprašanjih migracij.

Jernej Pikalo

Komentar dr. Jerneja Pikala ob začetku šolskega leta: Razvoj šolstva

Na pragu četrte industrijske revolucije, ki bo z digitalizacijo uvedla drugačno naravo odnosov med ljudmi in povsem spremenila nekatere družbene procese, je ključno vprašanje kako bodoče generacije pripraviti na to obdobje. Tisti, ki so danes vstopili v šolo, bodo odrasli in pripravljeni na samostojno življenje šele čez petnajst, najverjetneje pa čez 20 let. Do takrat bo v družbi ogromno sprememb, ki bodo vplivale na nova življenja, da si jih po večini danes niti ne znamo predstavljati. Nastalo bo veliko poklicev, ki jih danes še ni in si jih še ne znamo zamisliti, obenem pa jih bo kar nekaj tudi ugasnilo, saj bodo postala zaradi tehnološkega in siceršnjega razvoja nepotrebna ali globalizacijskih trendov preseljena v druge dele sveta.

Kar bomo danes sejali, bomo čez 20 do 30 let želi.

Ko razmišljamo kako primerno opremiti generacije, ki vstopajo v šolo, moramo vedno razmišljati 20 do 30 let vnaprej. Kar bomo danes sejali, bomo čez 20 do 30 let želi. Zato je razmislek o šolskem sistemu vedno razmislek o prihodnosti. V naravi izobraževalnega sistema je, da ga je potrebno stalno izboljševati in nadgrajevati ter prilagajati na prihodnje izzive. Pogledati moramo 20-30 let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju. Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodenje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje, kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih država z eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika pri načrtovanju izobraževalnih politik – saj zanju gre.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki, vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njene ali njegove talente do maksimuma njenih ali njegovih sposobnosti. V katero smer bo posameznica ali posameznik razvijal svoje talente, je njena oz. njegova stvar, naloga sistema je, da ga za to maksimalno dobro opremi.

Znanje in veščine so ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Čeprav se marsikomu zdi, da se otroci v vrtcu »samo« igrajo, je ravno to način opremljanja otrok z besednim zakladom, ki je ključen za nadaljnji intelektualni razvoj, skozi igro se učijo socialnih veščin, vedenja, medosebnih odnosov, razreševanja konfliktov, itn. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh ne majhne oziroma (pol)periferne države. Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo.

Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. S krepitvijo avtonomije se bo tudi okrepil ugled učiteljskega poklica v družbi. V študij za učiteljski poklic moramo privabiti najboljše iz srednjih šol, kajti to je zagotovilo, da se bo znanje kakovostno prenašalo naprej in se nadgrajevalo.

Znanje je in mora ostati javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost. Pristop k znanju kot javni dobrini je tisti, zaradi katerega se naš izobraževalni sistem po mnogih raziskavah uvršča med petnajst najboljših na svetu. Da bi ga takega tudi ohranili, je zato treba misliti danes vnaprej, ne pa zgolj za en mandat novoporajajočih se strank.

dr. Jernej Pikalo,
predsednik Strokovnega sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Predsedstvo SD podprlo Pahorja za nov mandat

Predsedstvo Socialnih demokratov podprlo Pahorjevo kandidaturo za vnovičen mandat

Predsedstvo Socialnih demokratov je v četrtek, 31. avgusta 2017, na svoji seji podprlo kandidaturo aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja za vnovičen mandat. Pahor je zaprosil za podporo stranke, ki jo je 15 let tudi vodil in ji, kot je dejal predsednik SD Dejan Židan, dal osebni pečat. Pahor je izrazil hvaležnost za podporo, ki po njegovem mnenju danes ni samoumevna. Kot je v izjavi novinarjem povedal Židan, je predlog za podporo Pahorju na oktobrskih predsedniških volitvah podprlo 21 članov predsedstva, dva sta bila proti, en glas vzdržan. Pahorja je tudi sam podprl, je pojasnil Židan.

