Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Izjava-Židan-in-Levanič-13-01-2015-300x200

Židan: V SD koaliciji predlagamo pogovore z evropskimi partnerji za poseg v privatizacijski sveženj prejšnje vlade

Čeprav proces privatizacije 15 državnih podjetij poteka že nekaj mesecev, želimo Socialni demokrati to vprašanje znova odpreti na vrhu vladne koalicije. Predsednik SD mag. Dejan Židan je danes v izjavi za medije predlagal, da bi Slovenija pričela pogovore z evropskimi partnerji za morebiten poseg v sveženj 15 podjetij za privatizacijo, ki je bil sprejet v DZ v času prejšnje vlade. O privatizaciji je danes razpravljala tudi Poslanska skupina SD. Socialni demokrati vztrajamo, da je bil seznam 15 podjetij za prodajo “očitno v dogovoru z Evropsko unijo” v DZ sprejet v času, ko je bila Slovenija v veliki krizi.

A je po Židanovem mnenju Slovenija zdaj v drugačnem položaju. Znova imamo gospodarsko rast in zaupanje trgov, število brezposelnih se znižuje, je nanizal. V SD zato vztrajamo pri razmisleku in potrebnih razgovorih z evropskimi partnerji, čeprav se hkrati zavedamo, da enostranske poteze niso zaželene. Drugačne razmere v Sloveniji smo predstavniki SD že predstavili zaveznikom v Evropskem parlamentu, zato razmislek pričakujemo tudi od vladnih partnerjev. Židan sicer pravi, “da ne zaustavljamo prvega privatizacijskega svežnja in da se zavedamo, da mora biti Slovenija kredibilen partner in zato zgolj prosimo le za ponovni razmislek, ker so okoliščine v državi spremenjene.”

Če premier dr. Miro Cerar in finančni minister dr. Dušan Mramor pogovora z evropski partnerji o tem ne bosta začela, pa Židan ne napoveduje konkretnih nadaljnjih potez SD. Zaveda se, da bo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih veliko razprave o državnem premoženju. Socialni demokrati bomo pri tem “za razliko od koga drugega” sodelovala z argumenti, ne z diskvalifikacijo sodelujočih v razpravi, je napovedal Židan. Medijem je pojasnil tudi, da v SD še nimamo osnutka strategije za upravljanje z državnimi naložbami, ki jo pripravlja ministrstvo za finance, prav tako je še ne pričakujemo na današnjem koalicijskem vrhu. A v SD želimo, da ministrstvo vsem koalicijskim strankam čim prej pojasni, kaj se dogaja, ker je strategija upravljanja državnega premoženja nujno potrebna.

Pogovor o privatizaciji je pričakovati tudi na srečanjih novega vodstva SD z vodstvi vseh parlamentarnih strank, h katerim jih je predsednik SD Židan uradno povabil že v ponedeljek. Privatizacija je zadnje dni ena najbolj vročih tem na političnem področju. “O ravnanju SD v primeru protestov proti privatizaciji ali predlogu stranke ZL za posvetovalni referendum o privatizaciji pa bomo razpravljali organi stranke,” je pojasnil predsednik SD.

Novi glavnik tajnik SD Dejan Levanič je dejal, da se Socialni demokrati po kongresu vračamo k jasni politiki stranke, ki bo sporočala jasna stališča do pomembnih tem in izpolnjevala pričakovanja ljudi, ki želijo izpolnitev obljub SD. Levanič je poudaril, da smo bili Socialni demokrati v vladah vedno stranka stabilnosti, ki smo vedno vodili dialog. “Ta trenutek nima nobenega smisla govoriti o kakršnikoli nestabilnosti,” je dodal medijem ob vprašanju glede zadnjih razprav glede privatizacije. Prav tako je napovedal, da se bomo Socialni demokrati o najbolj aktualnih političnih temah in novih projektih za izboljšanje stanja v Sloveniji na ekonomsko-socialnih področjih kmalu pogovorili na klavzuri stranke, ki naj bi bila v roku meseca dni.

