Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

10-Kongres-SD-logo-300x200

10. Kongres Socialnih demokratov bo v Celju volil novo vodstvo stranke

Socialni demokrati se v zadnjem tednu intenzivno pripravljamo na 10. Kongres, ki bo v soboto, 10. januarja 2015 v Modri dvorani Celjskega sejma v Celju. Na volilnem kongresu bo 294 delegatk in delegatov izvolilo novo vodstvo stranke Socialnih demokratov ter članice in člane kolektivnih organov Predsedstva SD in Nadzornega odbora stranke.

Predlagani dnevni red kongresa:

1. Otvoritev
2. Sprejem poslovnika in izvolitev organov kongresa
3. Razprava in sprejem poročila o delu SD 2012-2015
4. Volitve individualnih funkcij in organov SD
5. Razglasitev rezultatov volitev
6. Zaključek

V nadaljevanju objavljamo liste kandidatk in kandidatov za voljene funkcije v stranki SD:

10. Kongres SD – kandidatne liste za voljene funkcije

poslanska-skupina-300x200

Izjava PS SD ob odločitvi Ustavnega sodišča glede financiranja osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol

Socialni demokrati obžalujemo odločitev petih sodnikov Ustavnega sodišča, ki zahteva, da se zasebno šolstvo v celoti financira iz javnih sredstev. Menimo, da s tem pet sodnikov Ustavnega sodišča ni načelo le temeljev kakovostnega in ideološko neobremenjenega sistema vzgoje in izobraževanja, ampak je zamajalo socialno državo kot tako.

Ob tem ni mogoče spregledati dejstva, da je pet sodnikov obšlo dosedanjo sodno prakso Ustavnega sodišča in odločitve nekaterih nadnacionalnih institucij. Spomnimo, da je Ustavno sodišče enkrat že nedvoumno navedlo, da razlikovanje v deležu financiranja javnih in zasebnih šol, ni ustavno sporno. V odločbi št. U-I-68/98 z dne 22. 11. 2001 je namreč navedlo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo.

Podobno je bilo tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Belgian linguistics, ko je menilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja. Stališču, da država ni dolžna subvencionirati zasebnih izobraževalnih institucij, je pritrdila tudi Evropska komisija za človekove pravice z utemeljitvijo, da ni mogoče zahtevati javnofinančne podpore države izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim verovanjem oziroma prepričanjem, nobena država pa take dolžnosti nima.

Kakovost in dostopnost javnega šolstva na Slovenskem je rezultat skrbne šolske politike, v središču katere je cilj, da se vsakemu posamezniku, ne glede na izhodiščni položaj, omogoči, da v okolju, ki je ideološko neobremenjeno, uresniči vse svoje potenciale. V ta namen je bila oblikovana tudi mreža šol, ki jo sooblikujejo zasebni zavodi s koncesijo. Na ta način država izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo narekuje 57. člen Ustave, saj omogoča dostop do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja v javni mreži šol.

Rezultati tega so merljivi in kažejo, da je slovenska šola uspešna šola tudi v mednarodnem pogledu. Odločitev petih sodnikov Ustavnega sodišča pa občutljiv sistem prepušča prosti presoji zasebnih interesov.