Dejan Židan in Borut Pahor na L15

Pahor je imel po njegovih besedah pogum, da je v času največje gospodarske in družbene krize prevzel vlado in ko jo je predal, “je Slovenija skorajda prišla iz krize, ponovno smo imeli gospodarsko rast”. “Pahor je imel pogum, da je v času krize zvišal minimalno plačo za tretjino in je tisti politik, ki v Sloveniji morda še najbolj razume, da je zaradi majhnosti naroda potrebno, da delujemo skupaj,” je še pojasnil Židan in napovedal, da bo SD aktivno sodelovala v predsedniški kampanji.

“Socialni demokrati verjamemo, da bo aktualni predsednik republike Pahor tudi novi predsednik,” je povedal predsednik stranke Dejan Židan.

Pahor je v skupni izjavi z Židanom spomnil, da je pred petimi leti kandidiral kot kandidat SD in kot kandidat skupine volivcev. Pet let pozneje pa je po njegovem mnenju prav – ker si je prizadeval biti predsednik vseh ter politično in strankarsko nepristranski -, da kandidira zgolj s skupino volivcev. Je pa stranko SD zaprosil za podporo, pri čemer gre po njegovih besedah za simbolno in stvarno podporo. A mu je, kot je priznal, prva še veliko pomembnejša. Spomnil je, da je s stranko soustvarjal pomemben del slovenskega političnega prehoda v demokracijo, ustanavljanja države in njenega umeščanja v mednarodni prostor, s SD je vodil vlado. “Z njo sem bil v težkih in lepih trenutkih, z njo sem spreminjal tako stranko kot Slovenijo,” je dodal.

Pahor in Židan po seji Predsedstva SD

Po njegovih ocenah se je podpora SD njegovi kandidaturi za predsednika republike pred petimi leti zdela skoraj samoumevna, saj je bilo to tik po Kongresu stranke, ko je njene vajeti prevzel nov predsednik. “Danes pa odločitev SD, da me podpre, vedoč, da se pri nekaterih vprašanjih razhajamo, ni samoumevna in je zame izraz velikega zaupanja,” je poudaril Pahor in dodal, da je stranki zelo hvaležen. Takšna odločitev SD po Pahorjevem mnenju kaže na to, da razume, da je eno položaj predsednika stranke, drugo pa položaj predsednika republike. To je pomembno spričevalo zrelosti stranke, meni Pahor. Vsem, ki mu bodo v volilni kampanji pomagali, bo Pahor, kot je obljubil, po svojih najboljših močeh vrnil z delom kot predsednik republike.

Glasovanje članov predsedstva SD

Stranki je sicer podpredsednik Janko Veber dan pred sejo predsedstva ponudil, da je njen kandidat za predsednika republike. A je volilni štab po Židanovih besedah na glasovanje dal predlog, da stranka podpre Pahorjevo kandidaturo. Veber je povedal, da se mu je zdelo prav, da kot podpredsednik stranke poda svoje videnje o položaju stranke. Ocenjuje, da bi bilo treba bistveno bolj opozoriti na težave zaradi neoliberalnih ukrepov in politike, ki prevladuje v Sloveniji in zaradi katere se kljub gospodarski rasti slabša socialni položaj ljudi. Prav tako je po njegovih besedah prav, da se je na ta način obudila razprava o aktualnih težavah v državi. “Upam, da sem s tem pripomogel, da bo ta predsedniška kampanja šla tudi v vsebinsko smer,” je še povedal Veber.

Borut Pahor se bo za ponoven mandat potegoval z enakim sloganom kot pred petimi leti – Skupaj. Zbiranje podpisov na stojnicah pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji za njegovo kandidaturo pa se bo začelo v ponedeljek, 4. septembra.