Novo-vodstvo-SD-300x200

10. Kongresu stranke v Celju: Izvoljeno je bilo novo vodstvo Socialnih demokratov

Delegatke in delegati, zbrani na 10. Kongresu SD v Celju, so predsedniški mandat zaupali mag. Dejanu Židanu, za podpredsednico so izvolili mag. Tanjo Fajon, za podpredsednika stranke Janka Vebra, za glavnega tajnika je bil izvoljen Dejan Levanič, nov predsednik Nadzornega odbora pa je postal dr. Jure Meglič. Ob kritikah v razpravi se novo vodstvo SD zavzema za okrepitev mreže in ponovni vzpon stranke. Med vsebinskimi usmeritvami je odmevala potreba po jasnem stališču o privatizaciji državnih podjetij. Desetega kongresa SD se je poleg gostov udeležilo 286 delegatov. Glasovnico za predsednika stranke jih je oddalo 268, veljavnih glasovnic pa je bilo 263. Židana je kot edinega kandidata za vodilno funkcijo v stranki podprlo 252 delegatov, 11 jih je bilo proti. Židan je stranki sicer predsedoval že od odstopa dr. Igorja Lukšiča tik po evropskih volitvah maja lani. Stranko je popeljal na predčasne državnozborske volitve, na katerih so dobili le šest poslanskih mest, zatem pa še na jesenske lokalne volitve, kjer so zabeležili ugodnejši izid.

V prvi izjavi po izvolitvi je Židan dejal, da si želijo državo, ki bo dobra za vse ljudi, ne le za elito. Vse stranke in druga gibanja pa vabijo, da se jim v tem programu pridružijo. Cilj Socialnih demokratov je, da rastejo, je poudaril. A si ne želijo eksplozivne rasti, pač pa vedno več članov in simpatizerjev, kar je trdna baza in stabilno volilno telo. Njihov racionalni cilj je, da do prihodnjih volitev v DZ ponovno dobijo deset poslancev. Odstopljeni predsednik Lukšič je že pred začetkom kongresa v izjavi za medije dejal, da je Židan že pokazal, da je lahko stranka z njim na čelu v dobrih rokah. Na vprašanje, kako bo sam še sodeloval v stranki, je odgovoril, da “po premisleku”. Mandat predsednika je Židan danes dobil za štiriletno obdobje oz. za čas do naslednjih parlamentarnih volitev. Po strankinem statutu se namreč volitve organov stranke na kongresu opravijo v šestih mesecih po volitvah v DZ. Tako velja tudi za druge vodstvene funkcije in organe stranke.

Če so imeli doslej štiri podpredsednike, so tokrat po novem statutu izvolili samo dva. Evropska poslanka mag. Tanja Fajon je s 142 prejetimi glasovi v tekmi za podpredsedniško mesto premagala nekdanjo kolegico v Evropskem parlamentu mag. Mojco Kleva Kekuš, ki jo je podprlo 133 delegatov. Velenjski župan in tudi dosedanji podpredsednik stranke Bojan Kontič je na glasovanju prejel 135 glasov in tako izgubil podpredsedniški dvoboj z obrambnim ministrom Jankom Vebrom, ki je prejel 141 glasov. Veber je po izvolitvi poudaril, da želi kot podpredsednik predvsem ohranjati zelo tesen kontakt z občinskimi in pokrajinskimi organizacijami. Tudi v vladi in parlamentu lahko jasneje predstavljajo stališče stranke, če sproti komunicirajo z ljudmi, je dejal novi podpredsednik SD. Fajonova pa je izpostavila, da je socialna demokracija v Sloveniji in Evropi v stiski zaradi krize, nezaupanja ljudi, brezposelnosti, strahov, nacionalizmov in socializmov. Tako v evropskem parlamentu kot v Sloveniji si bo prizadevala delati za ljudi, da bi imeli vsi enake možnosti in dostojno življenje, je napovedala. Židan je ob tesnih izidih podpredsedniških volitev poudaril, da so za ti mesti kandidirali izjemno močni kandidati, obenem pa izjavil, da bi stranka morda lahko razmislila tudi o tem, ali je bila odločitev, da zmanjša število podpredsednikov s štiri na dva, pravilna.

Z današnjim kongresom se po treh mandatih oz. skoraj desetih letih s funkcije glavnega tajnika SD poslavlja pomemben oblikovalec strankarske politike Uroš Jauševec. Za njegovega naslednika so delegati z 227 glasovi izvolili Dejana Levaniča, ki je močno premagal protikandidata Branka Verdeva. Levanič je že napovedal, da se bo po izvolitvi na to funkcijo najpozneje s 1. februarjem poslovil z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav tako je napovedal sanacijo finančnega poslovanja stranke. Dolgove bodo odpravili korak za korakom, je dejal novi glavni taknik SD v izjavi za medije. Poleg tega nameravajo okrepiti mrežo stranke po vsej Sloveniji, predvsem v urbanih središčih, in politiko stranke opredeliti bolj jasno. To od njega pričakuje tudi Židan. Predsednik SD še pričakuje, da bodo posodobili delovanje stranke – tako, da bo bolj slišan glas članov, pa tudi tako, da bo stranka lažje sprejemala ideje civilne družbe. Židan si želi tudi več komunikacije s sorodnimi strankami v EU. Napovedal je, da se bodo v mesecu dni sestali na klavzuri, na kateri bodo jasno definirali nadaljnjo pot SD. Člani kongresa so izvolili tudi novo sestavo Predsedstva in nov Nadzorni odbor stranke, za predsednika nadzornega odbora pa so izvolili dr. Jureta Megliča.