Anja-Kopač-Mrak-Naprej-1030x517

Komentar ministrice dr. Anje Kopač Mrak: Starejši delavci so ključ do nadaljnjega gospodarskega razvoja Slovenije

Dobre gospodarske razmere v državi se ugodno odražajo na trgu dela. Naraščajo potrebe delodajalcev po delavcih, odpuščanja delavcev je vse manj, zato se obseg delovno aktivnega prebivalstva povečuje. Število delovno aktivnega prebivalstva je preseglo 850.000 oseb, kar je kar 50 tisoč več zaposlenih oseb kot pred tremi leti. Če je padec pod 100 tisoč brezposelnih oseb v lanskem leto pomenil bistveno izboljšavo prvič po letu 2008, je po zadnjih podatkih ta številka padla že na 84.674 registriranih brezposelnih oseb in predstavlja kar 14,6 odstotno zboljšanje od lanskega leta.

Kljub dobrim trendom pa je ključno, da krepimo izvajanje aktivne politike zaposlovanje za katere v letih 2017 in 2018 namenjamo skoraj 190 milijonov evrov. S pomočjo teh programov se bo v naslednjih dveh letih na trg dela vključilo kar 55.000 oseb.

Naš cilj pa ostaja izboljšati trend zaposlovanja med dolgotrajno brezposelnimi, nizko izobraženimi in starejšimi od 50 let. Delež starejših od 50 let je namreč med registrirano brezposelnimi že skoraj 40 odstoten.

Pozitivne premike, da kot družba živimo bolje in dlje ter smo bolj zdravi prepogosto gledamo črnogledo. Posameznike, ki so dopolnili 50 let starosti odrivamo na stranski tir, zato se vse prepogosto dogaja, da delavci po 50. letu starosti z enim očesom že pogledujejo po upokojitvi. Delodajalci jih dojemajo kot breme in vanje ne vlagajo, družba pa jih razume kot nekoga, ki odžira delovna mesta mladim.

Njihov položaj na trgu dela je še posebej neugoden, saj so zaradi starosti za delodajalce manj fleksibilni, pogosto imajo težave slediti hitremu tempu dela, z zdravstveni težavami in manjšo produktivnostjo. Zaradi tega so pogosto brezposelni že dalj časa, kar jim dodatno otežuje ponoven vstop na trg dela.

Ena izmed težav, ki jo že dlje časa opažamo, je, da narašča število ljudi, ki se upokojijo iz brezposelnosti. Delodajalci pogosto na ta način delajo reorganizacije v podjetjih, ljudi za dve leti pošljejo na zavod in ti se potem od tam upokojijo. Zato je ključno, da spodbudimo ljudi, da so aktivni do upokojitve, delodajalce pa, da ostanejo starejši delavci do upokojitve pri njih.

S pilotnim projektom ‘Aktivni do upokojitve’ želimo usmeriti delodajalce k trajnejšemu zaposlovanju starejših za nedoločen čas oziroma do izpolnitve pogojev za upokojitev. Ciljna skupina so osebe starejše od 55 let, ki so vsaj en mesec prijavljene v evidenci brezposelnih. Subvencija za delodajalca bo v višini 13 tisoč evrov. 10 tisoč v dveh letih, 3 tisoč pa, če bo starejši ohranil zaposlitev še naslednje pol leta.

V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji stopnja delovne aktivnosti izrazito nizka prav pri mladih in starejših. Ob zmanjševanju števila prebivalstva v starosti med 20 in 64 let, nespremenjeni strukturi delovne aktivnosti, urejenosti trga dela in upokojitvenih pogojih bo od tega v prihodnjih letih odvisna tudi možnost realizacije naše gospodarske rasti, ki je sicer za Slovenijo vzpodbudna. Že sedaj opažamo pomanjkanje delavcev za zadovoljitev potreb vseh delodajalcev, hkrati pa smo v pasti, da se pokojnine zaradi prezgodnjega odhajanja v pokoj znižajo pod vsakršno razumno višino.

Preprečevanje starostne diskriminacije na delovnem mestu, podpiranje pozitivnega mnenja o starejših in njihovem prispevku k družbi z delovno aktivnostjo, krepitev upravljanja starejše populacije preko prilagajanja kadrovskih načrtov, krepitve medgeneracijskega prenosa znanja v podjetjih, mentorske sheme, stalno izobraževanj in usposabljanje na delovnem mestu, krepitev kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih – vse to so nujne prilagoditve v praksi in sistemske spremembe, ki jih narekujejo ti izzivi.

Zato bomo v septembru začeli izvajati aktivnosti programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile. Pripravljenih je več kot 60 delavnic, spodbujamo razvoj standardov za upravljanje s starejšimi in dajemo podporo delodajalcem. Za program je namenjenih 30 milijonov evrov.

Potrebno bo ozaveščanje o spremembah delovnega življenjskega cikla, ki poudarja vseživljenjsko učenje in daljšo aktivnost, ki bo vključevala tudi več karier. Hkrati pa to zahteva novo uskladitev pričakovanj in potreb na ravni posameznikov in celotne družbe.

dr. Anja Kopač Mrak,
ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Mitja Rotovnik

Komentar Mitje Rotovnika o urbani Ljubljani: Detajli, detajli, detajli …

Dvanajsti julij je bil dan, ko sem se oddahnil kot meščan, ki ga je dolga leta globoko sram popolne zanemarjenosti parka okoli Spomenika revolucije na ljubljanskem Trgu Republike. Tega dne so končno prišli komunalni delavci, očistili s plevelom zaraščen park in skoraj vse izruvane granitne kocke vrnili na njihovo mesto.

Škoda, ker niso pobrali tudi smeti iz jaškov okoli dreves. Okolica spomenika je sramota zelene prestolnice, ker so obiski komunalnih delavcev hudo redki. Le tisti, ki živimo za spomenikom, vemo, da je ta parkec postal nočno urbano zbirališče mladine, ki si ne more privoščiti obiskov lokalov in kulturnih ustanov, pač pa v trgovinah kupi cenejši alkohol in še kaj, kar poživi njihovo sicer nenasilno zabavanje. Parkec je obiskan še zlasti ob koncih tedna, njihovo druženje je varno, saj zraven domujejo policija, parlament, banka in še kaj. Problem je le v tem, da za njimi ostane kopica odpadkov in vsakič kakšna izruvana kocka več.

Nekoliko daljši uvod, zato da se opozori na dolžno vzdrževanje okolice vseh spomenikov v mestu in odgovornejši odnos mestne komunale do urejenosti vseh detajlov, ki so še kako pomembni za celovit videz mesta. Spomenik revolucije je ena pomembnejših modernističnih stvaritev kiparja Draga Tršarja. Zaradi svoje monumentalnosti je postal, hoteli ali ne, turistična znamenitost. Le njegovi sosedi vemo, da se ob njem ustavljajo turisti, ga preučujejo, morda tudi občudujejo in si mislijo svoje. Zlasti tisti iz Azije ga obvezno posnamejo, tako da s seboj odnesejo tudi podobo njegove zanemarjene okolice.

Ko se iz Tivolija in galerij vračajo v stari del mesta, najprej zagledajo na vogalu Šubičeve in Slovenske s plevelom namesto z rožami »opremljen« spomenik partizanskemu komandantu Stanetu, na drugi strani izvirno urejenega središča mesta, na elitnem pločniku, pa s plotovi ograjene gostinske mize. Ne edine! Ali bo urbanistični ponos mesta kmalu zamenjala agresivna gostinska bunkerizacija javnega prostora? Vse bolj so na lepem ornamentu pločnika moteče tudi številne črne packe izpljunjenih žvečilnih gumijev, ki niso bile počiščene niti pred glavno turistično sezono. Če se bo turist vračal na obrežje reke po Erjavčevi, bo zagotovo začudeno gledal na sicer povsem uničeni ulici asfaltne zaplate med trakovi granitnih kock, ki jih je po njej potegnil arhitekt Ravnikar. Namesto da bi manjkajoče kocke zamenjali, so »praktični« komunalci v zevajoče luknje enostavno zlili asfalt.