Med razpravo na kongresu je bilo slišati tudi več pozivov proti privatizaciji in k jasnemu stališču stranke pri tej temi. Židan je v zvezi s tem dejal, da v SD ne pristajajo več na razpravo o razprodaji državnega premoženja, pristajajo pa na razpravo o strategiji upravljanja premoženja. Ob tem je zagotovil, da koalicija ni ogrožena, saj je to stališče skladno s koalicijsko pogodbo. “V državi smo z razprodajo končali,” je v izjavi za medije dejal predsednik SD.

Galerija fotografij 10. Kongresa SD: http://skrci.me/6rp3o

10-Kongres-SD-logo-300x200

10. Kongres Socialnih demokratov bo v Celju volil novo vodstvo stranke

Socialni demokrati se v zadnjem tednu intenzivno pripravljamo na 10. Kongres, ki bo v soboto, 10. januarja 2015 v Modri dvorani Celjskega sejma v Celju. Na volilnem kongresu bo 294 delegatk in delegatov izvolilo novo vodstvo stranke Socialnih demokratov ter članice in člane kolektivnih organov Predsedstva SD in Nadzornega odbora stranke.

Predlagani dnevni red kongresa:

1. Otvoritev
2. Sprejem poslovnika in izvolitev organov kongresa
3. Razprava in sprejem poročila o delu SD 2012-2015
4. Volitve individualnih funkcij in organov SD
5. Razglasitev rezultatov volitev
6. Zaključek

V nadaljevanju objavljamo liste kandidatk in kandidatov za voljene funkcije v stranki SD:

10. Kongres SD – kandidatne liste za voljene funkcije

poslanska-skupina-300x200

Izjava PS SD ob odločitvi Ustavnega sodišča glede financiranja osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol

Socialni demokrati obžalujemo odločitev petih sodnikov Ustavnega sodišča, ki zahteva, da se zasebno šolstvo v celoti financira iz javnih sredstev. Menimo, da s tem pet sodnikov Ustavnega sodišča ni načelo le temeljev kakovostnega in ideološko neobremenjenega sistema vzgoje in izobraževanja, ampak je zamajalo socialno državo kot tako.

Ob tem ni mogoče spregledati dejstva, da je pet sodnikov obšlo dosedanjo sodno prakso Ustavnega sodišča in odločitve nekaterih nadnacionalnih institucij. Spomnimo, da je Ustavno sodišče enkrat že nedvoumno navedlo, da razlikovanje v deležu financiranja javnih in zasebnih šol, ni ustavno sporno. V odločbi št. U-I-68/98 z dne 22. 11. 2001 je namreč navedlo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo.

Podobno je bilo tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Belgian linguistics, ko je menilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja. Stališču, da država ni dolžna subvencionirati zasebnih izobraževalnih institucij, je pritrdila tudi Evropska komisija za človekove pravice z utemeljitvijo, da ni mogoče zahtevati javnofinančne podpore države izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim verovanjem oziroma prepričanjem, nobena država pa take dolžnosti nima.

Kakovost in dostopnost javnega šolstva na Slovenskem je rezultat skrbne šolske politike, v središču katere je cilj, da se vsakemu posamezniku, ne glede na izhodiščni položaj, omogoči, da v okolju, ki je ideološko neobremenjeno, uresniči vse svoje potenciale. V ta namen je bila oblikovana tudi mreža šol, ki jo sooblikujejo zasebni zavodi s koncesijo. Na ta način država izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo narekuje 57. člen Ustave, saj omogoča dostop do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja v javni mreži šol.

Rezultati tega so merljivi in kažejo, da je slovenska šola uspešna šola tudi v mednarodnem pogledu. Odločitev petih sodnikov Ustavnega sodišča pa občutljiv sistem prepušča prosti presoji zasebnih interesov.