Estetski in sploh urbanistični videz središča mesta je vedno lepši, boljši, je pa, zlasti ko gre za številne podrobnosti in napačne drobne poteze, potreben premisleka, popravkov, izboljšav in predvsem vzdrževanja. Misliti mesto pomeni nepretrgoma skrbeti za vsak detajl, meščane pa vzgajati k večji občutljivosti.

Mitja Rotovnik je nekdanji dolgoletni direktor Cankarjevega doma in član Sveta SD za kulturo

Tin Kampl - komentar

Komentar predsednika MSS Tina Kampla ob mednarodnem dnevu mladih: Mladim čast in oblast!

V mlade je potrebno vlagati. Všečna fraza, ki jo velikokrat slišimo v političnih parolah, vendar se premalokrat uresniči v dejanjih in izboljšanju položaja mladih. Če smo mladi res prihodnost družbe, ne razumemo nenehnega ukvarjanja s preteklostjo. Če je polpretekla zgodovina kruh politike, bomo mladi ostali lačni.

A da ne bo pomote, s tem ne želim kategorično zatrditi, da odločevalci ne delajo za mlade ali proti njim, povedati želim, da jim gre za razliko jezika delo nekoliko slabše od rok. V prvi vrsti bi morala biti misija politike, da z mladimi ustvari partnerstvo in v njih prepozna resnega in kompetentnega sogovornika, s katerim lahko sodeluje. Žal pa smo priča ravno nasprotnemu – mladi so odlični za fotografske kulise in prazne obljube. Saj, kaj nam pa morejo! Res je, za nami ni mogočnih lobijev, nimamo neskončne mreže vez in poznanstev in nimamo dolgoletnih izkušenj pogajanj. Imamo pa energijo, ideje, zanos, svežino, inovativnost in mladost. Imamo torej vse, kar je nujno potrebno za razvoj sleherne uspešne družbe.

Aktivno vključevanje mladih v družbo postaja vse večji izziv povsod po Evropi in ključno je, da se mladim, še posebej ranljivejšim skupinam, omogoči večje in lažje vključevanje v vse sfere družbe – na trg delovne sile, v socialne interakcije in v odločanje.

Aktivno udejstvovanje v družbi je še toliko bolj pomembno v času, ko se mladi, kljub gospodarski rasti in zmanjšani brezposelnosti, še vedno srečujemo s številnimi izzivi na področju reševanja svojega stanovanjskega vprašanja, porastom negotovih oblik zaposlitev in nedostojnim plačilom za delo, kar otežuje in upočasnjuje naše osamosvajanje.

V kolikor želimo družbo, kjer bo vsak posameznik lahko uresničeval svoje potenciale in zaživel samostojno življenje, je nujno, da ustvarimo pogoje za vključevanje mladih v vse sfere družbe in s tem vplivamo na zvišanje kakovosti življenja vseh nas.

Kot družba smo, brez vključevanja mladih v odločevalske procese, obsojeni na stagnacijo in nazadovanje.

Cilj vseh nas mora biti, da v odločevalske procese vključimo čim večji delež mladih in jim s tem omogočimo realen vpliv na sprejete odločitve. Dejstvo je, da je v Sloveniji konvencionalna politična participacija mladih zelo šibka, na kar vplivajo številni dejavniki. Eden izmed njih je zagotovo tudi pomanjkanje znanj in izkušenj s področja aktivnega državljanstva, ki ga mladi tekom izobraževanja ne izkusijo. Poleg slednjega pa lahko kot dejavnike nizke participacije mladih skozi konvencionalne kanale nanizamo še nezaupanje in odpor mladih do politikov in politike.

Mlade moramo opolnomočiti in jim približati kanale participacije.

Demokratični sistem, v katerem državljanske in državljani ne bodo sodelovali, se bo porušil na svojih lastnih temeljih in končal na smetišču zgodovine. S ciljem, da to preprečimo, moramo tako začeti pri tistih, ki v ta sistem vstopajo, saj bodo ravno oni tisti, ki bodo lahko skozi leta potem ta sistem tudi vzdrževali. In hkrati s tem tudi preprečujemo, da bi napake in škodo popravljali tisti, ki so jih ustvarili.

Mlade je potrebno v prvi vrsti opremiti s potrebnimi znanji s področja aktivnega državljanstva in jih čim prej tudi soočiti z realno izkušnjo participacije. Izobraževalni sistem je ključen v procesu posameznikove socializacije, zato moramo tovrstne vsebine, če želimo, da jih ponotranji, nasloviti čim bolj zgodaj. Uvedba državljanske vzgoje v najširšem pomenu na vseh ravneh izobraževanja je nujen predpogoj za delujoč demokratični sistem.

V naslednjem koraku, ko imamo opolnomočene mlade za participacijo, pa jim moramo približati kanale participacije. Uvedba e-volitev je samoumevna v dobi digitalizacije in selitve večine storitev na splet in v digitalni svet. Prav tako pa je potrebno mlade čim prej vključiti v demokratični sistem in jim omogočiti, da se volitev udeležijo že pri 16-ih letih. Dejstvo namreč je, da so mladostniki v času srednješolskega izobraževanja veliko bolj dovzetni, da bodo izkušnjo voliti ponotranjili in odšli na volitve tudi v kasnejših letih.

S predlaganimi spremembami naslavljamo mlade predvsem kot volivce, medtem ko je potrebno določene korake storiti tudi v smeri, da bodo mladi prevzemali vlogo odločevalcev. Zagotovo je v tej smeri potrebno razmisliti o uvedbi mladinskih kvot na kandidacijskih listah s čimer bi zagotovili večjo reprezentativnost mladih med kandidati na volitvah in zagotovo tudi večjo možnost za umestitev naslavljanja izzivov mladih v volilne programe in programe političnih strank. Mladim moramo dati priložnost, da se tudi sami znajdejo na kandidacijskih listah in prinesejo nov zagon v politiko, hkrati pa se na njih prenašajo izkušnje starejših.

Glas mladih mora biti slišan in upoštevan, zato je mladim potrebno zagotoviti tudi prostor v tistih organih oziroma odločevalskih telesih, katerih odločitve vplivajo na njihovo življenje. Eden izmed takih teles je tudi Ekonomsko-socialni svet, ki sprejema pomembne odločitve, ki vplivajo na urejanje trga dela, na katerem pa vsi vemo kakšen je položaj mladih: nestabilen in slabo plačan. Naključje? Ne bi rekel. Povsem legitimno je tudi, da mladi razmišljamo in predlagamo predstavništvo interesa mladih v Državnem svetu.

Pri vseh predlaganih spremembah pa mladi nismo sebični in gledamo zgolj na svojo korist, ampak pri tem sodelovanju vidimo tudi pomembno vlogo starejše generacije. V duhu medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti tako opravičeno pričakujemo, da bomo sprejeti, slišani in upoštevani. V kolikor pa tega ne bomo doživeli, lahko mirne vesti rečem, da bomo obstali v bedi v preteklosti obstale družbe.

Mladi imamo dovolj teka za vozom. Čas je, da prevzamemo vajeti prihodnosti v svoje roke.

Tin Kampl je predsednik Mladinskega sveta Slovenije

P.S. Generalna skupščina OZN je 12. avgust za mednarodni dan mladih razglasila leta 1999 z namenom, da tudi mladi dobimo dan v letu, ko lahko opozorijo na svoj položaj in opomnijo na težave, s katerimi se soočamo. V Sloveniji je leta 2016 delež mladih predstavljal 15,9 odstotka celotnega prebivalstva.

Zdravstvo - operacija

Socialni demokrati: Enkraten program skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu ne sme voditi v privatizacijo zdravstva!

Te dni je bila javnost seznanjena z možnostjo skrajševanja čakalnih vrst za ortopedske operacije, ki v enkratni program za skrajševanje čakalnih vrst za leto 2017 na »čuden in poseben način« vključuje tudi zasebnega izvajalca brez koncesije za operacijsko dejavnost. Še več, Ministrstvo za zdravje je bolnišnice, ki izvajajo ortopedski program pozvalo naj paciente preusmerijo iz svojih bolnišnic v zasebni zavod MD medicina, ki ima podeljeno koncesijo zgolj za ambulantno, ne pa tudi operacijsko dejavnost.

Socialni demokrati nismo bili seznanjeni, da Ministrstvo za zdravje ni uredilo vse potrebne formalnosti (podelitev koncesije), da bi sanatorij MD medicina lahko izvajal enkraten dodaten program, čeprav smo predlog spornih vprašanj obravnavali na seji vlade. Zato bo potrebno zadevo čimprej razjasniti.

Sanatorij MD medicina naj bi opravil 400 ortopedskih operacij in s tem bistveno prispevala k skrajševanju čakalnih vrst na tem področju. MD medicina nima resne ekipe za delo zahtevnih operacij. Program naj bi v pretežnem delu izvajali zdravniki iz UKC, seveda za dodatno plačilo. Ta način, ko zasebni zavodi izvajajo programe s pomočjo izposoje zdravnikov iz javnih zavodov samo krepi dvoživkarstvo in nejasno razmejitev med javnim in zasebnim, ureditev česar je glavna naloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni obravnavi. Kot v posmeh besedilu zakona pa se zdaj »dogaja« MD medicina.

Na prvi pogled se zdi, da je javnost nad tem navdušena – karkoli se že stori, samo, da bo pomagalo. A pri tem gre za dvorezni meč. Socialni demokrati smo že konec leta 2016 predlagali, da naj se za program skrajševanja čakalnih dob objavi razpis. Če drži, da MD medicina nima koncesije, da se po domače poziva javne zavode, da paciente pošiljajo k zasebniku, da ZZZS ne more skleniti pogodbe, je čas za resen pogovor o tem.

Zakaj se zatika pri izvajanju dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst? Vsi izvajalci (javni zdravstveni zavodi ali koncesionarji) morajo najprej realizirati 100% rednega programa, šele nato lahko realizirajo enkraten dodaten program za skrajševanje čakalnih vrst. Že ob potrditvi posebnega programa za skrajševanje čakalnih dob je bilo jasno, da kljub dodatnim sredstvom programa v javnih zavodih in po vsej verjetnosti tudi pri koncesionarjih ne bo mogoče realizirati, saj je bil povečan obseg storitev določen šele sredi leta 2017.

Prav zato podatki kažejo, da je v povprečju ta program v prvi polovici leta realiziran le v 30 odstotkih, na UKC Ljubljana pa celo samo v 20 odstotkih. Najmanj nekorektno je do vseh izvajalcev (bodisi koncesionarjev ali bolnišnic), da bo sedaj zasebnik, ki nima koncesije, lahko nemoteno izvajal samo enkratni program skrajševanja čakalnih vrst za leto 2017. Ker so čakalne vrste v zdravstvu kroničen problem, naj bi tako s privatizacijo reševali zdravstvo.

Ker je Ministrstvo za zdravje neuspešno pri reševanju kroničnih in nakopičenih težav v javnih zdravstvenih zavodih, ki se utapljajo v izgubah in podhranjenosti z zdravstvenimi programi, saj jim ZZZS konstantno ne plačuje vsega izvedenega programa, se je lotilo reševanja čakalnih vrst s privatizacijo zdravstva. In ta ukrep je določila ministrica Milojka Kolar Celarc, ki naj bi bila »zagovornica ohranitve in krepitve javnega zdravstva«.

Če imamo občutek, da je javnost trenutno navdušena nad tem, se bodo negativne posledice takšnega pristopa pokazale zelo kmalu, z nadaljnjo erozijo delovanja javnih zavodov in povečevanjem finančnih bremen za zdravstvo predvsem iz zasebnih sredstev.

Socialni demokrati smo sicer že pred meseci zahtevali koalicijski vrh na temo zdravstva in težav v njem. Pričakujemo tudi obisk pristojne ministrice v Poslanski skupini SD in odgovore na vprašanja, ki jih je žal vsak dan več. Zlasti pojasnila zdravstvene ministrice, kako je njeno dejanje skladno s koalicijsko pogodbo o krepitvi javnega zdravstva in končno predstavitev ukrepov za krepitev ter finančno sanacijo javnih zdravstvenih zavodov in s tem javnega zdravstva.

Miran Meško

Komentar ptujskega mestnega svetnika Mirana Meška o izzivih razvoja mobilnosti: “Lahko smo del problema ali pa del rešitve.””

Vsi Ptujčani, tako z levega kot desnega brega reke Drave, smo pričakovali junijsko zaprtje starega dravskega mostu z mešanimi občutki. Strahom pred mogočim prometnim kolapsom, izgubljenim časom zaradi kolon in obvozov, nevarnostmi zaradi zgoščenega prometa po neurejenih in nepripravljenih obvozih … Hkrati pa tudi z velikim pričakovanjem do Direkcije RS za infrastrukturo in tudi do lokalne skupnosti, kako se bosta pripravili in odzvali na tak spremenjeni režim.​

Smo k pripravam na zaporo mostu pristopili samo z označevanjem obvoznih poti? Smo se ob tem pogovarjali tudi o varnosti na teh obvoznih cestah? Smo pravočasno uspeli z dodatnimi pločnikih na nevarnih odsekih zagotoviti varnost domačinov, otrok na poti v šolo? Ali smo znali razmišljati in delovati še širše in z povečanim mestnim avtobusnim prevozom, označenimi potmi, pločniki za kolesarje in pešce, z dodatnimi brezplačnimi P+R parkirišči zagotoviti lažji, hitrejši in varnejši dostop v mesto? Na tak način bi morali razpravljati o trajnostni mobilnosti! Z učinkovitejšo mobilnostjo pridobivamo vsi. Posamezniki, ki si znižamo stroške in povečamo kakovost življenja, kot tudi širša skupnost, saj z nižjimi stroški zagotavlja večjo kakovost bivanja. Občine imajo moč promet obrniti na bolje.

Na Ptuju se tega zavedamo. Ravno v tem času se je zaključila priprava Celostne prometne strategije, ustanavljale so se civilne iniciative kot partner v dogovarjanju načina organiziranja prometa v širšem okolju. Na mestni občini je bila imenovana delovna skupina za uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti in razvoj kolesarjenja. Slovenci trenutno sodimo v Evropi med najbolj »motoriziran« narod. Več kot 85% kopenskih poti opravimo z avtomobilom in temu namenimo več kot 17% osebnega dohodka. Seveda je to neposredno povezano z energetsko (ne) učinkovitostjo in izdatki za zdravstvo. Tako nas v nadaljevanju čaka še ogromno dela:

-​ ureditev območja umirjenega prometa v stanovanjskih območjih;

​-​ spodbujanje »tišjega« premikanja; hoja, kolesarjenje, mestni prevoz;

​-​ načrtno in sistematično izboljšanje cestne infrastrukture; pločniki, kolesarske poti, avtobusna postajališča;

​-​ podpora aktivnemu prihajanju v službe, šole.

Samo na tak način bomo zmanjševali potrebo po motoriziranem prometu, zmanjševali količine izpustov CO2 in obremenitve zraka.